Gospodarski nauk. Reja »jfovedc. (Konec.) Mcd kervotokom se kiselec veže na ogljec, ki je v kervi, ter se spremeni v ogljeno kislino (C O,2). — Ogljec (Carbon) tedaj zgori do ogljene kisline, kakor oglje v dotiki s zračnira kislecem na ognjišči. Kakor tu, se tudi v truplu pri tej priliki zbuja gorkota, ki je pa neodvisna od zračne toplote. Pri zdravi živali se šteje telesna gorkota na 29 — 3i° R. Od kcrvi stopi v truplo skozi tanke nitkaste posodice (žilice) toliko, kolikor je za vzderževanje in rejo posamesnih raišic, kosti, kit in kožic potrebno. Vsa druga kri se pa z ogljeno kislino vred izlije v obernjene tanke lasne posodice in iz teh v veče ,,privodnice" ali ,,vene", od kterih zadnji tanki konci nič druzega niso,kot podatjšane ,,odvodnice,, ali ,,arterije". Privodnice se v cplem tiuplu družijo v veje in debla, po kterih se kri razteka nazaj z desni serčni predalček. Ob enem se je kervi zopet primešal redilni sok v naramni kronici, že poprej oinenjeni. Kervotok se sedaj vnovič začenja. Iz ,,desne serčnice" se kri pahne v pljuča, kjer stopi ogljena kislina ravno tako vun, kakor je kislec noter prišel. Od tukaj se izsope zraven nekaj vode zlasti zračni trohnelec med tem, ko se persi kerčijo. Pri tem delu služi serce kot sesavnik (Saugapparat), ki po svojein rednem kerčenji vso kri v celi život razpelje in razžene. Tako na primer pri konji vsa kri vsako minuto 3 krat svoj kervotok dopolne. — Zakaj mora vsa kri v pljuča, preden v pervič ali pa vnovič po životu se razteče, je iz prejšnjega jasno. Kar je ogljeca v kervi preveč, se ziueša s kislecem, ki se ga po sapi v pljuča dobi, ter pogori do ogljene kisline, kar životu gorkoto daje. Tako mora vsa kri iz serca v pljuča in zopet nazaj v serce, da se potem po celem šivotu razteka, tain redilna delca zapustivši in vernivši se v serce stopi zadnj ič v pljuča. Kervotok je toroj dvojin: mali (iz serca v pljuča, odtod nazaj v serce) in veliki kervotok, to je: iz serca po vseh delih života in nazaj v serce. — Pa ogljec ni sam, kar kri odstranuje. Privodnice, ki drob obpletajo se ne raztekajo naravnost v serce, ampak skozi vratarico v jetra, ktera trobijo žolc (Gfiile), ki odtečo po žolčni cevi (Gallengang) v tanko črevo. Blizo ledja so obisti (Niere), ktere iz odvodnične kervi vodo (scalnico) odstranijo in po mehurji in scalniku iz života izpravljajo. — Skozi kožo vsega života se tudi nekaj vode izpoti, ta voda je znoj (t. j. jesih in mlečna kislina), v njem je (udi nekaj uiasti. Ako to iztrebljenje zaostaja, se lahko bolezni narede, zategadelj snažnost domačim živalim naj bolj zdravje prihranuje. — Tudi nileko pri samicah postaja iz kervi. Nad viraenom so zaperte žlezaste čevčice mlečnice, ktere so zavite v tanko mrežico odvodnično (Pulsadernetz), in iz njih izpravljaju ruleko. Ker je lahko misliti, da se toliko več mleka izcedf, kolikor več je kervi, ki priteka k viinenu, tako se tudi lahko sodi po velikosti trebušne privodnice, ki nepotrebno kri od viruena k sercu pripeljava, da iiiiajo krave nialo ali veliko mleka. Tudi mast se izpotuje po kervnicah. Ona varje truplo, pa tudi preinikanje in gibanje polajša in v sili je tudi zaloga ogljeca, kterega se potrebuje za dihanje. Mast je popolnoma trohnelca prosta stvar; naredi se torej tudi iz take keraie (klaje), ki nioia trohnelca v sebi. Taka je torej mast redilna in tej nasproti pa mesoredilna hrana. Vsi delci živalskega trupla redno umirajo eden za diugim, pa kri jih hitro z novimi namestuje. V starosti pa kervino namestovanje začne hirati in pomanjkljivo postajati; takrat je vsak majhcn primcrek škodljiv, truplo je občutljivo in zdravje razderto tako, da sniert ne čaka dolgo. f ««¦