Humanizacija medčloveških odnosov
V prejšnji številki Naše skupnosli smo v tej rubriki ne le opisali motiv za to široko /astavljeno akcijo pri izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja Ljubljane, temveč nam je podpredsednica izvršnega sveta občinske skupščine Slavka Keržanova že tudi naštela nekaj strateških točk nadaljnjega razvoja naše občine v tem projektu. Razmišljanj o tem, kot smo po-zvali bralce, zaenkrat še nismo prejeli. Vzrok temu je hr/kone v obsežnosti projekta in v še razmeioma za-četnih, izhodiščih informacijah. No, ča.s za to bo še vedno, saj se bo naša rubrika nadaljevala čez vse leto. Tudi današnji prispevek je še namenjen predvsem za-četnemu ogrevanju.
AKCIJI SE NE BO MOČ IZOGINITI
Akcijski program priprav na srednjeročno in dolgo-ročno plansko obdobje je v Ljubljani že stekel v vsej dogovorjeni širini in kvalitcti. Po obsegu in moči ga lahko merimo le z aktivnostmi, ki so bile sprožene ob volitvah in referendumu za samoprispevek. To doka-zuje, da se priprave planov družbenega razvoja tokrat
lotevamo s polno družheno cxlgovornostjo in obvez-noslim se ne bo moč izogniti. Da plani ne bodo le zbir želja ali izdelki vodilnih struktur, marveč resničnosad holenj delovnih Ijudi in občanov, bo moral sleherni subjckt dati svoj prispevek, svojo soudeležbo, da se bo vtkal v prihodnost naše družbe.
V NAŠI OBČINI IZPOSTAVIMO GRADNJOIN-DUSTRIJSKIH  CON  IN  SKLADIŠČ ZA  PRE-SKRBO IJUBLJANE
Aktivnost teče po dveh tirih: prek zavoda za razvoj Ljubljane, mestne skupščine, skupščin Ijubljanskih in regijskih občin (v projekt Ljubljana 2000 so se vklju-eile tudi regijske občine) in prek socialistične zveze, ki je prevzela odgovornost za usmerjanje javne razpra-ve. Naša OK SZDL je imenovala 21-članski koordi-nacijski štab, ki je frontno sestavljen iz predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, ob-činske skupščine in izvršnega sveta, nekaterih SIS, večjih gospodarskih organizacij in krajevnih skupno-sti.
((Nadaljcvanje na ft. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prf naši občinski skupščini so že opravljeni pogovori z nosilci planira-nja o enotni metodologiji (TOZD, KS, SIS). V mestu pa se vrstijo stro-kovna posvetovanja o oblikovanju temeljnih izhodišč družbenega ra-zvoja, specializirano obravnavajo strateška vprašanja nadaljnjega ra-zvoja — od demografskega do pre-skrbe s pitno vodo. Nosilci posveto-
vanj so mestne in republiške inštitu-cije, interesne skupnosti, zavodi, univerza, inštituti.
Dogovorjeno je tudi, da Ijubljan-ske občine ob pripravi izhodišč izpo-stavijo svoje karakteristično področ-je, da bi tako dobljena poglobljena spoznanja lahko izkoristile še druge občine. V naši občini naj bi izposta-vili gradnjo industrijskih con in skla-dišč za preskrbo Ljubljane.Vemo namreč, da so v sedanjih načrtih od
osmih industrijskih con v Ljubljani kar tri načrtovane v naši občini. Imamo pa tudi največje skladiščne prostore. To je razumljivo, če vemo, da je v naši občini eno največjih evropskih vozlišč tovornega železni-škega prometa.
KRAJEVNE SKUPNOSTI SO
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Krujevna skupnost kot temeljna
samoupravna skupnost je v pripravi
drugega  srednjeročnega  in  dolgo-
ročnega planskega obdobja izpostav-Ijena kot temeljno strateško področ-je, na katerem se bo odločalo, v ko-likšni meri bomo dosegli skupni cilj, ki ga imenujemo humanizacija med-človeških odnosov. Ugotavljamo, da ne more bitj problematike, ki ne bi zadevala KS, ki se v njej ne bi sreče-vala s človekom. Vendar je današnja KS brez planske tradicije in tudi manj preučeno področje s celo pa-leto področij, ki jih je treba preučiti. Naj jih navedemo le nekaj v razmiš-Ijanje.
Za nadaljnji razvoj KS kot te-tneljne samoupravne celice, v kateri ljudje usklajujejo in zadovoljujejo interese, je velikost KS vsekakor osrednji vsebinski problem. Tega ne moremo rešiti zgolj z določanjem števila prebivalcev ali z velikostjo prostora. Seveda je mišljena veli-kost, v kateri se posameznik ne bo utapljal in odtujeval, temveč na-sprotno, velikost, ki bo socializirana, ki bo človeka spodbujala k povezo-vanju, spodbujala k družbenemu živ-Ijenju. To pa je velikost po vsehini in ne po številu prebivaJce\- ali kvadral-nih metrih. Soseske, ki imajo !e trgo-vine in nekaj podobnih uslug ternu-dijo človeku le elementarne usluge. so še vednole spalne soseske. Takih v prihodnje prav gotovo ne potrebu-jemo.
Industrijske cone in čiste stano-vanjske KS brez proizvodnih organi-zacij.
Tiidi to vprašanje je vredno večje pozornosti. Urbani razvoj v naši ob-činigre vtosmer. Načrtovane imamo tri industrijske in obrtno cono. Gra-dinio pa čiste stanovan jske soscske, v katerih ni gospodarskih objektov (razen delovnih skupnosti VVZ, O§ in trgovin). Med enim in drugim res ni razdalj (problem prometa pa jc kljub temu), vendar: ali ni preveč umetno določen prostor, v katerem je človek proizvajalec in prosfor, v katerem je stunovalec — potrošnik! Ali se nam ta umetna urbana loče-nost ne odraža tudi v problematiki povezovanja združenega dela in kra-jevne skupnosti? Kako nam bo v takih pvimerih uspclo doseči »stop-Ijenost združcnega dela s krajevno skupnostjo«, to se pravi, stopljenost inleresov proi/vajalca in potrošnika? Podrugi strani pa: četudi programski koncepciji krajevne skupnosti bblj ustre/a situacija. da se v isti KS člo-vek pojavlja kol proi/.\ajalcc in po-irošnik, spet ne smemo lo jemali tako dobesedno, kol da naj ima za vsako ceno vsaka KS svojo tovarno.
To so nekalere dileme, o katerih smo v tem času dolžni poglobljeno razmišljati, še posehno, ker nam je vsem jasno, da Ijubljanski prostor prenese le čislo industriju. brez one-snaževanja zr.ika in vode, brez ropo-ta.
Seveda pa ohstaja še cela vrsla drugih problemov. Kaj je s strukturo prebivalcev KS? Ali naj Ljuhljano gradimo tako, da bodo na posamez-nih ohmočjih le velika stanovanja. druga pa manjša, pa samski domovi. pa individualna taka in drugačna sta-novanja, kakršna snio gradili doslej, • da smo se razslojcvali po občinah? Ali naj gradimo OŠ samo za pouk ali naj bo ta tudi družbeni cenier KS hkrati?
Problemov je veliko, lotimo se jih in vključimo se v njihovo kar naj-boljše reševanje.
SLAVKO GERLICA