Lete 1872.
223
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 17. junija 1872.
Î9,
Postava od 20. marca 1872.
6 obnavljanji lemljiško zastavnih vpisov (hipotekarnih inškripcij) in o zglaševanji ter izpremi-njanji hipotekarnih pravic na Dalmatinskem
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
2- I-
Vpisu hipotekarnih pravic v hipotečnih in notificnih knjigah po Dalmatinskem trpi moč, ®*° se vpis ne obnovi, tudi tedaj, kadar se te pravice opirajo na prenotacijo ali na vpis po Zvrši'lnem (eksekucijnem) potu dobljen, samo deset let.
Desetletje za moč kaeega vpisa, njegovega obnovila, ali ponovitve tacega obnovila nilriH s tistim dnevom po pratiki, ki se „jemlje z dnevom, katerega je kdo prošnjo vpoložil 0 vpis„, oziroma o obnovi vpisa.
§- ?
Zdanji vpisi, katerim bi obnovni rok po §. 1 tega zakona bil že minil ta čas, ko ta *e*On začne veljati, ali bi dotekel v dveh letih po tem času, smejo se še obnoviti, dokler ti t*Ve leti n»- mineta.
tz- 3.
V roku, kateri je postavljen v H. 2, treba tudi hipotekarne, kako nepremično posestvo’ nil dalmatinskem ležeče, neposrednje ali v imenu podzastave obtežujoče pravice, katere so dkor molčalne hipoteke še iz časa, predno se je vvèdel občni državljanski (civilni) zakonik, Za,adi vpisa zglasiti, a generalne hipoteke, če so tudi vpisane v kako hipotečno ali notifično "•1'go, zaradi izpremenitve v špecijalue hipoteke.
Ul-. - 48
Doklej trpi met
OknevNaoje Marik
Zglaševanji čilnlh (rodklib), l/prieuiejaiijf efraleih hipotek-
*â»ledh laaiade.
Ütesajeaa moc norega vpisa.
•eloétlo priitej-*««ti ali oblaat-
Eaj treba k proaoji ■aebaer# iakigla-
kranea do prošnje
f 4.
Ako se obnova (§§. 1, 2) zamudi, vpis zaradi tega moč izgubi'.
Zamuda zglasitve ima ta nasledek, da ne bode moči hipotekarne pravice, o kakoršnih govori §. 3, ni pozneje vpisati dati, niti jej drugače veljave dobiti.
§. 5.
Na podlogi tega zakona vsled obnove ali zglasitve opravljen vpis ne predrugačuje v ničemer obstanka in vsebine pridobljenih pravic, niti nima nikacega vpliva na njih zastarelost.
Zlasti ne izpreminja obnovilo vpisa v ničemer pravnih močij prejšnjega vpisa, niti ne more torej odstraniti nedostatkov, katere je tak vpis imel na sebi, predno se je obnovil.
§. 6.
Prošnjo za obnovo kacega vpisa ter tudi zglasitev je vpolagati pri tistem hipotečnem ali notifičnem uradu, v'katerih okoliši leži obremenjena nepremičnina.
§ 7
Kadar prosi obnove kdo tak, ki nij hipotekarni upnik, kateri je bil dobil prvotni vpis, naj verodostojno dokaže svojo pravico do te prošnje. Tudi naj prosnik pridene potrdbo o obstanku vpisa. Ako je vpis v knjigah tistega urada, pri katerem kdo prosi obnove, dovolj bode, da se zaznamenâ tisto mesto v knjigi, kjer je ta vpis.
Tudi pri zglasitvi je izkazati pravico do prošnje, ter na tanko povedati obremenjena posestva in čas, odkle se zahteva hipotekarna pravica.
Kadar se zglašuje molčalna hipoteka, treba vrhu tega naznaniti še pravno podstavo, na kateri stoji zahtevana hipotekarna pravica, ter pridejati pisma, na katera se opira sproženi zahtevek.
§- 8.
Podzastavni upnik ima pravico storiti vse to, kar je po tem zakonu storiti glavnem» upniku, da si ohrani pravice.
A s tem, če podzastavni upnik v imenu glavnega upnika prošnjo vpoloži, nij odveza» dolžnosti, dalje storiti vse ono, kar mu je treba, da si ohrani sam svoje hipotekarne pravic»-
§• 9.	'	J
Kadar ima več oseb skupaj eno hipotekarno pravico, bode to, kar stori en soupravic»' n ec v ta namen, da po tem zakonu zagotovi' hipotekarno pravico, imelo moč in hodilo °* korist tudi ostalim soupravicencem.
§.10.
Hipotečni, oziroma notificni urad naj pretrese, je li izpolnjeno, kar veleva §. 7 o po-trebnostih k prošnji zaradi obnove ali zglasila; a sicer je s to prošnjo na tanko tako uradovati kakor sè zaprosbo prvega vpisa.
Ako se dovoli, opraviti je vpis tako, kakor nov vpis; kadar se dela v sled zglasitve dovoljen vpis, naj se naznani še čas, od katerega prosnfk zahteva hipotekarno pravico.
Ce se prošnja zavrne, treba to na kraji vpisa, katerega se tiče prošnja, in kadar se *tvar suče o kolo molčalne hipoteke, tedaj v posebnem temu odménjenem zaznameniku zabeležiti za tega delj, da bode prosniku ohranjen rok, ako bi si s pritožbo dobil dovoljenje. To zabeležbo je brž uradoma izbrisati, kadar se rešilo upravokrépi. Zavračevalno rešilo naj se takoj sestavi v taki obliki, da bode pripravna v naznanilo stranki, ter naj razodene tudi razloge ali uzroke.
§, tl
Dovoljujoča rešitev Se prosniku uradoma ne naznanja: njegova skrb bodi, da sam pride k uradu po potrdilo vpisa in po izročena pisma.
Odpravek zavračevalnega rešila treba s prilogami vred proseči stranki, če v 24 urah po dnevi, katerega se ta odpravek naredi, po te spise sama ne pride, vročiti po okrajnem sodišči, pod katero ta stranka spada po svojem stanovališči.
§. 12.
Proti zavračevalnemu rešilo je stranki, katera je prošnjo vpoložila, celih 14 dnij po dnevi, katerega je prejela naznanilo, odprt utečaj do višjega deželnega sodišča.
Proti temu, kar izreče višje deželno sodišče, nij nikacega pravnega pomočka.
§• 13.
Rokovi, v tem zakonu ustanovljeni, ne morejo se posameznim strankam podaljšati.	Oriili)-
Ako kdo zamudi rok, ne bode na prejšnji stan postavljen.
§■ 14.
Roku, določenemu v §. 2, naj začetek in konec postavi razglas pravosodnjega ministra, v katerem naj bodo dotični dnevi po pratiki na znan dani.
t*ravosodnji minister sme po nasvetu višjega deželnega sodišča, dovprašavši deželnega odbora, dovoliti, da se ta rok, ako je po občnih razlogih tako potrebno, za obnove vpisov, v §. 2 omenjene, in za zglasitve, v §. » zapovedane, pozneje podaljša.
§ 15.
Vse vloge, ki jih stranke zaradi obnavljanja vpisov, omépjenega v •§. 2, ter tudi zaradi zglasil, zapovedanih v H. 3, podajo, in njih priloge, potem vsi dotični spisi sodišč, hipotečnih in notifičnih uradov, prosti bodo koleka (štemplja), vsakoršne pristojbine in poštarine.
§ 16.
Zvršiti ta zakon je naročeno ministrom za pravosodje, finance in trgovino.
V Gedelovu, dne 20. marca 1872.
Franc Jožef' s. r.
Auersperg s., . Btmlians s. r. Glaser s. r. Pretiš s. r.