LETO VIII. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA OKTOBER 1979 Sobotna akcija NNNP — uspela Ocena enotna — pripravljeni smo Množičnost in izkazana visoka zrelost in zavest delavcev Jelovice v letošnji akciji »NIC NAS NE SME PRESENETITI—79«, ki so celoletne aktivnosti v manifestativni akciji pripravljenosti in usposobljenosti za lastno varnost, družbeno odgovorno in disciplinirano zaokrožili z vajo samozaščitnih aktivnosti dne 29/ in 30/9-1979. Same priprave so odborom za l judsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, štabu civilne zaščite in predvsem družbenopolitičnim organizacijam povzročile prenekatere skrbi. Potrebno je bilo uniformirati splošne enote civilne zaščite, dopolniti enoto civilne zaščite, jih ustrezno opremiti, prerazporediti, temeljito proučiti ustrezna navodila in osnovne usmeritve v akciji NNNP, izdelati predpostavke, navodila, akcijske načrte in plane. Morali smo pripraviti akcijo, ki nam bo v pouk, in ki bo navajala vse nas na razmišljanje in tudi dejansko ukrepanje ter naslanjanje na lastne sile v najtežjih trenutkih. Mi vemo, da je ni v svetu armade vojakov, gasilcev, varnostnikov, ki naj bi v danem trenutku posredovali povsod, le mi moramo postati taki vojaki, gasilci, bolje rečeno družbeno-sa-mozaščitno usposobljeni občani, delavci. In res tako zadan pouk, šolska ura družbene samozaščite je stekel 29 9 ob 4.00 zjutraj. Samozaščita na pohodu ... Resnično! Dežurni v štabu akcije že aktivira prvi dve patrulji narodne zaščite. Člani so dobili nalogo obhod obratov Stari dvor, rok 45 minut in nato poročanje. Stalno kroženje patrulj z menjavanjem smeri, brez strogo določenih ur, je za vsakogar znak dobre zaščite varovanih objektov. Nikdar se ne ve, kdaj in od kje se bo pojavila patrulja, ki budno pazi na vsak premik k zaščitnemu objektu. Normalni delovni dan, ali pa tudi ne, se začne ... Ne danes ni tako kot ponavadi, že pred delom te preverijo in tudi parkirati ne moreš tam, kjer vedno, ali ne? »Ja, temeljiti pa so ti 'narodno-zaščitniki',« se sliši v oblačilnicah! Pozor! Sestanek je v teku ... Res je, deloven in temeljit je. Sestal se je odbor za LO in DS (Nadaljevanje na 2. strani) Oddelek gasilskega voda CZ DO Jelovica v napadu s peno. Resen pristop k vaji opazujejo delavci proizvodnje Oddelek za prvo medicinsko pomoč enote civilne zaščite je bil zbran pravočasno (Nadaljevanje s 1. strani) DO, TOZD in DSSS, štab civilne zaščite, vojnoizvršilni odbor sindikata in vojni komite ZK na zadnjo sejo pred sklepno vajo. Preveriti je potrebno načrt, še enkrat obhoditi vse punkte, na katerih se bodo odvijale določene aktivnosti v vaji. Napovedan obisk ... Ne, niso nas presenetili. Toda vseeno nas je iznenadil tako visok obisk. Tovariš Puhar Aci in polkovnik Kržišnik Ljubo sta prišla v Jelovico preverit našo akcijsko pripravljenost, pregledala sta načrt civilne zaščite in posebno zanimanje pokazala za naš obrambni načrt, načrt vojne proizvodnje in organiziranost v vojnem stanju. Zadovoljna z odgovori in prikazanji ter s celotno organiziranostjo in potekom akcije sta odšla iz naše delovne organizacije novim nalogam naproti. Pred začetkom vaj"e ... Zbrani so vsi udeleženci, enota civilne zaščite, gasilke in gasilci IGD Jelovica, zdravnica in medicinska sestra OA Jelovica, število patrulj narodne zaščite se povečuje in ... Alarm ... zračni napad ... Zavije zvok sirene, delavke in delavci hite v zaklonišča, kamor jih usmerjajo pripadniki oddelka za vzdrževanje reda enote civilne zaščite. Discipliniranost prepreči vsako paniko. Bombe tulijo in zaslišijo se prve eksplozije. Štab CZ in odbor za LO in DS DO zasedata vsak na svojem komandnem mestu. Ob eksplozijah se v zakloniščih organizirajo ekipe CZ in gasilske desetine IGD Jelovica. Tu sta novi komandir oddelka za prvo medicinsko pomoč Krmelj Rajko z namestnico Bergant Tončko, ki se je odzvala pozivu CZ, čeprav je mati manj kot leto dni starega otroka, tu je komandir oddelka za odstranjevanje ruševin Šinko Viktor, komandir oddelka za vzdrževanje reda Krajnik Peler, tu so gasilke ženske desetine, gasilci gasilskega voda CZ in IGD Jelovica ... Toka ni_____gori... Prvi občutki »vojnega stanja« gredo z ustnim telefonom skozi množico. Stroji v delavnicah so obstali in ob istem času se začno vsi zavedati »vojnega sta- Sirene oznanjajo prenehanje vseh nevarnosti... Vrenje, organizirano in vodeno preko odbora za LO in DS ter štaba CZ, sc začne. Člani oddelka za vzdrževanje reda so v svoji vlogi tudi opa-valci in sedaj prihajajo v štab CZ ter prinašajo zapažanja ... Gasilski vod CZ in gasilska desetina IGD Jelovica sta že v napadu. Zadeti sta hali C in B. Tedaj pride sporočilo: gori obrat oblog in letev! Verjetno je tudi nekaj delavcev v obratu, zajetih v ognju.« Kurirji tekajo iz štaba v oddelke in prenašajo povelja: »Gasilska desetina v obrambo obrata oblog in letev! Ekipa za prvo medicinsko pomoč CZ za njimi, v pomoč!« »Eksplodirala je kompresorska postaja, ob eksploziji sta težko ranjena delavec in delavka«, poroča kurir. Bolničarke in bolničarji z nosili te- čejo na mesto nesreče. Iz dima in ruševin potegnejo težko ranjenega delavca. Hudo poškodbo v predelu trebuha ima. Bolničarke mu nudijo prvo pomoč, ga previdno preneso na nosila in pod glavo podstavijo torbico za PMP, potem pa hitro v postajo prve medicinske pomoči, v AO Jelovica, kjer že čakata zdravnica dr. Selanova in medicinska sestra Štepelin Dragica. V istem času nudijo prvo medicinsko pomoč tudi ponesrečenki. Zlom nadlahti in stres, mogoče celo pretres možganov. Tudi njo takoj oskrbijo in z nosili prenesejo v postajo PMP. Aktiviran je že oddelek delavcev za odstranjevanje ruševin, ki v dimu in prahu pregleduje ruševine in išče morebitne ranjence. Za ugotavljanje škode in reševanje imetja bo še čas, prvo je človek, ali ne? V tem v štab prihaja nov kurir z vestjo, da je v hali C nova ponesrečen-ka s težjo poškodbo glave, krvavitev, nezavest... Tavčar Magda in Mrak Jelena, novi članici oddelka za PMP, kot dve rutinirani bolničarki, hitro in spretno prevezujeta glavo ponesrečenemu dekletu. Tudi to ranjenko hitro prenesejo v postajo PMP. Ranjencev ni veliko. Še sreča, da je tako. Tisti, ki so samo opraskani, oziroma bolj beli od prahu, kot od strahu, si medsebojno pomagajo. Tudi ostali delavci se aktivirajo. Pomagajo po svojih močeh tam, kjer je najpo-trebneje. Gasilci so pripravljeni, rezervoarji vode so polni in izkaže se, da so za Jelovico zlata vredni. Iz bazena pri šeširju deluje gasilska desetina IGD Jelovica. Narodna zaščita je zaprla Kidričevo cesto za ves promet, kajti nikdar se ne ve, kakšna presenečenja nas še čakajo. Eventuel-nc eksplozije, razširitev požara na sosedne delovne organizacije, rušenje hale na cesto in podobno, so nevarnosti, pred katerimi morajo nas in ostale varovati. Pa ne samo to: preprečiti je potrebno vsak dostop k objektom, zaradi eventualnih diverzantskih skupin oziroma možnih tatvin. Jelovica je obdana z budnim človeškim zidom vsenaokrog, s člani enote NZ. »Civilaši« gasilskega voda CZ napadajo na halo C iz bazena pri obratu družbene prehrane. Požar je omejen. Še malo pa bodo ognjeni zublji izgubili svojo moč. Tedaj pa : »Novo žarišče, vnela sta se soda z vnetljivo tekočino,« poroča kurir. Komandir gasilskega voda CZ izdaja novo povelje in rezervni člani gasilskega voda CZ in IGD Jelovica hitijo z azbestnimi prti, da zaduše tudi to žarišče. Nevarna naloga, pretila je predvsem eksplozija sodov, je uspešno končana. Požar je povsod lokaliziran in kmalu bo tudi pogašen. Konec vaje ... Zakotnik Miloš — poveljnik CZ postrojava udeležence v vaji in »Štab« na analizi končane vaje n ja«. Patrulja NZ — vodja patrulje Rozman Milan in članici Kosem Malči in Lušina Vanda — pred glavnim vhodom v podjetje ob nastopu dolžnosti predaja raport predsedniku odbora za LO in DS DO — Kokelj Tinetu. Povzemamo kratko analizo: trije ranjenci transportirani po dani prvi medicinski pomoči v postajo PMP, nekaj lažje ranjenih, oskrbljeni na licu mesta, šest žarišč požara, lokaliziranih in pogašenih. Škoda je precejšnja, predvsem zaradi eksplozije kompresorske postaje. Sodelovali enota CZ DO Jelovica, gasilke in gasilci IGD Jelovica, štiri patrulje NZ, OA Jelovica in vsi delavci izmene v proizvodnji. Pred zborom udeležencev v vaji in ob prisotnih delavcih predsednik odbora za LO in DS DO še enkrat poda analizo poteka akcije in pohvali vse ekipe, ki so sodelovale in uspešno izvrševale svoje naloge. Poudaril je po- si že oblačijo uniforme, ko skačejo v gasilski kombi, ki vedno pripravljen čaka. Ne samo zaradi akcije, temveč ker nas gasilce res ne sme nič presenetiti. Sirena je že vključena in »Jclovča-ni« hite na pomoč, tja, kamor jih usmerja štab KS Škofja Loka. V tem času odbor zaseda ... Dela analizo izpeljane vaje in pismeno poročilo za štab KS Škofja Loka. Poročilo je kratek in jedrnat povzetek dogajanj do časa poročanja. Akcija samozaščite pa teče dalje ... Dežurni razporejajo patrulje, kontaktirajo s štabom KS Škofja Loka, z dežurnimi obratov v Gasilci IGD Jelovica v enem od svojih napadov membnost letošnje akcije NNP s posebnim poudarkom na organiziranosti v delovni organizaciji. Električni tok je vzpostavljen ... Proizvodnja zopet normalno teče ... Odbor za LO in DS analizira vajo____Dežurni so na svojih mestih ... Patrulje NZ zopet normalno patruljirajo ... Tedaj pa ... Alarm ... Požar v KS Škofja Loka ... Gasilci gasilskega voda CZ in IGD Jelovica, ki so po zaključeni »interni vaji« odšli na svoja delovna mesta, so zopet aktivirani. Hite v gasilski dom. Nekateri Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru in Kranju, tako rekoč držijo vse niti v svojih rokah. Izmene delavcev končujejo z delom in odhajajo. Kam? Domov! Jih čaka vpoklic v svoji KS? Tega ne vedo, mi pa smo prepričani, da se bodo oglasili na vsak poziv, saj smo vsi povsod elementi družbene samozaščite, tako v temeljni organizaciji združenega dela, v kraju bivanja, kot občani, kot stanovalci v stolpnicah . . . Noč je... 29/9 — Sobota prehaja v nedeljo. Gaber Franc in Šinko Viktor predajata dežurstvo Ziherl Francu in Miklavčič Janezu. V knjigi dežurnih je že veliko na- Nagovor predsednika odbora za LO in DS pred zbranimi delavci proizvodne izmene in zborom udeležencev v akciji po končani vaji pisanega, toda vseeno lahko zapustita svoje dežurstvo zadovoljna. Do sedaj je vse v redu. In dežurstvo teče naprej, izmenjujejo se patrulje NZ. »V Jelovico ne bo prišel neopažen nihče!« 30. 9. ob 14,00 — Akcija se konča... Za nami je preizkušnja, za katero smo se pripravljali, da v tem najbolj razgibanem vikendu zadnjih let dokažemo sebi in drugim, česa smo sposobni danes. Dokazali smo, da se lahko oslonimo na lastne sile, da moramo sodelovati drug z drugim. Organizirana akcija SZDL nas je vse pritegnila, aktivirala in mobilizirala. Množičnost, ki smo jo prikazali, je odraz samozaščitnega jaza nas vseh, kajti v stiski, nesreči, bo moral vsakdo znati varovati sebe, svoje bližnje, sosede, skupnost, nas vse, in to na Puhar Aci in polkovnik Kržišnik Ljubo s štabom akcije. JELOVICA način in s sredstvi, ki so v danem trenutku na voljo. Sami preverjamo sistem v praksi, seznanjamo se s širokim spektrom samozaščitnih dolžnosti in ukrepanj, smo aktivni v originalnih »preigravanjih« raznih nevarnosti in bomo aktivni takrat, ko bo to potrebno. Delavci Jelovice smo do sedaj že velikokrat izkazali dejansko usposobljenost in znanje v praksi. SKOPJE, BANJA LUKA, KOZJANSKO, POSOČJE ... so naši izpiti in ocena ni bila nikjer majhna. Tekst: Selan Roman Fotografije: Tičar Matjaž Javna razprava o samoupravnem sporazumu med Jelovico in Gradisom Potrditev zamišljene poti Po tem ko sta aktiva komunistov Jelovice in Gradisa oziroma njuni akcijski skupini pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem medsebojnem sodelovanju se je v septembru in oktobru v to delo vkl jučil v Jelovici tudi sindikat. Organizirane so bile javne razprave o osnutku tega sporazuma, za katerega lahko na kratko rečemo, da so potrdile vsa izhodišča in predloge tega sporazuma. Mnenje vseh, ki so sodelovali v razpravi je, da je končno le prišlo tako daleč, da bo sodelovanje tudi steklo in da bi kazalo čim prej preiti tudi k dejanjem. Lahko tudi rečemo, da so bili vsi dvomi, ki so bili pred razpravo o tem sporazumu v času same javne razprave odstranjeni in da je v vseh primerih šlo le za nepoznavanje besedila, ne pa za nedodelanost tega teksta. Lahko tudi rečemo, da so delavci med to javno razpravo dobili večje zaupanje v dogovarjanje in sporazumevanje, saj je postalo vsem jasno, da je to edini način, ki lahko prinese boljše rezultate poslovanja, predvsem pa tudi zanesljivo prihodnost zaposlenim v obeh kolektivih. Veliko pomeni tudi prvi konkretni rezultat tega predvidenega sodelovanja (celo prehiteva formalen podpis) ko se Jelovica kot kooperant že vključuje v delo Gradisa v potresnem področju Črne gore. Zanimivo je tudi, da je v času javne razprave v Jelovici prevladalo mnenje, naj bi se čim prej prešlo tudi k izdelavi ostalih sporazumov, ki bodo konkretizirali splošne dogovore predlaganega sporazuma. Torej naj bi ta sporazum kot rečeno, čim prej zaživel. Dodati kaže, da je po vsej Jelovici tekla razprava na zborih delavcev, v temeljni organizaciji Okna-vrata pa po sindikalnih skupinah. Na ta način je bila dosežena veliko večja neposredna prisotnost delavcev v javni razpravi, predvsem pa so sindikalne skupine tako majhna celica samoupravljanja, da lahko resnično vsak posameznik, ki drugače na zboru praviloma ne sodeluje, to lahko naredi. V tej temeljni organizaciji je bila javna razprava po sindikalnih skupinah predvsem zato, ker večina členov sporazuma direktno sodi v pristojnost te temeljne organizacije. Povedati kaže, da je bila v razpravi na tej TOZD dana podpo-, ra vsem stališčem sporazuma, predvsem eni sami žagi na tem področju, kot tudi nadaljnji iz- gradnji (skupni) industrijske cone na tem delu. Če bi potegnili rezime pod vso javno razpravo, potem lahko rečemo, da je ocena tega sporazuma resnično dobra. Je celo v tej fazi, da ga delavski svet lahko da na zbore delavcev v potrdi- O samoupravnem sporazumu o trajnem medsebojnem sodelovanju Jelovice in Gradisa teče torej te dni še zadnja razprava in pričakovati je, da ga bodo delavci Jelovice že kmalu tudi potrdili na svojih zborih. Verjetno bodo na referendumih tudi delavci Gradisa za ta sporazum. To oceno dajemo na podlagi razgovorov z delavci Jelovice, izjave štirih pa tudi objavljamo: Janez Habjan — TOZD okna -vrata: Pri nas bodo delavci brez dvoma za ta sporazum. Bolj se bojim, da ne bi uspeli pri Gradisu, saj je to tako velika delovna organizacija, da nekaterim problemi ene temeljne organizacije, kot je to LIO Škofja Loka, niti ne bodo dosti mar. Upam le, da se bodo odgovorni v Gradisu po- tov. Sporazum ne potrebuje nikakršnih sprememb in je torej kot rečeno zrel za sprejem. Lahko celo zaključimo, da bo v Jelovici po vsej verjetnosti sprejet pred rokom, kot je bil predviden v rokovniku. m. š. trudili in vsem delavcem razložili pomen tega samoupravnega sporazuma za obe strani. Sam moram reči, da je sporazum dokaj dobro sestavljen, kar pa je tudi mnenje ostalih delavcev tu okrog mene. To pa po svoje pove tudi podatek da med javno razpravo pri nas ni bilo pripomb. Miro Pintar — TOZD okna-vra-ta: Ta predlagani samoupravni sporazum se mi zdi dober in v redu. Teh problemov in težav med obema kolektivoma je že bilo toliko, da se je to enkrat le moralo uredili. Tudi ta naša žaga, okrog katere se je največkrat kresalo, ni taka, da bi omogočala normalno delo. Za nas nazadnje sploh ni važno, kje ta Žaga je, važno je le, da bo dovolj lesa v proizvodnji. To pa sporazum sedaj ureja in zato se mi zdi dober. Tako mislijo tudi ostali sodelavci. Rajko Klevišar — TOZD primarna predelava lesa — senčila Preddvor Ta samoupravni sporazum se mi zdi precej pomembna stvar. Sam in nekateri delavci tu okrog mene smo sicer pričakovali da bo prišlo do fizične združitve. Zato mislim, da je nekje sporazum le še delna rešitev. Toda reči moram, da je predlog tega sporazuma letos veliko bolje pripravljen kot lanskoletni tekst in zato bomo tu za sprejem. Vendar moram reči, da na vsak način moramo vsi skupaj skrbeti, da ne bo ostal le na papirju in da je torej treba še naprej delati ob tem sporazumu. Peter Rehberger — TOZD primarna predelava — senčila Preddvor: Za predlagani samoupravni sporazum o delitvi dela med Jelovico in LIO Gradis je tak kot je treba, saj resnično prinaša delitev dela, ki je bila vsa ta leta problematična v lesno industrijski coni na Trati. Pri tem pa vidimo tudi delavci tu v Preddvoru svojo korist, saj bo končno v Jelovici odločeno, da bo edina žaga stala tu v Preddvoru. Vendar pa bi rad dodal, da je le treba določila tega sporazuma dosledno izvajati, da ne bi prišlo čez leto ali dve do bistvenih dopolnitev, ki bi utegnile denimo poseči tudi v prozvodni program našega dela. Če bo sporazum dosledno izvajan v tistih točkah kot je sedaj napisan, že mislim, da bo storjenega dovolj, j. č. Podoben objekt kot je tale gradi Jelovica tudi v Škofji Loki na dvorišču občinske stavbe. Treba pa je pripomniti, da že sedaj razburja duhove, ne zaradi svoje posebnosti, temveč zaradi tega, ker je postavljen »na črno«. Skupščini občine se namreč ni zdelo potrebno, da bi zanj pridobila vsa potrebna dovoljenja. Jelovice pri tem sicer ne zadene krivda, razplet pa bo vsekakor zanimiv. Smo pripravljeni na srednjeročne cilje? Prav seda prehajamo v tisto obdobje, ko morajo imeti posamezne TOZD in DO jasno začrtano svojo nadaljnjo perspektivo tja do leta 1985, globalno pa naj bi bila njihova perspektiva začrtana tudi do leta 2000. Torej osnovne smernice in koncept bodočega razvoja je podan, naloga celotnega kolektiva, predvsem pa strokovnih služb, bo predvsem v tem, da začrtane naloge čim dosledneje izpeljejo, kar pa ne bo lahka naloga, saj gre za odgovorno problematiko tako znotraj delovne organizacije, kot v povezavi s širšim območjem gospodarstva, predvsem na področju delitve dela in dohodkovne povezanosti, čemur daje naša zakonodaja vse širši družbeni pomen. Tudi naše TOZD v naslednjih letih predvidevajo intenzivni razvoj, saj se predvideva proti koncu srednjeročnega obdobja skoraj trikratno povečanje. Vendar, pot, ki nas bo pripeljala do tako povečanih rezultatov, bo morala biti povsem drugačna, kot je bila hočemo, da bomo dejansko dosegli tisto, kar smo si zadali z našo srednjeročno orientacijo. Že uvodoma je zapisano, da se za tako intenziven bodoči razvoj, celotni kolektiv postavlja pred velike naloge, kar pa bo v prvi vrsti odvisno od dobre organizacije strokovnih služb, od njihovega mesta in statusa, kar pa za današnji trenutek v naši delovni organizaciji ne moremo trditi, da je tako. Vrsto let se ugotavlja, da slaba oziroma nedorečena organizacija strokovnih služb, kjer so mišljene predvsem razvojno tehnološke, zavira nadaljnji razvoj delovne organizacije, ali pa onemogoča doseganje boljših poslovnih rezultatov. Da se seznanimo s čisto V. r> kretno problematiko, ki je d prisotna na strokovno tehničnem področju v naši delovni organizaciji. Ko je bila v letu 1977 izvedena reorganizacija, ko smo prišii iz treh na pet TOZD, je bila lc-ta izvedena zaradi osnovne družbe- v preteklem srednjeročnem obdobju. Ce smo povečani obseg proizvodnje gradili v preteklosti skoraj izključno na povečevanju delovne sile in le manjši del na produktivnosti dela, moramo stvar popolnoma zasukati, bodoči rezultati morajo sloneti na modernizaciji in napredku tehnologije in organizacije, ker je to tudi osnovna družbena težnja. Parola: »Povečanje proizvodnje, ob zastareli tehnologiji in slabih delovnih pogojih, naj izgine iz naše vsakdanje prakse«. Osnovno načelo, ki smo ga zapisali v smernicah srednjeročnega razvoja, se glasi: Osnovna težnja bodočega razvoja je specijalizacija in prehod na velikoserijsko industrijsko proizvodnjo, na bazi moderne tehnologije z največjo stopnjo možne avtomatizacije Bodoči proizvodni program in precejšnja rast proizvodnje ne bi sloneli na povečani delovni sili, temveč izključno na tehnični produktivnosti dela. Glede na zapisano načelo naj bi bilo oziroma bo moralo biti naše ponašanje v naslednjih letih popolnoma drugačno, v kolikor ne težnje, naj bo velikost in obseg poslovanja TOZD tolikšen, da bo delavcem omogočil boljši pregled nad poslovanjem, predvsem pa, da bodo vidni rezultati njihovega tekočega in minulega dela, nikakor pa ne, da bi TOZD strokovno osiromašili, saj le vsestranska pomoč strokovnih delavcev omogoča vidni napredek v celotnem delovnem procesu in s tem vzporedno boljše rezultat'-dela, kar naj bi bil vedno končni cilj. Že prod reorganizacijo sc ne more trditi, da so bile tehnične službe optimalno organizirane, oziroma na stopnji, ki bi zagotavljale vidni razvoj in napredek v izdelkih in tehnologiji. Vendar pa na žalost lahko ugotavljamo, da smo še tisto, kar je bilo organizirano po reorganizaciji postavili na nivo, ki je onemogočal nadaljnje intenzivno delo na razvoju, tehnologiji in organizaciji dela pa čeprav je bila navedena problematika ves čas prisotna, kar je seveda še tudi danes in v veliki meri vpliva na doseganje rezultatov. Na nivoju TOZD so bile formirane operativne priprave dela, ki jih je bilo zaradi tekočega poslovanja nujno zasesti s posebnim kadrom. Ostale tehnične službe, kot je razvoj in tehnološka priprava dela, so sc formalno predvidele kot enovite na nivoju DSSS za celotno delovno organizacijo, kar bi bilo smotrno, predvsem na področju stavbnega pohištva, kjer gre za ozko povezanost tehnoloških procesov. Vendar, kaj se lahko ugotavlja — resno se k tej organizaciji ni nikdar pristopilo. Še tisti kader, ki je bil v teh službah, se je premaknil na vodstvo TOZD ali na druga delovna opravila, tako da je tistega kadra, ki bi dejansko skrbel za razvoj izdelkov in tehnologije, za izboljšavo organizacije dela in s tem vzporedno delovnih pogojev, ostalo zelo malo, po nekaterih TOZD prav nobenega. Tisti kader pa, ki je ostal pa je neorganiziran, z nejasnimi pristojnvstmi in odgovornostmi s površno definiranimi nalogami in podobno. Ne bi na tem mestu ponovno analizirali, kakšen naj bi bil status tehničnih služb, ali na nivoju TOZD, ali enovite službe za celotno delovno organizacijo. Mnogo je bilo predlogov, ki so govorili v prid eni ali drugi varianti, vendar pa je pomembno dejstvo, da tovrstne strokovne službe morajo postojati in biti tako organizirane, da lahko vplivajo na celotni poslovni proces, s posebnim poudarkom na razvoju izdel- kov in tehnologije, kar je tudi njihova osnovna in odgovorna naloga. Danes si je le težko predstavljati delovno organizacijo, ki bi pri tako hitrem razvoju v svetu zanemarjala tovrstno področje, posebno v naši družbi, kjer naj bi bil napredek in svetovni dosežki prisotni na vseh nivojih, kajti le tako bo možna naša vključitev v mednarodno delitev dela, s čimer bi zadovoljili osnovno družbeno težnjo. Že uvodoma je bilo nakazano, da so na področju razvoja v naši delovni organizaciji velike ambicije. Ves nadaljnji razvoj smo si začrtali na tehnični produktivnosti dela, torej na moderni tehnologiji z najvišjo možno stopnjo avtomatizacije. Nesmiselno ter družbeno im ekonomsko bi bilo nesprejemljivo, če bi večali obseg poslovanja na bazi večje zaposlenosti, posebno, če vzamemo v obzir, da se delovna organizacija nahaja na področju, ki je glede delovne sile deficitarno. Če gledamo s tega stališča, je naš bodoči razvojni koncept na pravi poti, vendar za njegovo uresničitev, je osnovni pogoj, da se optimalno organiziramo, da strokovnim službam, ki lahko največ vplivajo na razvoj, damo pomembno mesto, z jasno definiranimi nalogami, kajti le tako bom kos tako ambicioznim načrtom, ki smo si jih zadali s srednjeročno in dolgoročno orientacijo. Franc Ziherl Sanacija mora uspeti V edini temeljni organizaciji, ki je končala polletje z izgubo, to je v gradnja montažnih objektov, uspešno izvajajo sanacijski načrt. Res je, da rezultati v vseh postavkah in zahtevah še niso doseženi, vendar hrabri podatek, da skoraj povsod gre na bolje. Se največ se je naredilo v proizvodnji sami. Lahko bi trdili, da se je v septembru in oktobru že povsem ujela dinamika predvidena z letnim načrtom, kar da tudi slutiti, da bo do konca leta proizvodni plan izpolnjen. Sanacijski program so predvsem resno vzeli delavci v proizvodnji, malo pa je pomagalo tudi to, da so v septembru za delo najeli tudi precej delavcev, ki so bili zaposleni le začasno. Na pomoč so tako priskočili vajenci iz poklicne lesne šole, pa dijaki tehnične šole, gimnazije. Nekoliko slabše pa se sanacijski program izpolnjuje na področju prodaje in montaže. Na teh dveh področjih bo zato treba v naslednjih dveh mesecih storiti precej več. Predvsem velja reči, da nekateri posamezniki še vedno nočejo razumeti, da je ta temeljna organizacija resnično v težavah in da sanacija včasih. potegne za sabo tudi ukrepe, ki imajo med drugim za posledico tudi manjši osebni dohodek. Sicer pa je upati, da tega ne bo treba sprejeti, ker tudi na po-(Nadaljevanje na 6. strani) Proizvodnja TOZD gradnja montažnih objektov dohiteva letni načrt OBISK OBRATA PREDDVOR Dan »6« (gradnje) se bliža Ko smo zadnjič imeli v glasilu daljši prispevek o obratu oziroma o delu temeljne organizacije Preddvor je bilo rečeno, da bo tam kmalu stekla obsežna investicija. Vendar tudi ob tokratnem obisku kaj takega ne moremo objaviti. Tudi ta naložba, kot že nekatere druge v Jelovici, se je namreč zavlekla in resnični začetek bo šele leto 1980. Med obiskom smo sicer imeli že priložnost videti prvo večjo novost na obratu Preddvor, za- časno mehanično delavnico, ki je v zaključni fazi gradnje, vendar je treba takoj povedati, da bo za razmere v Preddvoru lopi ob-jetk kasneje porušen. Vanj se bo namreč samo začasno preselila mehanična delavnica, tako da bodo gradbeniki še letos lahko porušili staro mehanično delavnico in tam pripravili prostor za gradnjo energetskega objekta, ki bo prva naložba na tem obratu. V tem energetskem objektu bo dobila prostor kurilnica, ki bo imela, ko bo povsem končana, kar dva kotla in sicer enega na mazut, drugega pa kombiniranega, torej bo lahko kuril tudi lesne odpadke. Tu bo tudi transformatorska postaja, sa je stara neustrezna, kakor tudi prostor za remontne mehanike. V nadstropju te stavbe pa bo tudi skladišče. Prav ta energetski objekt pa je pogoj, da bodo vse nadaljnje pridobitve sploh imele smisel. Taka je sedanja transformatorska postaja na obratu Preddvor. Neprimerna in tudi premajhna je za modernejšo predelavo lesa. Zato bo v prvi fazi gradnje postavljena nova. VSE JE PRIPRAVLJENO ZA GRADNJO Dober mesec dni bo trajalo, da bo praktično vse nared za gradnjo. Ta pa sc prod januarjem ne bo mogla začeti, ker je pač naložbo v Preddvoru tudi zajela prepoved o gradnji, kot se je to zgodilo z ničkoliko gospodarskimi objekti po Sloveniji. Skoda zaradi te zamude bo precejšnja (to kot kaže, že postaja značilnost vseh novogradenj v Jelovici), saj je namreč v Preddvoru že večina uvoženih strojev za primarno predelavo lesa, kar seveda pomeni, da že »jedo kruh« in to brez dela. Tudi banka je že potrdila vse menice, vendar bo njihova veljava nastopila šele po novem letu. Od potrebnih strojev manjkajo samo tisti, ki bodo domače izdelave, ker so pač domači roki dobave precej dolgi, saj so postavljeni tja do junija 1980. Sem sodijo predvsem transporterji in kotel. In kaj bo v prvi etapi gradnje? Predvsem bo, poleg seveda prej omenjenega energetskega objekta, nova primarna predelava, torej žaga. Sem sodi mehanizirano hlodovišče z lupilnim strojem in s krmiljenjem hlodovine ter seveda avtomatskim sortiranjem. Potem je tu nova ža-galnica, kjer bo ves tehnološki proces mehaniziran. Stroj bo pol-nojarmenik — čelilnik in rodilnik. Ko bo hlod razžagan, bo ves les avtomatsko sortiran. Urejeno bo tudi skladišče tega žaganega lesa, asfaltirane bodo tudi poti za lažji transport. Sušilnica bi sicer tudi morala priti v to etapo gradnje, vendar bo po vsej verjetnosti zgrajena šele v letu 1981. Imela naj bi 4 komore z vlagalno kapaciteto 80 m’ lesa. Kot rečeno so vsa pripravljalna dela v teku in delavci Gradbinca iz Kranja, ki bo opravil vsa gradbena dela, bodo skušali postoriti vse, da bi naložba tisti dan, ko bo zanjo posvetila zelena luč, tudi resnično krenila z mrtve točke. PROSTORA ZA NOVOSTI JE SE DOVOLJ S samoupravnim sporazumom med Jelovico in Gradisom je torej primarna predelava v Škofji Loki urejena. Tudi naložba v Preddvoru ni več vprašljiva in delo ter varnost delavcev je po tej strani zagotovljena. Vendar na hitro pogledano, še vedno ni povsem jasno, kako bo z ostalimi dejavnostmi, ki jih ima ta temeljna organizacija. Kranjski obrat senčil se bo preselil v Preddvor. Senčila bodo torej ostala in ker se bo večala tudi proizvodnja stavbnega pohištva v Jelovici, je pričakovati, da bo tudi za te izdelke dovolj povpraševanja. Bolj nepoznana pa je usoda izdelave podbojev. V sestavljeni organizaciji GLG se še vedno ni dosegel sporazum, kdo bo nosilec tega dela. Dogovarjanje je nujno, saj nikakor ni prijetno delati nekaj za kar nikdar nisi prepričan, če bo to predmet dela tudi še nadaljnjih toliko in toliko let. Pri tem pa ne kaže prezreti še nečesa. Ta obrat oz. temeljna organizacija bo v prihodnosti najbolj primeren za vsake novosti, ki bi jih osvojila Jelovica. Prostora za novogradnje je namreč dovolj. Tudi delavcev, ki se vozijo na delo v Kranj, je precej in dober program bi jih zagotovo pritegnil. Ker je prav sedaj obdobje izdelav predlogov za srednjeročno obdobje 1981—1985 bi bilo prav, da bi na vse dileme, ki se porajajo delavcem v Preddvoru odgovorili čimprej. DELAVCI SO IN NISO Nove naložbe, ki bodo pomembno spremenile delovne pogoje in pa tudi sam pristop k delu bodo pač pogojevale tudi dodatno izobraževanje delavcev in pa seveda tudi prihod novih, predvsem strokovnih kadrov. Med prvima, ki jih bo treba zaposliti, sta remontni mehanik in pa vodja kotlovnice. Ostala delovna mesta pa bodo zahtevala, da se bodo sedaj zaposleni delavci dodatno izobraževali. V novi žagalnici oziroma v vsej primarni predelavi bo namreč potrebno dobro obvladati novo mehanizacijo. Nepoznavanje strojev bi namreč lahko povzročilo veliko škode in zastojev. Predvsem to velja za gaterista, pa vodjo sušilnice, manipulanta, Začasna nova mehanična delavnica, ki je mimogrede najlepši objekt na obratu Preddvor, oznanja, da bo kmalu tudi tu zasajena lopata za začetek obsežnih investicij, ki bodo do konca leta 1981 prinesle novo primarno predelavo lesa, energetski objekt in sušilnico lesa. Sanacija mora uspeti (Nadaljevanje s 5. strani) d roč ju prodaje prihajajo boljši časi. Tako je že sklenjena pogodba med Jelovico in Gradisom o gradnji montažnih predelnih sten za hiše v Črni gori, katere vrednost je 13 milijonov dinarjev. Ker pa je to šele začetek obnove v Črni gori in bo verjetno temu naročilu sledilo še kakšno, je upati, da bo tudi Jelovica v naslednjih mesecih še dobivala naročila. Ne gre pa prezreti še nečesa. Veliko stvari, ki so posebno problematične se obravnava na seji delavskega sveta temeljne organizacije. Vendar je veliko stvari treba ponavljati in kar ne gre posameznikom v račun da mora biti tako. Tako nikakor noče prodreti spoznanje, da je ena izmed osnovnih načinov dela v industrijski gradnji montažnih objektov tipizacija programa, ki omogoča serijsko in hitro delo. Tako pa je izredno veliko primerov sprememb načrtov, kar ima seveda za posledico razlike v montaži, nedodelanosti, pomanjkljivosti in podobno. Končni rezultat lega pa je manjši dohodek in vse take spremembe gredo torej na račun Jelovice. Na vsak način j c treba slediti terminskemu planu, to pa ni mogoče, če tipizacija programa ni dosledna. Kot rečeno, kaže najboljše, da bo sanacijski program le uspel. Vendar se že sedaj postavlja vprašanje kako bo drugo leto. Letos je izredno veliko odplače- vanje kreditov, zato je pričakovati, da bo drugo leto nekoliko lažje. Seveda ob predpostavki, da bo delo potekalo tako kot je načrtovano. Veliko je letos tudi težav z obratovanjem najrazličnejših strojev, predvsem tistih izdelanih v Strojni tovarni Trbovlje, nekateri so tudi po več deset dni nepopravljeni, ker ni nikogar iz Trbovelj, da bi ga usposobil. Upati je le, da bodo te začetne težave letos prebredene in da bo proizvodnja le tekla drugo leto nemoteno. Vprašanje pa je seveda, kako bo drugo leto z dohodkom. Cene surovin namreč tako skokovito naraščajo, tudi osebni dohodki gredo navzgor, da bo ostanek dohodka ob sedanjih pogojih in prodajnih cenah minimalen. Nekaj se bo dalo narediti v tovarni, vendar vse verjetno ne. Pa še nekaj. Čeprav je nova tovarna montažnih hiš šele dobro začela delati, pa lahko že danes ugotavljamo, da je bila investicija umestna in kar je najbolj pomembno, v pravem času. K gradbenim delom se je namreč pristopilo v letih, ko je bilo najtežje za gradbena podjetja in cena je bila resnično nizka. Gradbena dela so denimo stala le 1,5 milijarde starih dinarjev, danes pa bi bila ta cena že najmanj 4 milijarde dinarjev. Če torej letos težko plačuje temeljna organizacija svoje kreditne obveznosti je treba vedeti, da nikdar ne bi bile bolj ugodne. j. č. , .... i&stSgR? Sg&šF1- svet&V ^