Grozovit zločin ciganov1 Konec 19. stoletja so časopisne strani polnile tudi novice o nadležnih ciganih, ki so se klatili po Dolenjskem. Pred njimi preprosto ni in ni bi- lo miru. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 9. januar- ja 1899, ko je bil v Krki na Dolenjskem, vasici ob državni cesti med Ljubljano in Žužemberkom, ob izviru istoimenske reke, sejemski dan. Po- poldne so se obiskovalci sejma počasi začeli vra- čati domov. Gručica ciganov, med katerimi je bil tudi junak naše zgodbe, je okrog dveh popold- ne v bližini Znojil pri Krki predrzno napadla skupino sejmarjev, jih ustrahovala in zahtevala denar.2 Nato so se podali proti bližnji Trebnji Gorici. V bližini vasi so se okrog tretje ure popoldne po- novno srečali s skupino sejmarjev, med katerimi Opis zločina temelji zlasti na razpravi Metoda Dolenca, kije leta 1912 na podlagi sodnih aktov, ki danes žal ni- so več ohranjeni, izčrpno in podrobno opisal sodna procesa na novomeški sodniji proti Matiju Režku (1898) in ciganu Simonu Heldu (1899-1900), ki sta se oba končala s smrtno obsodbo in justifikacijo. Dolenče- va razprava ni pomembna samo zaradi dejstva, da se sodni akti niso ohranili, temveč tudi zato, ker je kasnej- ši znameniti profesor kazenskega prava na ljubljanski univerzi oba hudodelca spoznal tudi od blizu, koje na začetku svoje kariere služboval v Novem mestu. Oprav- ljal je službo zapisnikarja komisije in tako spremljal po- tek sojenja, opazoval obnašanje obeh obsojencev pred usmrtitvijo, Heldovi usmrtitvi pa je celo prisostvoval. sta bila tudi posestnik Martin Novljan in njegov sin, Martin Novljan mlajši, ki sta proti domu v Mali Loki gnala par volov. Pogled sejmarjev na dva cigana in ciganko, ki so jih ustavili, ni bil nič kaj prijeten. Eden je bil majhne postave, kozav in obut. Drugi, malce mlajši, je bil bos in nekoli- ko večje postave. Tretja oseba je bila okrog 20 let stara ciganka. Oba moška sta bila oborožena s puškami. Manjši in kozav je imel vrhu vsega še veliko mesarsko sekiro (mesarico ali žatlaho), večji in mlajši pa je držal v roki dolg in oster ku- hinjski nož. Cigana sta brez pravega povoda začela mahati s sekiro oziroma kuhinjskim nožem proti sej- marjem in zahtevala denar. Nekateri sejmarji so iz strahu pobegnili, ostali pa so ciganom odvrni- li, da bodo takoj odšli v Krko in jih naznanili žan- darmerijski patrulji. S tem so razkačili kozavega cigana, ki je začel grdo preklinjati. Zagrozil jim Dragoceni so tudi opisi, ki mu jih je posredoval takratni novomeški ječar. Dolenčeva razprava pod naslovom Prispevek k poznavanju smrtne kazni je izšla v reviji za kriminalno antropologijo in kriminalistiko v Grad- cu (Method Dolenc, Beiträge zur Erkenntnis der Todes- strafe, Sonderabdruck aus dem Archiv für Kriminalant- hropologie und Kriminalistik, Hrsg. von Prof. Dr. Hans Gross in Graz, Bd. 46, Leipzig 1912, (dalje: Dolenc, Bei- träge...), str. 315-338. Opis zločina je na straneh 322- 324, nekoliko pa sem ga dopolnil tudi s poročili tedanje- ga časopisja in z navedbami na ohranjeni tiskani sod- bi. Slovenec, 11. 1. 1899- ZGODOVINA ZA VSE 27 je, »da si bo roke v žandarsko kri omočil«.3 Takoj nato se je spravil na Martina Novljana starejšega, ki se je pravkar približal s svojimi voli ter ga z rezilom sekire udaril po glavi, da se je zgrudil na tla. Mlajši in večji cigan je skoraj istočasno napa- del sejmarja Janeza Šemeta iz Žaline (danes Žal- na)4 ter ga z dolgim kuhinjskim nožem porezal po desnem ušesu. Ker to še ni zaleglo, sta cigana proti sejmarjem naperila še puški in jim pognala takšen strah v kosti, da so se razbežali na vse strani. Cigana sta še nekaj časa tekla za njimi proti gozdu. Ko so sejmarji izginili v gozdu, pa sta si premislila in jo družno mahnila nazaj na cesto, kjer se je težko ranjeni Martin Novljan starejši dvignil s tal ter se opotekal ob cestnem jarku. Cigana sta ga po- novno napadla, ga udarjala in suvala, da se je vedno bolj sesedal in nazadnje omahnil nazaj v obcestni jarek. Nato sta ga pošteno obdelala še na tleh in prekinila svoje zverinsko početje sa- mo v toliko, da bi se prepričala, ali je še živ. Neka priča je kasneje na sodnem procesu izja- vila, da je videla, kako sta nazadnje, ko sta opazi- la, da se njuna žrtev še premika, siromaka še en- krat pretepla, na koncu pa ga je mlajši in večji cigan z ostrim kuhinjskim nožem od strani z vso močjo zabodel globoko v tilnik. Kot je pokazala sodna obdukcija, je rezilo noža šlo skozi vreten- ca, tako da je noževa konica ponovno izstopila na drugi strani vratu. »Zaradi te 4 cm dolge rane na levi strani vratu je bila vratna žila dovodnica prerezana in zaradi nje je neizogibno nastopila smrt.«5 Šele po grozovitem zamahu z nožem sta oba cigana urno pograbila svoje orožje in s svo- jo spremljevalko pobegnila s prizorišča zločina. Po begu ciganov je do svojega hropečega oče- ta pritekel sin. Pripeljali so voz in Martina Nov- ljana starejšega odpeljali v najbližjo vas. Položili so ga v posteljo. Ker je še kazal znake življenja, je bil od krajevnega duhovnika dan v sveto olje. Umrl je še istega popoldneva, ne da bi se ponov- no zavedel. Zapustil je vdovo s sedmimi nedora- slimi otroki.6 Prijetje morilca in predhodna preiskava Novica o okrutnem umoru sredi belega dne se je bliskovito razširila. Dolenjska žandarmerija se je takoj pognala za sumljivo gručico oborože- nih ciganov, za katero so domnevali, da je imela na vesti tudi več vlomov in tatvin. Slovenec jim je pripisal tiste v Kobiljeku, Šici in Muljavi.7 Po sledeh osumljenih ciganov se je odpravil tudi grosupeljski žandarmerijski stražmojster (orož- niški postajevodja) g. Brodnik8 s pomočjo dveh oboroženih kmetov. Dobili so obvestilo, da so skupinico treh ciganov opazili v bližini Šmarja. »Okrog 8. ure zvečer so naleteli na to skupino, ki je taborila ob robu gozda. V trenutku, ko je žan- dar naletel na gručico ciganov in hotel aretirati mlajšega in večjega cigana, je ta bliskovito po- grabil puško in hotel z njo zamahniti po njem. Orožniku sta prihitela na pomoč oba pomagača in preprečila usoden udarec.«9 Cigani so se še nekaj časa »z vso silovitostjo borili« in »vnela se je ljuta borba«.10 Mlajšega in večjega cigana so prijeli, kozavi cigan in ciganka pa sta izginila v noč. »Med vklepanjem je prijeti cigan močno brcnil stražmojstra, očitno zato, da bi se osvobo- dil in izmuznil na prostost. Cigan in ciganka, ki jima je uspelo pobegniti, sta v taboru pustila ne- kaj stvari in da bi lahko lažje tekla, sta na begu odvrgla še nekaj cul.«11 Cigan, ki ga je prijel orožnik Brodnik, je bil Si- mon Held. Nesrečnik se je rodil 24. oktobra 1873 v kraju Mitterwinkel v bližini Pliberka na Koroškem. Bil je samski in brez stalnega bivališ- ča.12 Sredi devetdesetih let se je Simon Held, ki je bil zelo muzikalen, klatil naokrog kot potujoči muzikant. Že v tem času je bil nekajkrat kazno- van zaradi potepuštva. Leta 1897 se je po prepi- ru z nekim moškim sredi ceste stepel, potegnil nož in mu ga grozeče nastavil na prsi. Zaradi te- ga izgreda ga je deželno sodišče v Ljubljani ob- sodilo na desetmesečno težko ječo, po prestani kazni pa so ga zaprli v ljubljansko prisilno delav- nico (22. aprila 1898). 25. julija 1898 je od tam pobegnil in od tedaj se je klatil skupaj s cigani po Kranjskem in kot je sam navajal, čeprav je le malo verjetno, tudi po južnem Štajerskem. Na 3 Dolenjske novice, 15. 3- 1899. 4 Slovenec, 16. 1. 1899 5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Be- lo Krajino, NME5, Mestna občina Novo mesto, a. e. 103, šk. 61 - Tiskana sodba v imenu njegovega veličanstva z dne 3. 3- 1900 (dalje: Tiskana sodba). 6 Slovenec, 16. 1. 1899. 7 Ibidem. 8 Slovenski narod, 13- 1. 1899. 9 Dolenc, Beiträge..., str. 324. 10 Slovenski narod, 13. 1- 1899. 11 Dolenc, Beiträge..., str. 324-325. 12 Tiskana sodba. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE potepanju se je ponovno vrnil na stara pota in zagrešil nekaj drznih nasilnih vlomov in tatvin.13 Krvoločnega in roparskega cigana Helda so izročili novomeškemu •. kr. okrožnemu sodiš- ču. Že v preiskovalnem zaporu o izvršenem hu- dodelstvu ni hotel ničesar vedeti.14 Z vso odloč- nostjo je tajil vse svoje grehe. Trdil je, da sploh nikoli ni prišel dlje kot do Šmarja, še posebno pa, da ni bil nikoli v okolici Krke na Dolenjskem. Izjavil je, da se je s ciganom in ciganko, ki sta ob njegovi aretaciji ušla, srečal šele tisti večer in da ju sploh ne pozna dobro. Od kod mu puška in nož, ki ju je imel pri sebi, pa je pojasnil tako, da je puško čisto pred kratkim kupil v okolici Litije, nož, ki je imel med drugim odlomljeno konico, pa naj bi mu predala ciganka, češ, naj ji ga shra- ni. Kar zadeva obtožbe, ki so ga bremenile, da je napadel sejmarje v okolici Krke, se je čutil po- polnoma nedolžnega. Ne glede na to, pa so pro- ti Simonu Heldu uvedli predpreiskavo zaradi umora. »V preiskovalnem zaporu so mu zavoljo tega, ker je pogosto pokazal vratolomno drz- nost in posebej zaradi begosumnosti - deželna meja s Hrvaško je bila dosegljiva v treh urah - morali okrog nog natakniti verige. S tem so omejili njegovo svobodo gibanja do te mere, da ni mogel zbežati.«15 Po Heldovem zaslišanju so na novomeško so- dišče povabili tudi priče, ki so z vso odločnostjo potrdile, da je bil Simon Held eden izmed dveh ciganov, ki je s kuhinjskim nožem napadel kme- ta Martina Novljana. Simon Held pa je še naprej odrezavo trdil, da sploh ne ve, kje je Krka. Poleg tega naj bi bil zares na večer njegove aretacije v skupinici še en cigan njegove starosti in veliko- sti, ki naj bi imel podobne brke kot on in ki je bil ravno tako oborožen. Menda naj bi bil to stori- lec, ki ga iščejo, vendar ga ne pozna. Toda kmet- je so kljub temu izjavili, da je kakršnakoli zmota o storilcu popolnoma izključena. Held pa jim je nasprotoval: »Pa če me hočejo obesiti, vztrajam pri tem, da nisem bil nikoli na Dolenjskem.«16 Med pričami se je nato znašel še neki Franc M., pri katerem je Simon Held na dan umora, torej 9. januarja 1899, okrog poldneva kupil puško. Tudi ta priča je v njem z vso gotovostjo prepoz- 13 Glej: ibidem in Dolenc, Beitrüge..., str. 322. 14 Slovenski narod, 14.1.1899. Najprej so ga zaprli v prei- skovalni zapor v Zatičini (Stični), kasneje pa sogapre- mestili v Novo mesto, kjer Je prišel pred porotno sodišče. 15 Dolenc, Beiträge..., str. 325- 16 Ibidem. naia kupca, ki je bil v družbi mlade ciganke in majhnega, kozavega cigana. Held je trdovratno zanikal tudi nakup orožja.17 Med sodnim procesom pa so prišle na dan tu- di številne tatvine, ki naj bi jih proti koncu leta 1898 in v začetku leta 1899 zagrešil Held s svoji- ma spremljevalcema. V tiskani sodbi je poudar- jeno, da je bila tatinska tolpa podobna razbojni- kom, saj so bili oboroženi s puškami in drugim orožjem, nedvomno zato, da bi se branili, če bi jih pri tatvini zasačili. Zato je »prebivalstvo priza- detih krajev živelo v velikem strahu in nepoko- ju«.18 V culah, ki sta jih odvrgla bežeča cigana, so na- mreč našli številne ukradene predmete. Na Šte- fanovo (26. decembra 1898) so tako, denimo, vlomili v trgovino Franca Oblaka pri Sv. Gregor- ju južno od Krke in ukradli 40 kron gotovine, 8 figovih venčkov, različne stvari za kuho, 50 cigar, moško suknjo in več ženskih oblek. Trgovec Franc Oblak je v Simonu Heldu prepoznal ene- ga od obeh ciganov, saj sta dan poprej v družbi ciganke v njegovi trgovini pila žganje. Bremenil- ni dokaz pa je bil tudi velik nož, ki so ga omenje- ni trije cigani ukradli na božični dan (25. decem- bra) pri Janezu Drobniču v Perovem, kasneje pa so ga našli v trgovini. Tudi Janez Drobnič in nje- gov sin sta v Simonu Heldu prepoznala večjega od obeh ciganov troglave tatinske združbe. Vasi Dobliče, Krasica in Jelševnik v Beli Krajini (sodni okraj Črnomelj) ležijo čisto blizu druga druge. Trojica ciganov jih je obiskala zgodaj zju- traj na praznik sv. treh kraljev, 6. januarja 1899, in kradla v skoraj vsaki malo bogatejši hiši. Nakrad- li so zopet mnogo pripomočkov za kuho, jajca, sir, slivovko in brinjevec, ženske in moške oble- ke in perilo ter posteljno odejo, dva dežnika, tri britve, dva glavnika, krtačo itd. Pri vlomih so jih dvakrat zasačili. Tatove je slišala Katarina Gra- hek. Ko je pogledala skozi okno, jo je eden iz- med tatov sunil z lopato po glavi. Proti Janezu Banovcu iz Jelševnika, ki je zavpil za bežečimi tatovi, pa je eden izmed tatov celo streljal, ven- dar je krogla na srečo moža zgrešila. Dokaze o delovanju tatinske tolpe Simona Helda so našli v odvrženih culah, ukradene predmete pa so prepoznali njihovi lastniki. Ne- ka priča je tudi zatrdila, da je tik pred vlomnimi 17 Ibidem, str. 326. 18 Tiskana sodba. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 tatvinami videla Simona Helda v bližini mesta zločina. Tatinska trojica se je 7. januarja 1899 z velikimi culami na ramah napotila proti Toplicam. V noči s 7. na 8. januar so vlomili v Sitarjevo trgovino v Toplicah in nakradli 80 kron gotovine, 3 velika ogrinjala v vrednosti 36 kron, 3 bale sukna v vrednosti 106 kron, česano prejo, vredno 40 kron in 40 vinarjev, 3 čepice, 3 srajce, 30 kosov vrečevine, 6 ovratnikov, 12 kravat, dva paketa sveč Milly, pisalo, tobačno pipo, notes, krtačo, signalno piščalko, kavo v vrednosti 30 kron, 3 kg sladkorja, 1 kg sira, hlebec kruha in še nekaj dru- gih jedil. Trgovec Ivan Sitar je prepoznal nakra- dene predmete. Iz Toplic so cigani pobegnili preko Velikih in Malih Šic ter Brezja proti Krki. Okrog treh popoldne so zverinsko umorili Mar- tina Novljana.19 Potem ko je bila predhodna preiskava konča- na, so Simona Helda na •. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu obtožili podlega umora Martina Novljana. Poleg tega so ga obdolžili še javne na- silnosti, saj je sejmarjem grozil, da jih bo ustrelil in da bodo »že dobili svojo cesarsko pravico«,20 pa hudodelstva izsiljevanja, težkega telesnega poškodovanja Janeza Šemeta, nasilnega upira- nja aretaciji, oboroženih ropov, brezdelnega po- stopaštva in beračenja ter nedovoljene nošnje orožja. Iz utemeljitev v obtožnici naj omenimo samo še, »da je bil motiv za umor Martina Novlja- na prisoten pri obeh ciganih, da bi odstranila neposredne priče svojih nasilnih dejanj. Na priz- nanje Simona Helda pa se je v obtožnici lahko opirala edinole obtožba, ki se nanaša na presto- pek potepuštva in beračenja«.21 Simona Helda obsodijo na smrt z obešenjem Simon Held se je tudi pri porotni obravnavi 10. marca 1899 s posebno drznostjo držal nači- na obrambe, ki ga je uporabljal že v predhodni preiskavi. Neprestano je zanikal vse, kar naj bi dokazovalo njegovo udeležbo pri umoru oziro- ma pri tatvinah. Po dvodnevni porotni obravna- vi so se porotniki enotno strinjali z vsemi obtož- bami in Simon Held je bil obsojen na smrt z obe- šenjem. Po poročanju Slovenca, so Helda, ki se je med obravnavo neprestano predrzno vedel, »šele se- daj stresle besede državnega pravdnika Kessler- ja«. Menda je dejal: »Toliko nisem zaslužil«.22 Do- lenjske novice, ki so bile izrazito nastrojene pro- ti ciganom, pa so k temu še pristavile: »Iz dvora- ne v ječo peljali so vklenjenega. Na poti je našel čik, ter ga z vklenjenimi rokami pobral ter v usta nesel, kar je gledalce k smehu prisililo«.23 Do- godka s koščkom cigare, ki ga je Held pobral in dal v usta v »činu jedne sekunde«, se je kasneje spomnil tudi dopisnik Slovenskega naroda. Menda je šlo za pravi pravcati »Galgenhumor«.24 Po večurnem premišljevanju se je Held 13. marca 1899 dal privesti pred preiskovalnega sodnika in prosil, če bi lahko v uradni zapisnik zapisali prošnjo za pomilostitev. Želja je bila se- veda zavrnjena. »Zdaj se je naenkrat postavil na popolnoma novo stališče. Rekel je, da je doslej vse zanikal, zdaj pa hoče vendarle priznati, da je bil dejansko z nekim njemu nepoznanim ciga- nom, ko je bil Martin Novljan starejši umorjen in da je bila z njimi tudi neka ciganka. Vsi trije so bili takrat pijani, ker so dopoldne, ko je drugi ci- gan zanj kupil puško, skupaj popili liter brinjev- ca. Osebno naj bi bil tako hudo pijan, da ne zmore povedati, ali je uporabil nož ali ne. Za vsa druga dejanja, zaradi katerih je obsojen, pa je kriv in prosi za milost.«25 Višje sodišče je takoj zatem odredilo poizved- bo o obnašanju Simona Helda v zaporu in v pri- silni delavnici. »Iz zapora so sporočili, da so ga zaradi prestopkov hišnega reda morali kar na- prej opozarjati in dasiravno je na splošno prid- no in voljno poslušal opozorila, zaradi svoje grobe narave in prekanjenosti ne obeta, da bi se kdaj popravil. Direkcija prisilne delavnice pa je sporočila, da so ga z dokajšnjim uspehom upo- rabili pri izdelavi vreč in pri gradbenih delih. Ne morejo pa reči, da se je resnično popravil, saj pri ciganih že od vsega začetka obstaja velika nag- njenost k pretvarjanju.«26 18. maja 1899 so Simona Helda obvestili, da je bila njegova obsodba na smrt potrjena na najviš- jem mestu in da nima možnosti za pomilostitev. Rabelj Kari Sellinger s svojima pomočnikoma je ,9 Zagrešenc tatvine dolgoprste tolpe smo povzeli po: Ti- skana sodba in Dolenc, Beiträge..., str. 326-327. 20 Tiskana sodba. 21 Dolenc, Beiträge..., str. 328. 22 Slovenec, 14. 3- 1899. 23 Dolenjske novice, 15.3- 1899. 24 Slovenski narod, 19. 5. 1899. Galgen - vislice, Galgen- humor - obešenjaški humor. 25 Dolenc, Beiträge..., str. 329. 26 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE Že dospel Z Dunaja v Novo mesto. C. kr. okrožno sodišče je na slavni urad mestne občine Novo mesto naslovilo dopis, v katerem sporoča, da se bo dne 19. maja 1899 točno ob 6. uri zjutraj na dvorišču okrožno-sodne jetnišnice v poslopju okrajne sodnije izvršila »smertna kazen nad za- radi hudodelstva umora na smert pravokrepno obsojenim Simonom Held. To se naznanja v smislu čl. 404 kazensko pravnega reda v svrho, da gospod župan in občinsko zastopstvo more- jo biti pričujoči«.27 V sredo, 17. maja dopoldne, je kovač Helda od- koval iz verig. »Cigan je menil - ker so ga v lepšo obleko preoblekli - da ga je cesar pomilostil in ga bodo v kako kaznilnico odvedli. Kazal se je veselega. Odpeljali so ga pa pred sodni dvor, v katerem so bili gg predsednik, deželni sodni svetnik Golija, votantje deželnih sodnih svetni- kov Leveč in Smole, državni pravdnik Kessler in zagovornik dr. Žitek. Ondi je pročital obsojencu g. predsednik vsled najvišjega sklepa najvišje- mu sodnemu dvoru prepuščeno vršitev najvišje sodne oblasti nad Simonom Heldom in od tega sodnega dvora potrjeno smrtno obsodbo... Od- peljali so cigana z okrožnega sodišča v celico 'ubogih grešnikov' k okrajnemu sodišču.«2" Neprizanesljivi »narodov« dopisnik je dalje poročal, da je bil cigan Held »v sredo dopoldne sila ciničen. Zahteval je viržink, kave in pa - go- sli. Teh mu predsednik komisije, ki naj bi prisos- tvovala justifikaciji, ni dovolil. Ko je Held zvedel, da bo obešen, je dejal, da je pričakoval kakih 10 do 12 let, kar bi lahko prestal. Sedaj pa, ker vidi, da je izgubljen, je rekel: 'Pa ne bom sam, ampak naj še drugi isto trpe!' Popoldne je bil sila raz- burjen in ob 5. uri je napravil prošnjo za obnovi- tev sodnega postopanja. Cigan Held je rodom nemški Korošec. Znano je, da so koroški cigani najnevarnejši. Včerajšnji poročevalec pa nam pi- še: Cigan Held je 18. t. m. okolu poludne zahte- val govoriti s preiskovalnim sodnikom. Dr. Rozi- na meneč, da mu misli delikvent kaj važnega po- vedati, vzel je takoj pisarja s seboj in šel v obso- jenčevo celico. Ondi je prosil Held preiskoval- nega sodnika najprvo oproščenja, ker mu doslej ni resnice povedal in je vse utajil. Dejal je: 'Menil sem, da bom le na 8 na 10 ali kvečjemu na 12 let obsojen. Sedaj pa vidim, da mi gre za vrat in ker 27 28 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo Krajino, NME5, Mestna občina Novo mesto, a. e. 102, šk. 60. Opozorim naj, da je poleg tiskane sodbe to tudi edini ohranjeni originalni dokument o primeru Simon Held. Slovenski narod, 19. 5. 1899. Smrtna sodba. D- -v"* "'' « . •» nJ^i Mlll.lft, i«. Illllljl I -* > -'I- ">-. U«* O— i« i....... I ..••lj IqjMMp MaHMM IIHIMI.! WiWIMgl •"»" i. L 4 ri"j... *4 . I. ..j .i.|. - l. ..u.,j. i. J-H-J'.. '-••• it JJ.J. IM1. j~,. . ...ji. kr« 4..».. .... • M. .. IMt «. II Irl «Migi '''»"••' '• • ;..-.....-..,. bi a HH gwi N Urj. -»«J. n.J.li «-Ji. II a. (. H ~k.j -al ,...,,-..I, H.-A l.j.l. knm,.,j. j. aajril. rf.ri i. ..Ia. M -J .a.tra] MfNMJM kar MMMUM UMBMN • bukn.ra» MM, ki ala bit* ..bit. • •(•mi pmfiaj Eaalaa -i— j' bil. Mpnrto, ia pri MtBlta j. Mala •..!>* irapla Fraac.la Lw nai w •nlm krMair- [»ali«.. J «• f"l «iaaj.an. * Milini** i*..)*', raa*. Ia (tata «aa ra.b.ln. ara- «ta j* M-u -!'(••* •*••'»• nj" i'*'*1' ' ••*"" '" H >'<•<. «J- -J'tf». »• •J'ifi •'•*•• p».'• .. «»«kaj. Hb « bnj« -i- MaiwtjaM i- J. HM MM ..Jiii .-kaj C.^llfc h*. ruj,ij.l. ru-ni. .i» ruHRi »MM, r •HtakaJI ta pH k'*Ul ••"•••'!. •• 1* *•' .«.ij-ai • I« -Li- Ir.kr.l taaftol i. *1MF aakral • .J""• « »alilnik. Jrafit I« * Iraljit M (I,,., lar ana pal "P'l > »J.trin. i. ara,» p. I t «Maka**, laka, J. « j, ,1... .L,„.j ,...,-1 ••m* *< t.•-•/* taMta. ta HfMM bit« n.bin. 7.Jra.nlk. M J.«.ili. J. Jr bil Mf»M a*. MfMMi I »Maja MM 1/raVt Mi. p« •)•*•> ll. HMulmi «W-aka. M M dara, raj-a* M KI.-,«. Makra .abba« .kr.)» ki jr- bih *- ...alj »r-.tapL. tafrjUr .b«J.», . |.Mr » It «>i. i. M<« O— •• J—.;- N„... ii kn •M'*, i. r-«.....i. M.k,-.-..,,. -ir.j». HubmHi in ...—i-.. Mta. •uti t »li-k. kt-fib att .- li»la. aU aafUaa« «Mlal*. d. ••* tJralrn* fia .f-lj.lr M MfMi Ani..«, t— r •<""-'•• K.. MM IMrbMJI ta Fl«»M»> MJN O — - M* «|n t»ia al. kil. Mklita Mila (1.. in «-n.pw.ar «jrai kal« !„ -Valaaa.rp MrU •k Utljnja .prani.. MaM lainlj., m*A rtlMrM. JH.-m., krr alt H MM, da kl a-araU Htrt »r«"li «•'••• HM*P >r "> kapil .Valaa. L'_) Mf*J, la p.-,.t,- I-.. N. . «a . M.l.j. .... II rakra Aalaa L... ,.F. I taftaaaM • aar*, il. «-. ,.,, a^t, H aakm .k.j-ja. fa .. M bi «Kaaili a raM »ti a HMMM I. !...I.. MMMWal IJMM I', kja >- MnMjMN «-kit.. >. p.lpfoil BJMM] aliakliaaa. Ml ki a aj.ra p» MWMMM Uaa .rala MfMala, •'•"* pa .klj-k.l. «. .j,, a. M*M II.UO. k.J.f aaaaj ariarla. Ka MMMa l Uaj PraMMta |._„. )r ,'|..'. Ui,. ft— aa •!> anaH i Data M— iakali MM •).(•»(. A.l.-a. k. -r. „|| ..a .1 i.a* PrMMJ L- J'k p.. a1, bi ....Ij alMMfea •"•-'•• •»'"*»* H "1•* ia J'k t* * •* ....... Ikran.pifjnaa] la MMM MM« J. • 10 ari n-MM |*ala (lit lit Ca. j. .!,•„• a», ka j. FlMkM U_. H Uaaa MMM, al* ....!, Uraa RU ia Min O... •a*4 MMM Vir* d J. „j i,,,.,,. Jj„j,, (rl, n_ paMrMM Mita, bfra ji Uiea (i ... p.. J., j. »Mapa, ia i aja -.,<-•.. Htarl M^aaMJi »a-rria I . aalilaik. P. ,,|„,,.l... I rta aU. ,.1-i Mal r-,.>:,•,- Kta G Mira, ia .a.H i .1. Praaoal. " U-. .'..ral M^.... Mir« 0_ pa In JJanja taji. Irr la .,ku.., •• j. ...» I.f a.l«.'« >* • *J* H'» •• r.b .1.1- MM. ka j. I'r.a >r..j. ,,., MMMk Kn «• p. I.m Pra... |^. «j nt g,.,I, rt. ta»rj..raia ..pa ar.i.k«'al#. »jih «t kr i sem res to zaslužil, bodi! ich werde in einem Nu fertig, trpi pa naj tudi sokrivec kozavi cigan, (od katerega pa prej ni hotel ničesar vedeti in ga sploh tudi ne poznati), ki je še bolj s sekiro po kmetu tolkel, kakor jaz.' Prosil je slednjič vnovič- ne obravnave. Na to bil je vidno pomirjen, pil, jedel in kadil viržinke, iz katerih je črne izbiral 'weil die schwarzen stärker sind', prosil celo go- sli, da si še jedno zagode, a jih ni dobil, in je sploh kazal velik 'Galgenhumor'. Proti večeru je tudi g. prost dr. Elbert obiskal delikventa - spo- vedal ga pa ni - in nato vršila se je seja, koje izid je bil, da se je justifikacija odložila in so se vsi akti takoj odposlali višjemu sodišču v Gradec.«29 Časopisni poročevalci so seveda špekulirali, s čim se je prekanjeni cigan izognil napovedani justifikaciji, ki so ji rekli kar »Heldentod«.30 Belili so si glave, češ, le kako je mogoče, da se je nevar- nemu zvitežu, ki bojda ni imel navadnih podpla- tov, »ampak spodaj kosmato kožo, da se sled ne pozna in nič ne sliši«,51 dovolila obnovitev prei- 29 Slovenski narod, 20. 5. 1899- 30 Slovenski narod, 19. 5- 1899- 31 Slovenec, 17. 1. 1899. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 skave in ponovna porotna obravnava. Niso po- zabili tudi na strička Karla (»Karl Onkel«), kakor so klicali rablja Sellingerja, ki je menda odšel iz Novega mesta vidno razočaran, saj v svoji dvajset- letni praksi še ni imel primera, da bi moral podre- ti vislice, s katerih prej niso sneli nesrečnika.32 In s kakšno izpovedjo se je zvijačni Held dejan- sko rešil iz rok krvnika? Pri preiskovalnem sodni- ku so v uradni zapisnik zabeležili, da Simon Held sedaj ve, da mu ne bo nič več pomagalo, vendar da hoče kljub temu vsaj zdaj povedati popolno resnico: »Njegova spremljevalca sta bila njegov brat Kaspar in neka Monika. Res je bilo, da so se kakšne tri tedne skupaj klatili naokrog. Pri tatvi- nah je bil stalno on pobudnik. Res naj bi tudi bilo, da je nosil nož s polomljeno konico, da pa on ni zabodel Martina Novljana, temveč da ga je Kas- par s svojim stiletom in da ga je ta pred tem potol- kel na tla tudi s svojo mesarico.«33 Heldov branilec je na podlagi te izjave vložil prošnjo za obnovitev procesa. Novomeško okrožno sodišče je obnovitev procesa zavrnilo, Helda pa je podučilo, da se lahko pritoži, kar je tudi izkoristil in dodal, da naj raje primejo prave- ga morilca. Senat okrožnega sodišča se je po- novno sestal in sklenil, da se izvršitev kazni zaenkrat odloži. Dva dni zatem je tudi z višjega deželnega sodišča v Gradcu na okrožno sodišče v Novem mestu prispelo obvestilo, da so bili akti o primeru Held predloženi vrhovnemu sodne- mu in kasacijskemu sodišču in da je treba, kar zadeva kazen, počakati na nadaljnja navodila, rablja pa lahko odpustijo. 28. maja 1899 je višje deželno sodišče, ki so mu ponovno vrnili akte iz vrhovnega kasacijskega sodišča, sklenilo, da se obnovi proces proti Simonu Heldu spričo hudo- delstva podlega umora.34 Druga obsodba na smrt z obešenjem Proti ciganu Heldu so torej ponovno uvedli preiskavo zaradi umora. Tokrat je izbral drugo taktiko obrambe. Trdil je, da so na svojem poho- 32 Glej: Slovenec, 23- 5- 1899; Slovenski narod, 23- 5- 1899 in Dolenjske novice, 1. 6. 1899. Rabelj Sellinger, ki se mu je Held »izmuznil; je v svojem življenju obesil 43 ljudi. Umrl je jeseni 1899, star šele 37 let. »Sellinger je bil vzlic svojemu poslu baje prav dober človek. Usmrtiti je znal naglo in tako spretno, da so obešeni kolikor mož- no najmanj trpeli.» - Slovenski narod, 18.11. 1899. 33 Dolenc, Beiträge..., str. 329-330. 34 Ibidem, str. 330. du po Beli krajini med drugim ukradli tudi liter brinjevca, ki so ga potem, ko je njegov brat Kas- par zanj kupil puško, izpili do zadnje kaplje. Na- to da so prišli v neko vas, kjer naj bi Monika ukradla mesarico, ki pa si jo je takoj prisvojil Kaspar. Dalje, da so v neki hiši povprašali, če lah- ko dobijo kaj smodnika. V tej hiši naj bi s Kas- parjem zagledala citre, na katere sta ljudem zai- grala nekaj melodij, Monika pa naj bi se medtem nekoliko razgledala po hiši. Ko so hišo zapustili, naj bi mu pokazala kuhinjski nož, ki je imel že takrat odlomljeno konico. Tokrat je tudi priznal, da je s tem nožem ranil Janeza Šemeta. Izgovar- jal se je, da naj bi jim eden od sejmarjev grozil z žandarji, nek drug sejmar pa naj bi ga izzival ta- ko, da mu je v nogo vrgel kamen. Trdil je, da so hoteli mirno oditi naprej, vendar jih kmetje niso pustili pri miru. Iz neke ograje naj bi kmetje izdr- li debele kole in stekli za njimi. Held je poudaril, da jih je pozval, da naj jih pustijo pri miru. Toda kar naenkrat naj bi ga Janez Seme zahrbtno na- padel in medtem ko se je branil, ga je zabodel v uho. Pri tem je dodal, da bi bila Šemetova poš- kodba še mnogo hujša, če bi nož imel konico. Medtem ko naj bi se on tepel s Šemetom, sta se spoprijela še Kaspar in Martin Novljan starejši. Kaspar je slednjega med pretepom s sekiro use- kal po glavi. Kmetje naj bi se medtem že razkro- pili naokrog, on pa naj bi pohitel na pomoč Novljanu. Najprej naj bi Kasparju vzel iz rok me- sarico. Toda Kaspar naj bi tedaj segel v desni hlačni žep in izvlekel na obeh straneh nabrušen stilet, s katerim naj bi Novljana zabodel v vrat.35 Simon Held, ki je »pri prvi razpravi odločno tajil, da je on tisti večji in mlajši cigan, ki se je okoli klatil z omenjenim kozavim ciganom in ci- ganko, /.../ je pri vnovični razpravi priznal svojo pričujočnost na licu mesta, in le tajil vdeležbo pri umoru«.36 Odločno je zatrjeval, da se ni Nov- ljana niti dotaknil in da je vsega kriv Kaspar, da je Kaspar pravi morilec. Njegove trditve so s po- novno pritegnitvijo prič seveda preverili do naj- manjših podrobnosti. Po preiskavi je državno tožilstvo Helda ponovno obtožilo umora. Razli- ka od prejšnje obtožbe je bila samo v tem, da so tokrat v obtožnico zapisali, »da je ravnal po do- govoru in sporazumno z drugim sodrugom«.37 Held je ob ponovni preiskavi samo še globlje zabredel. Na dan so namreč priplavali še nekate- 35 Podrobneje: ibidem, str. 330-331- 36 Tiskana sodba. 37 Dolenc, Beiträge..., str. 331- VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE ri novi podatki o tatvinah, ki naj bi jih tatinska trojica zagrešila na svoji poti iz Bele krajine pre- ko Toplic do Krke. Nasilni Held naj bi med dru- gim nekemu Alojzu F. grozil celo z mesarico, ki naj bi jo nenadoma potegnil izpod suknje ter za- kričal: »Zdaj bo pa glava odletela v zrak!«38 Pri drugi porotni obravnavi, ki se je začela 21. novembra 1899, so proti ciganu Heldu torej na splošno uporabili isto dokazno gradivo kot pri prvi. Held se je zagovarjal »jako nesrečno in se zapletal v protislovja«. V »natlačeno polni dvora- ni« je dolžil priče, da lažejo in se zaklinjal, da sa- mo on govori čisto resnico.39 Svojo obrambo je podkrepil z izjavo, da bodo kmetje tako ali tako vedno cigana »pomočili v drek«, da pa sam nima tako slabega srca, da bi bil zmožen storiti tako strahovito dejanje, kot je umor. Na vsak način naj bi bili kmetje tisti, ki so izzvali prepir.40 Heldova izjava, da bi ga kmetje kot cigana tako ali tako vedno »pomočili v drek«, seveda ni bila iz trte izvita. Dolenjski kmetje, kot nam poroča že Janez Trdina, so namreč o ciganih menili, da »vsaki ve, da so vsi cigani tatovi in malopridneži, ki delajo škodo in nadlego«.41 Tudi več kot četrt stoletja kasneje se govori o ciganski nadlogi, o ciganski kugi, o »delomrzni in tuji lastnini skraj- no nevarni sodrgi«.42 O potepinskih ciganih kot o groznem davku mnogim kmetom poročajo tudi Novice.43 »Dav- kar se prikazuje v ciganih v četverih podobah: berač, prerokovalec, konjski barantač in tat.« Najhujši davek za kmeta je seveda cigan tat. »No- bena stvar ni varna pred njim, on krade vse, kar more, posebno perutnino, perilo, ki se zunaj su- ši, poljske pridelke v hiši in na polji, sadje, razen tega pa drva v hosti, s katerimi si kuha in za gor- koto kuri. To uganja tem lajše, ker se ga kmet re- sno lotiti prav ne upa -boječ se, da bi mu ne zaž- gal ali 'zacopral', ker po nekaterih krajih pripisu- jejo ciganom še zdaj neko čarovniško moč...«44 K temu »ciganskemu intermezzu« lahko doda- mo še, da je katoliški Slovenec takoj po prijetju 38 Ibidem, str. 332. 3S> Slovenski narod, 21. in 22.11.1899- Glej tudi: Slovenec, 23- U. 1899 in Dolenjske novice, 1. 12. 1899 40 Glej: Dolenc, Beiträge..., str. 332. 41 Janez Trdina, Podobe prednikov: Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870-1879, Ljubljana 1987, str. 177. 42 Laibacher Zeitung 27. 9. 1902. <3 Novice, 19. 1. 1881. 44 Novice, 19- 10. 1881. glavnega osumljenca Helda zahteval »izjemno stanje in nagli sod« za ničvredno cigansko sodr- go.45 Zaradi tatvin in vlomov »na jako predrzni način« je maja 1899 proti ciganom ukrepalo tudi slavno novomeško okrajno glavarstvo. Župans- tvom je ukazalo, naj po vaseh organizirajo po- sebne nočne straže in ukrepajo proti klateštvu. Ukazalo je tudi, da se cigane ali ciganke, ki ima- jo uši, popolnoma kratko ostriže in tudi sicer os- naži ter izrazili prepričanje, da se potem ne bo- do nikoli več prikazali.46 Naravnost znanstveno fantastična pa se zdi novica o strašnem hudodelstvu v ciganom izredno nenaklonjenem dolenjskem glasilu: »Pred nekaj dnevi so ujeli in zaprli na Hrvaškem dva cigana in ciganko, od katerih je en cigan ute- kel. - Preiskali so stranišče, kterega je ciganka ra- bila, in našli so zlat prstan, uro, novo obleko, več robcev in žakelj, v katerem se je nahajalo dvoje glav pet tednov in petnajstih tednov starih otrok. Tu bodo zopet grozne hudobije na dan prišle.«47 Gornji navedki lepo slikajo mišljenje in razpo- loženje dolenjskega podeželskega prebivalstva do ciganov in to je gotovo igralo določeno vlo- go tudi pri sodnem procesu proti Heldu, ki so mu tudi drugič dokazali, da je kriv umora Marti- na Novljana starejšega. Ponovno so ga obsodili na smrt z obešenjem. Enajst porotnikov je bilo za, eden pa proti. Izrečena obsodba je vzbudila tudi glasno odobravanje občinstva v nabito pol- ni dvorani. »Na pripombo g. predsednika, da je Heldu dovoljeno se proti razsodbi v treh dneh pritožiti, odgovoril je Held: 'Kaj se hočem prito- žiti, saj sem že zadosti pretrpel, obesil se bom še danes sam.' V spremstvu dveh orožnikov in uk- lenjen po stopnicah idoč, dejal je radovednemu občinstvu: 'Hudiči! Le naglejte se me, da boste vsaj siti.'«48 Heldov branilec dr. Žitko se je sicer pritožil, to- da »c. kr. najvišji sodni in kasacijski dvor na Du- naji je z razsodbo z dne 24. januarja 1900 zavrgel ničnostno pritožbo Simona Helda, Njegovo • kr. apostolsko Veličanstvo pa je z najvišjim skle- pom z dne 22. februarja 1900 prepustilo svoje- mu najvišjemu sodnemu dvoru vršiti svojo naj- 45 Slovenec, 17.1. 1899. 46 Dolenjske novice, 15. 5. 1899; Slovenec, 23- 5. 1899. 47 Dolenjske novice, 15.12. 1899- 48 Slovenski narod, 22. 11. 1899- Glej tudi: Slovenec, 23. U. 1899. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 višjo sodno oblast nad Simonom Heldom po za- konu«.49 Po ukazu • kr. najvišjega in kasacijske- ga sodišča na Dunaju z dne 26. februarja 1900 št. 3059 naj bi se smrtna sodba izvršila 3- marca ob pol osmih zjutraj. Izvršitev kazni Potem ko je Simon Held po izreku sodbe zo- pet prišel nekoliko k sebi, je še enkrat prosil za pomilostitev. Tudi tokrat je trdil, da je nedolžen in krivdo za umor valil na Kasparja. Opozoril je tudi na svoje fizično trpljenje, saj je bil zaradi be- gosumnosti od 9. januarja 1899 vklenjen v veri- ge. Za milost pa lahko prosi še posebno zato, ker je v času po 18. maju zaradi podaljšanja smrtne- ga strahu tudi duševno hudo trpel. Na koncu se je skliceval še na svojo mladost in pristavil, da se bo korenito poboljšal. »Prošnjo za pomilostitev so zapisali, Simon Held pa jo je lastnoročno podpisal. V skoraj enoletnem preiskovalnem za- poru se je namreč naučil pisati.«50 Medtem ko je Held v čakanju na izvršitev kaz- ni preživljal mučne in peklenske dneve, se je v zaporu pripetil še en omembe vreden prizor.51 Neki jetnik je namreč opazil Helda, kako se spre- haja po dvorišču jetnišnice. Hotel ga je prestraši- ti. Hitro je odprl okno na hodniku ter ga pokli- cal. Ko se je Held ozrl navzgor, je z roko napravil gesto obešanja in zaklical: »Rabelj je že prispel z Dunaja!« Held bi skoraj omedlel in potreboval je nekaj ur, da si je od strahu zopet opomogel. Takšno obnašanje na smrt obsojenega Helda ni nič kaj presenetljivo. Čas obsojenčeve smrti je bil namreč »vnaprej znan, bil je tako rekoč po- polnoma predvidljiv. Svetopisemsko svarilo 'Čujte, saj ne veste ne dneva ne ure' za na smrt obsojenega ni veljalo. Za povprečnega človeka je občutek, da ne pozna svoje zadnje ure, pomir- jujoč, za žrtev smrtne kazni pomeni napoved dneva in ure neizbežne smrti zaostritev kazni«.52 2. marca 1900 so Helda zares obvestili, da ga cesar ni pomilostil. Vse do trenutka, ko so mu naznanili, da bo naslednji dan ob 7. uri zjutraj obešen, je še dokaj optimistično upal na pomi- lostitev. Ko je slišal sodni sklep, pa mu je upadel obraz. Bil je ves iz sebe. Jedel je zelo malo, pač pa je v zadnjih urah življenja prežvečil ogromno tobaka. Popoldne je izrazil še poslednjo željo, da bi lahko zaigral na violino. Predsednik sodiš- ča mu je podobno kot maja željo odrekel, saj se je zbal, da bo Held poskušal z njeno pomočjo priti v stik s skupinami ciganov, ki so se klatile v bližini Novega mesta. Novica o tem, da ni bil po- miloščen, se je namreč bliskovito razširila po mestu, poleg tega pa so »krožile najrazličnejše govorice o tem, da se pripravljajo cigani osvobo- diti svojega tovariša«.53 »Held celo noč ni zatisnil očesa. V zgodnjih ju- tranjih urah je še nagovarjal ječarja, naj pokliče predsednika komisije porotnega sodišča, češ da bi mu moral še nekaj povedati. Toda paznik je imel stroga navodila, da v nobenem primeru ne sme zapustiti svojega stražarskega mesta.«54 Simon Held si je do poslednjega trenutka na vsak način prizadeval rešiti življenje. Metod Do- lenc se spominja, da je šel proti vešalom po- končno. Verige na nogah so mu namreč takoj po razglasitvi, da bo usmrčen, sneli. Ko sta ga rabljeva pomočnika že zgrabila, da bi ga dvigni- la na vislice, je še zadnjič hotel zagotoviti pred- sedniku, da ni kriv. Toda stavka ni mogel dokon- čati, kajti rabelj je že opravil svojo nalogo. Do kakšnih posebnih incidentov ob justifikaciji ni prišlo. Po minuti in pol je rabelj javil, da je izvršil smrtno kazen, sodni zdravnik pa je ugotovil, da je smrt nastopila 12 minut po zadrgnjenju zanke okrog Heldovega vratu.55 Nepozabna, nezaslišana senzacija Heldov strašen zločin in justifikacija sta na Do- lenjskem nedvomno vzbudila veliko pozornost. Od obeh storilcev so prijeli samo enega. Obe porotni obravnavi sta bili izredno dobro obiska- ni. Heldov primer je bil v mestecu ob Krki več kot eno leto najbolj priljubljena pogovorna te- ma. Že po prvem procesu, ko ni ničesar hotel priznati, so ugibali, ali bo obešen ali ne. Nape- tost je popustila, ko so izvedeli, da ne bo pomi- loščen, mrzlično pa je ponovno narasla, ko je maja prišlo do senzacionalnega preobrata in se 49 Tiskana sodba. 50 Dolenc, Beiträge..., str. 333- 51 Dr. Metodu Dolencu gaje lata 1912 po spominu opisal takratni novomeški jetar - Dolenc, Beiträge..., str. 333- 52 Teodor Domej, O zadnjih javnih usmrtitvah v Celovcu, v: Od Maribora do Trsta. Zbornik referatov, ur. Darko Friš in Franc Rozman, Maribor 1998, str.242. 53 Peter Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen (1848- 1941), v: Smrtna kazen, Zbornik, Ljubljana 1989, (da- lje: Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen...), str. 209. 54 Dolenc, Beiträge..., str. 334. 55 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE je Held s premetenim priznanjem za las izognil zanki in dosegel obnovitev procesa. Ko je bil pred nabito polno dvorano drugič obsojen na smrt, so ljudje ponovno ugibali, ali bo kazen iz- vršena ali ne, saj ni bil obsojen enoglasno. Ugodno rešena bi bila lahko tudi ničnostna pri- tožba, ljudje pa so menili tudi, da ga bo morda cesar pomilostil zaradi smrtnega strahu, ki ga je doživljal v času po obnovitvi procesa ipd. Lahko si samo predstavljamo, kakšna nezasli- šana senzacija je bila novica, da Held, kljub svoji zvitosti, ne bo ušel smrtni kazni. »Novica je de- lovala kot osvoboditev od more hudih skrbi, da naj bi prebrisanemu hudodelcu vendarle uspe- lo z drznim pobegom pobegniti na prostost. No- vica se je ponovno bliskovito razširila po mestu in okolici, znanci iz drugih mest so bili obvešče- ni in priklicani. /Podobno kot ob usmrtitvi za- hrbtnega morilca Matije Rezka 4. novembra 1898/ spet niso mogli vsem, ki so hoteli prisos- tvovati justifikaciji, dopustiti udeležbo.«56 O živi radovednosti ljudstva, da bi prisostvova- lo obešanju hudodelca, pričajo naravnost fasci- nantni podatki, da se je zadnje javne novomeš- ke usmrtitve Na gavgah na Marofu 12. julija 1865, kjer so zaradi naklepnega umora obesili Uršo Stare, Mico Grafut in Antona Lokarja, udeležila ogromna množica radovednežev od blizu in da- leč. Zločin je na široko odmeval po Dolenjskem in ljudje so kar razgrabili tiskano Smrtno sodbo, ki jo je natisnil novomeški tiskar Tandler. Ob obešanju je bilo menda navzočih čez 5000 ljudi, medtem ko je Novo mesto samo takrat štelo ne- kaj čez 2000 ljudi. Po usmrtitvi so uspešno pro- dajali tudi razmnoženo risbo vseh treh obešen- cev, ki jo je izdelal neznani avtor.57 Leta 1867 je bil v poslanski zbornici sprejet sklep, ki je odpravil javne usmrtitve in s koncem leta 1868 so se javne eksekucije dokončno umaknile za zidove jetnišnic. Smrtna kazen z obešanjem pa je ostala. Javni spektakel kaznova- nja s smrtjo so zamenjala skrita morišča. Javni obred usmrčevanja je postal karseda diskretno dejanje. Ritual usmrtitve je bil za večino ljudi le še čudna skrivnost, ki sta jo poznala pravosodje in obsojenec ter posamezniki, ki so imeli do- stop na prizorišče s posebnimi vstopnicami. Prej javno gledališče groze je zamenjal ekskluzi- ven spektakel na dvorišču okrožnega sodišča. Za široke kroge prebivalstva so odslej časopisi popolnoma prevzeli vlogo obveščanja o usmrti- tvah.58 Tajne usmrtitve v času našega junaka so bile redke, saj so se višja sodišča vse pogosteje zate- kala k pomilostitvam.59 Vsekakor pa so bile zara- di svoje redkosti izredna senzacija. V Novem mestu je, kot poročajo Dolenjske novice, od leta 1820 tako končalo na vislicah 8 oseb, in sicer »le- ta 1820. neki kmet iz Mačkovca radi uboja, ko- nec tridesetih let nek finančni stražnik, leta 1859. nekdo iz Drgajnih sel radi umora, leta 1865. dve babure, Urša Stare in Marija Grafut ter Anton Lokar, leta 1898 Matija Rezek in letos Si- mon Held«.60 Od leta 1820 je bilo torej v središču Dolenjske 6 justifikacij, 4 javne na prostem in 2 za izbrane posameznike na dvorišču okrožnega sodišča. Zadnji dve usmrtitvi še posebno bijeta v oči, če pomislimo, da je bilo v celi Avstriji v letih 1899 do vključno leta 1909 izvedenih samo 14 ju- stifikacij.61 Po ukinitvi javnih usmrtitev se je zaradi izred- ne senzacionalnosti že v zgodnjih jutranjih urah zbralo ogromno ljudi. Številni nesojeni gledalci, torej tisti brez vstopnic, so se morali zadovoljiti z opazovanjem zidov okrožnega sodišča. Od da- leč so poskušali potešiti svojo radovednost ter občutiti potek dogodkov na jetniškem dvorišču in posredno podoživeti razpetje hudodelnika med nebo in zemljo.62 In kakšni so bili občutki udeležencev? Ohrani- li sta se dve pričevanji. Metod Dolenc se je kot gledalec prepričal, »da v trenutku, ko je Held že stal pod vislicami in si še enkrat upal rešiti vsaj nekaj minut življenja, nihče od prisotnih ni do- bil drugega vtisa kot to, da za individuuma Hel- dove vrste pomeni smrt edino kazen, ki mu bo dejansko pognala strah v kosti, dasiravno naj bi bila zanj kot svobodnega sina narave morda do- smrtna ječa nič manj strašna kot smrt«.63 Dolenc, $6 Ibidem, str. 335-336. 57 Podrobneje o tem: Karel Bater, Pesem o obešanju v No- vem mestu. Dolenjski list, št. 51, 22. 12. 1988. Risbo treh obešencev in Tandlerjevo tiskano Smrtno sodbo hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. 58 Prim.: Andrej Studen, Gnusni teater. Nasilje nad človeš- kim telesom v 16., 17. in 18. stoletju, Maska, 3, 1993, št. 4/5, str. 36. 59 Prim.: Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 200. 60 Dolenjske novice, 15.3- 1900. 61 Dolenc, Beiträge..., str. 315-316. 62 Prim.: Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 204- 205. 63 Dolenc, Beiträge..., str. 336. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 ki ne govori v prid justifikacijam in tedanji sod- nokaznovalni praksi je k temu še dodal, da v naj- širših slojih prebivalstva ni nikomur padlo na misel, da bi kakorkoli kritiziral izvrševanje kaz- ni. »Očitno je med ljudstvom še vedno živela za- vest pravice, da morajo biti najtežji zločini naj- težje kaznovani in da naj bi samo strah pred te- mi najtežjimi kaznimi najbolj pokvarjene zločin- ce vsaj kolikor toliko držal v šahu.«64 Drugi pričevalec je pisec Novomeških spomi- nov Josip Wester, ki takole pripoveduje: »Najprej sem se nastanil pri Štemburju v Kandiji, saj je bi- la njegova gostilna na najboljšem glasu. Tu sem se neki večer seznanil s pisateljem Ivanom Puc- ljem, ki se je bil nalašč pripeljal v Novo mesto, da bi prisostvoval justifikaciji cigana Helda. Čudno se mi je zdelo, da ga tolikanj mika ta usmrtitev, in pojasnil mi je, da ga kot pisatelja zanima videti obsojenca na njegovi poslednji poti, češ da mu utegne to nuditi motiv za kako povest. Tudi me- ni je Štembur, takrat šmihelski župan, ponudil vstopnico za na morišče. Žal mi je bilo, da sem šel gledat ta odurni srednjeveški prizor. Zdaj obešenec, prej pa pustne seme - vse to sem smatral za zlovešče avspicije svoje druge novo- meške dobe.«65 Ravnodušna javnost in maloštevilne zgrožene izjeme O Heldovi usmrtitvi je seveda poročalo tudi časopisje, saj so bile novice o usmrtitvah in obe- šenem za bralstvo izredno zanimive. Ker je bila široka javnost izključena iz ceremoniala razpet- ja hudodelntkov med nebo in zemljo, so časopi- sna poročila postala za radovedno ljudstvo »pač edino odprto okno na morišče.«66 Usmrtitve so bile svojevrstna senzacija tudi zaradi svoje red- kosti in poročevalci so se potrudili, da bi kar naj- bolj vestno opisali spektakulären in nevsakdanji dogodek. Že pred napovedano usmrtitvijo so poročali o prihodu krvnika, o postavitvi vešal, o obnašanju obsojenca, ki mu je bilo sporočeno, da je bila njegova prošnja za pomilostitev zavr- njena, o njegovih poslednjih željah in o obredu, s katerim so obsojenca pripravili na smrt, nazad- nje pa še o žalostni proceduri, ki so jo pred firb- ci prikrivali zaporniški zidovi. 64 Ibidem. 65 Josip Wester, Novomeški spomini, Novo mesto 1958, str. 33- 66 Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 223- Časopisna poročila so vsebovala elemente gledališke predstave, ob kateri naj bi bralce spreletavala srh in groza. Oba osrednja sloven- ska časopisa sta že dan pred Heldovo usmrtitvi- jo poročala, da je novi dunajski rabelj Lang s svojima hlapcema že prispel. Rabljev prihod je sploh povsod vzbujal živo radovednost. Na mo- ža z nič kaj uglednim poklicem so ljudje prežali že na ljubljanskem kolodvoru, od koder je nato nadaljeval vožnjo proti Novemu mestu. Sloven- ski narod poroča o ljubljanskih firbcih sledeče: »Ljudje na kolodvoru so takoj izvedeli, da je pri- šel rabelj, in vse je vrelo v bufet, kjer se je okrep- čaval za nadaljnjo vožnjo. Lang je srednje viso- kosti in močan človek... Svoj čas je bil kavarniški kuhar in se je v prostih urah bavil z atletiko. Zad- nja leta je zasledil, da je prav za prav rojen za krvnika in je od tedaj iz ljubezni za ta poklic pro- stovoljno sodeloval pri raznih usmrčenjih.« Bral- ce so še seznanili, da bo Simon Held po smrti rablja Sellingerja prvi, »kateremu bo novi krvnik samostojno položil konopec okrog vrata«.67 Slovenski narod pred usmrtitvijo ni varčeval s še poslednjim neprizanesljivim grmenjem nad zločinskim ciganom Heldom in cigansko drha- ljo sploh. Poročal je, da je Held »vsled svoje pre- friganosti našim sodiščem dal toliko posla, ka- kor menda doslej v celi Avstriji še noben na smrt obsojeni morilec. Ker je postal novomeški okraj po odhodu okrajnega glavarja viteza Schwarza, ki je ciganske druhali neusmiljeno preganjal - pravi eldorado, in so se poleg domačih še cigani iz kamniškega in postojnskega glavarstva ter so- sedne Hrvaške pri nas shajali in ubogega kmeta z ropom in krajo ustrahovali, je bilo potrebno, da se je statuirai nekak eksempel... Cigan se je ves čas po zadnji obsodbi vedel skrajno surovo in arogantno... Navihan, kakor je bil in kakor so pazniki rekli, 'z vsemi žavbami namazan', simuli- ral je jedenkrat bolezen, češ, da kri pljuje. No, hudega ni bilo nič - prebodel si je čeljusti in na- to 'kri pljuval'. Dejanski menil se je svojih okov oprostiti in v jetniško bolnico priti, od ondot jo pa - za svojo ljubico popihati na Ogrsko. Saj po- magačev bi imel dovelj. Cigani so časih sodišč- no jetnišnico kar oblegali in se s ciganom v svo- jem 'halopinč'-jeziku pomenkovali. Iz ciganove kletke vidi se na cesto in je že zadnji čas, da se bo okrožno sodišče preselilo v varnejšo novo justično poslopje, ker iz te jetnišnice jih je že ne- kaj nevarnih ptičkov pobegnilo.«68 67 Slovenski narod, 2. 3- 1900. 68 Slovenski narod, 3- 3- 1900. VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVINA ZA VSE Held naj bi šele potem, ko je izvedel, kdaj bo odbila njegova zadnja ura, postal precej miren in vdan v svojo usodo. Svoje dotedanje »odurno obnašanje« naj bi obžaloval in prosil, naj mu vsi, ki so z njim imeli sitnosti, odpustijo. »Ponoči je Held spal od 11. do 4. ure. Danes malo pred pol 8. uro predstavil se mu je krvnik Lang v ječi in mu je s črno svilnato vrvico zvezal roki. Točno ob pol 8. uri so ga odpeljali na dvorišče, kjer so bila postavljena vešala. Naprej sta šla dva orožni- ka, za njima kanonik Jeriha in za njim Held. Ob strani je šel ječar, oficijal Arh. Zadej sta bila spet dva orožnika. Ko je Held zagledal vešala, je usta malo zategnil, kakor da bi se hotel jokati, pa se ni jokal. Stopil je pod vešala. Ko sta ga krvnikova hlapca vzdignila, je rekel: 'Moj Bog, k' nisem ni- kol' kriv'. Zadnje še ni bil čisto izgovoril, ko mu je bil krvnik že vrgel vrvico okrog vratu in jo za- drgnil. Hlapca sta ga potegnila za roke navzdol, krvnik pa mu je tiščal usta in oči skupaj in mu je malo zavil glavo. Vsa ta procedura je trajala 85 sekund. Srce mu je še bilo 12 minut in nato je zdravnik dr. Vavpotič konstatiral smrt. Ko je krv- nik svoje delo končal je dejal predsedniku: 'Herr Präsident, melde gehorsamst, ich habe mein Amt vollzogen.' Truplo je viselo eno uro na vešalih, potem so ga sneli, položili v črno le- seno krsto in ga odnesli v mrtvašnico na poko- pališče, kjer so ga prišli ljudje gledat, dokler se ni izvršila obdukcija.« Pri justifikaciji je bilo nav- zočih 50 do 70 gledalcev, ki so bili enotnega mnenja, da je krvnik Lang svoje delo prav dobro opravil.69 Slovenski narod si je prizadeval, da bi justifika- cijo, ki naj bi bila »eksempel« drugim ciganom, ki so se klatili po Dolenjskem, prikazal karseda natančno in podrobno. Podobno so o usmrtitvi pisali tudi drugi časopisi. Opisi so podobno kot prej pa tudi kasneje, med obema svetovnima vojnama, izrazito brezosebni. Slovenska javnost je tudi usmrtitev Simona Helda sprejela z običaj- no ravnodušnostjo.70 Heldova usmrtitev torej na splošno skoraj ni- kogar ni ganila. Komajda kdo je ob tem čustve- no reagiral in dogodek bi skorajda brez komen- tarja kmalu utonil v pozabo, če se ne bi nanj z obširnim protestom odzval Anton Aškerc. Pe- snik je bil nad natančnim opisom žalostne cere- monije v naših časnikih naravnost zgrožen, zato je v Ljubljanskem zvonu pod psevdonimom dr. Clemens Severus objavil članek Smrtna kazen, ki je »bržčas najbolj in v svojem pristopu najširše zasnovana obsodba kaznovanja s smrtjo v slo- venskem tisku«71 pred prvo svetovno vojno. Ogorčeni Aškerc je neprizanesljivo oporekal ravnodušni radovednosti slovenske javnosti. Tu- di v slovenskem tisku je opazil »brezsrčni, cinič- ni verizem, naturalizem, realizem - ad libitum! kakor hočete - s katerim drugod slikajo zadnje trenotke nesrečnega človeka«.72 Po Aškerčevem prepričanju bi si moralo prav časopisje z vsemi silami prizadevati za predrugačenje okusa bral- cev, ki še vedno »hočejo in morejo brati take stvari«. Pri bralcih bi moralo odpraviti stare predsodke, ki sodijo v ropotarnico barbarskih časov in v njih vzbuditi »gnus in stid« zoper insti- tucijo smrtne kazni.73 Vse kriči po ženski enako- pravnosti. Kaj pa smrtna kazen? Pa vendar Aškerc ni bil edini, ki se je oglasil po Heldovi usmrtitvi. Svoja razmišljanja ob primeru Held je razgrnil tudi neki dr. J. J., po vsej verjet- nosti jurist, z dokaj dobrim znanjem o vprašanju smrtne kazni v Avstriji in tudi drugod. Že štiri dni po žalostni dogodbi v Novem mestu se na- mreč v Slovenskem narodu pojavi zanimiv pod- listek Smrtna kazen, ki ga je dr. J. 5. februarja z Dunaja poslal uredništvu. V cesarski prestolnici so namreč nedavno obesili Julijano Hummel, ki je z nezaslišanim trpinčenjem povzročila smrt svoje hčerke. Primer je bil toliko bolj senzacio- nalen, ker na Dunaju že 90 let niso obesili žen- ske. Davnega leta 1809 so namreč obesili »neko branjevko, ki je umorila svojega moža, da bi ži- vela v zvezi s svojim ljubimcem. Od takrat Dunaj ni več videl nasilne smrti zlodejke. Cesarica Eli- zabeta je od cesarja izposlovala obljubo, da ne podpiše nobene smrtne obsodbe zlodejke, in res bile so vse pomiloščene, dokler je ona živela; a tudi malo zločincev, obsojenih k smrti, je res pretrpelo to grozno kazen, večina pa je bila po- miloščena k ječi za vse življenje«.74 69 Ibidem. 70 Prim.: Peter Vodopivec, Smrtna kazen v tisku na Sloven- skem (1848-1878). Kronika, letnik 25,1977, št. 1,37-48; Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 191-229. 71 Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 215. 72 Dr. Clemens Severus, Smrtna kazen, Ljubljanski zvon XX/1900, str. 405. 73 Ibidem, str. 405, 412. Mnogo podrobneje o Aškerčevih nazorih proti smrtni kazni glej: Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen..., str. 215-217. 74 Slovenski narod, 7. 3- 1900. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 Med Dunajčani je justifikacija Hummelovke sprožila živahno razpravljanje, ali je smrtna ka- zen upravičena ali ne. Ko se je med obravnavo izkazalo, da je surova mati s strašnim mučenjem povzročila smrt svoje hčere, ko je prišlo na dan, da trinoški materi ni do kesanja, pač pa da je »slabša od vsake zveri«, je seveda marsikdo pritr- dil državnemu pravdniku, da si zasluži neizpro- sno pravico - smrtno kazen. »Le s smrtjo naj po- ravna neusmiljena mati svojo krivdo.«75 Toda dr. J. je takoj pristavil, da je danes (vsaj med razumniki) »le pičlo število onih, ki brezpo- gojno odobravajo usmrčenje zlodejcev. Večino- ma so to pristaši ostrašenja, ker si obečajo od ta- ke smrtne kazni vzgojilno in svarilno moč.« Ker so pred kratkim v Novem mestu obesili kar dva zločinca, je seveda razumljivo, da se tudi na Kranjskem zadnji čas veliko razpravlja o umest- nosti ali neumestnosti smrtne kazni. Dr. J. piše, da so v preteklosti zagovarjali smrtno kazen - ki je bila takrat zelo pogosta - s teorijo zastraševa- nja. »Zato so justificirali zločince javno, pred ve- likim številom gledalcev ter so v očigled takega pretresljivega trenotka sodniki imeli primerne nagovore. A kljub vsemu temu zlodejstva niso pojemala; ta 'teorija zastrašenja' torej nikakor ni donesla zaželjenega praktičnega uspeha. Dan- danes pa so smrtne kazni v obče redke; zločince obešajo v malem dvorišču, vpričo le malega šte- vila gledalcev, (razen sodnijskega osobja in služ- bujočih stražnikov, so prisotni le še časnikarski poročevalci). Na veliko občinstvo torej ne vpliva več gledanje, temveč le poročilo o smrtni kazni, - kljub temu se zlodejstva niso pomnožila. Nov dokaz, da 'teorija zastrašenja' nima veljave.«76 Dr. J. nadaljuje, da justifikacije tudi ni možno odobravati s krščanskega stališča, »saj pravi Bog, da je maščevanje Njegovo, da si ga ne sme lastiti človek. - Ali pa ni dosmrtna ječa večja kazen ne- go smrt? Zločinec je res zaprt, ločen od človeške družbe, a ima priliko, da obžaluje svojo pregre- ho, da se zanjo pokori, torej s krščanskega stališ- ča jedino pravo. Tudi obče človeško, ljudomilo čustvo je odločno proti smrtni kazni, kajti obe- šanje je vendarle umor človeka. Res, da zločinec v ječi trpi dostikrat hude duševne muke - tele- sne so po sedanji uravnavi, hvala Bogu, odprav- ljene, - a podana mu je prilika, da poravna svojo pregreho; da morda celo po daljši vrsti let, ako se je vzorno vedel, doseže pomiloščenje in po- stane zopet vrl člen človeške družbe. Vsled ljudomilosti so sicer odpravili one tri dni, katere je preje preživel zločinec po potrdi- tvi smrtne kazni, vse tri dni, katere so mu skušali po možnosti olajšati s tem, da so jim stregli in jih gostili ter jim spolnjevali po možnosti vse želje. Zdaj se zločincu na večer napove potrdilo smrti, v jutro pa ta že izvrši. Jeli to res mnogo bolj hu- manitarno? Gotovost smrti se mu sicer skrajša, a negotovost, strah, obup, ki ga je trpel od obsod- be do potrditve, (in to traja včasih cel mesec), gotovo ni nič manj mučna. In kdo ve, ali mu ni hipna izvršitev smrti strašnejša nego daljša pri- prava nanjo? Vsa humaniteta, ki vlada pri smrtni kazni, je torej le navidezna, in justifikacija je in ostane madež, katerega si naj izbriše vsaka civili- zirana država.«77 V nadaljevanju se dr. J. ponovno povrne k pri- meroma Hummel in Held. Hummelovka je kljub temu, da je priznala svoj gnusni zločin, še zadnji hip trdila, da ni zaslužila smrti. In tudi Heldove zadnje besede so bile: »Nedolžen sem.« Piscu se je nehote vsilila misel, da lahko pri obeh zločincih prav zaradi njune izredne surovosti in neizobraženosti pogrešamo spoznanje njunega zločina. Pravi, da so ju zdravniki »sicer priznali za duševno zdrava, torej je bilo dejanje iz blaz- nosti, iz nezavednosti izključeno, kljub temu je lahko mogoče, da je bilo njiju naziranje tako, da sta se v resnici smatrala za žrtev krivične sodbe. Brez dvoma je tako naziranje neopravičeno, a vendar je mogoče; in potem je njiju kazen dva- krat strašna, ker zločin, katerega se kdo ne zave- da, vendar ne more trpeti najhujše kazni«.78 Mnogim, ki so si v tem času belili glavo, ali ni morda smrtna kazen za ženske pregrozna, pa dr. J. v zaključku svojega podlistka odgovarja: »No, ako se ženska pregreši istotako kot moški, zakaj se ne bi istotako kaznovala, ako ni posebnih, po njenem spolu povzročenih olajšavnih momen- tov? V današnjih dneh, ko vse kriči po ženski jednakopravnosti, naj se ta ne razteza tudi na ka- zen? A v tem slučaju je bila krivda Hummelovke mnogo večja nego moževa, in poleg tega še pre- grešitev proti materini ljubezni vse večja nego ona proti očetovi; zato je tudi vladar podpisal njeno smrtno kazen, dočim je moževo izpreme- nil v dosmrtno ječo. Pri Heldu pa je bil dokaz 75 Ibidem. 76 Ibidem. 77 Ibidem. 78 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 38 ZGODOVINA ZA VSE krivde nedvomen, njegov značaj je bil skrajno surov, njega predrznost in ciničnost brezprimer- na, a vrsta njegovih zločinov taka, da je bil Held res nevaren člen človeške družbe.«79 Pisec se torej pridružuje tedanjim nasprotni- kom smrtne kazni in se zavzema, da bi jo morala vsaka civilizirana država odpraviti. Ker pa je bila smrtna kazen v Avstriji še vedno v veljavi, pa se zavzame, da naj bo pravica tudi v tem pogledu enaka tako za moške kot za ženske. Epilog Grozovit zločin, za katerega je cigan Simon Held plačal z življenjem, je močno odmeval po Dolenjskem. Heldova justifikacija je bila izredna senzacija, ki je ljudi vrgla iz tira vsakodnevnega življenja. Zanimanje javnosti za proces in izvrši- tev kazni je bilo izjemno, pa čeprav je bila mno- žica radovednežev, ki se je že navsezgodaj zbra- la pred novomeškim okrožnim sodiščem, pri- krajšana za neposreden ogled eksekucije in je bila o poteku ekskluzivnega spektakla, ki mu je lahko prisostvovala peščica povabljencev, po- drobneje obveščena le še s poročili takratnega tiska. Za ta poročila je bilo značilno, da smrt mo- rilca, pa naj je bila še tako tragična in mučna, ni zaslužila prizanesljive besede. »Smrt za smrt« se zdi samo po sebi razumljivo pravilo, o katerem se še tako natančni opisi usmrtitev ne sprašuje- jo. V očeh večine prebivalstva na Slovenskem je bila smrtna kazen pač kazen za prav tako stra- hotno kaznivo dejanje in zato izpolnitev in za- dostitev pravice. Dvoma v utemeljenost smrtne kazni ali odpora do usmrtitve skorajda ni zasle- diti. Smrtna kazen se je še vedno pojmovala kot drastično vzgojno sredstvo. Svarila naj bi pred zločinskim življenjem. Primer zločinca Helda pa nosi še eno dimenzi- jo. Krivda nevarnega in krvoločnega hudodelca je bila zaznamovana tudi s pripadnostjo cigan- skemu ljudstvu, ki so mu v tem času zaradi nje- gove neprilagojenosti ustaljenemu načinu živ- ljenja in nespoštovanju družbenih norm in pra- vil pripisovali vse najslabše. Tako časopisni po- ročevalci kot tudi večina pripadnikov širše javnosti so privoščljivo pisali oziroma razprav- ljali o Heldovi zasluženi kazni, ves čas procesa pa se je množica radovednežev, če je le imela priložnost, gnetla okoli vkovanega morilca, da bi ga videla, zasramovala in o njem zbijala ob- 79 Ibidem. jestne šale. Ljudje so zvedavo opazovali njegovo obnašanje, pozorno so spremljali vsak njegov gib in uživali ob njegovem »obešenjaškem hu- morju«. Izrazita nenaklonjenost do nadležnih ci- ganov je bila torej stalna spremljevalka Heldove- ga zločina in kazni. Justifikacija pa naj bi služila celo kot eksempel ciganski drhali, ki je »z ropom in krajo ustrahovala ubogega kmeta«, da naj si nikar ne drzne stopiti po njegovih krivih potih. Zusammenfassung „Ihr Teufel! Starrt mich nur an, damit ihr zumindest satt werdet." Über das Verbrechen des Zigeuners Simon Held und die Vollstreckung des Todesurteils in Novo mesto Am Montag, dem 9. Januar 1899, geschah in der Nähe von Krka (Obergurk) in Unterkrain ein grausamer Mord. Blitzartig verbreitete sich in Unterkrain die Nachricht, das Zigeuner den Bauern Martin Novljan ermordet hatten. Die Gendarmerie begann sofort mit der Jagd auf die drei verdächtigten Zigeuner, die auch mehrere Einbrüche und Diebstähle auf dem Gewissen hatten. Bereits am Abend desselben Tages wur- de der Haupttäter, der großgewachsene junge Zigeuner Simon Held, festgenommen, während seinen beiden Mittätern - ein kleinerer blatter- narbiger Zigeuner und eine junge diebische Zi- geunerin - die Flucht gelang. Gegen Held wur- de eine Untersuchung eingeleitet. Beim ersten Prozeß wollte er nichts gestehen, doch viele Zeugen erkannten in ihm den Täter. Wegen Mord, zahlreichen tollkühnen Einbrüchen und Diebstählen sowie Landstreicherei wurde er nach zweitägiger Verhandlung des Geschwore- nengerichts, für die großes Interesse herrschte, zum Tod durch den Strang verurteilt. Am 18. Mai 1899 informierte man Simon Held, daß sein To- desurteil von höchster Stelle bestätigt worden war und er keine Möglichkeit der Begnadigung hat. Er sollte am 19. Mai 1899 gehängt werden. Der schlaue Held wicht der angekündigten Urteilsvollstreckung durch eine neue, veränder- te Aussage über das Verbrechen aus und er- reichte so, daß der Prozeß gegen ihn wegen des Verbrechens des niederträchtigen Mordes wie- deraufgenommen wurde. Diesmal sagte Held aus, daß sein Bruder Kaspar und eine gewisse Monika seine Begleiter gewesen seien. Er gab zu, am Ort des Verbrechens gewesen zu sein, VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 39 stritt aber eine Beteiligung am Mord ab und wälz- te alle Schuld auf seinen Bruder Kaspar ab, der Martin Novljan mit einem Stilett erstochen habe. Simon Held erklärte entschieden, Novljan nicht angerührt zu haben; an allem sei Kaspar, der wahre Mörder, schuld. Trotzdem wurde Held er- neut zum Tod durch den Strang verurteilt. Am 3- März 1900 wurde das Urteil vollstreckt. Das schreckliche Verbrechen, für das der Zi- geuner Simon Held mit dem Leben bezahlte, rief in Unterkrain ein großes Echo hervor. Die Vollstreckung des Todesurteils war eine große Sensation, die das Leben der Menschen aus den gewohnten Gleisen des Alltags warf. Das Inter- esse der Öffentlichkeit für den Prozeß und die Urteilsvollstreckung war enorm - auch wenn die Menge der Schaulustigen, die sich frühmor- gens vor dem Kreisgericht von Novo mesto ver- sammelte, der Exekution nicht unmittelbar zu- sehen durfte und über das exklusive Spektakel, an dem eine Handvoll geladener Gäste teil- nahm, nur über Presseberichte genauer infor- miert wurde. Charakteristisch für diese Berichte war, daß der Tod des Mörders, und war er noch so tragisch und qualvoll, kein nachsichtiges Wort fand. „Tod für einen Tod" schien die selbst- verständliche Regel zu sein, die nicht einmal die detailliertesten Berichte der Hinrichtung hinter- fragten. In den Augen der Mehrheit der sloweni- schen Bevölkerung war die Todesstrafe nun ein- mal die Strafe für eine ebenso schreckliche Straftat und daher die Erfüllung und Befriedi- gung von Gerechtigkeit. Man findet kaum Zwei- fel an der Begründetheit der Todesstrafe oder gar Widerstand gegen die Hinrichtung. Die To- desstrafe wurde noch immer als drastisches Er- ziehungsmittel angesehen und sollte vor einem verbrecherischen Leben warnen. Das Beispiel des Straftäters Held hat noch eine weitere Dimension. Die Schuld des gefährli- chen und blutrünstigen Verbrechers war auch durch seine Zugehörigkeit zum Volk der Zigeu- ner gekennzeichnet, dem in jener Zeit wegen seiner unangepaßten Lebensweise und Mißach- tung gesellschaftlicher Normen und Regeln das Schlimmste unterstellt wurde. So berichteten und diskutierten Presse und Angehörige der breiteren Öffentlichkeit schadenfroh über Helds verdiente Strafe. Während des gesamten Prozesses drängte sich eine Menge von Schaulu- stigen, wenn sie nur Gelegenheit hatte, um den in Ketten gelegten Mörder, um ihn zu sehen, zu verhöhnen und über ihn übermütige Witze zu reißen. Die Menge beobachtete neugierig sein Verhalten, folgte aufmerksam jeder seiner Ge- sten und genoß seinen „Galgenhumor". Die aus- geprägte Abneigung gegen die lästigen Zigeu- ner war also eine ständige Begleiterin des Ver- brechens und der Strafe von Held. Die Vollstrek- kung des Todesurteils sollte sogar als Exempel für das Zigeunergesindel gelten, das „mit Raub und Diebstahl den armen Bauern einschüchter- te", es möge nicht wagen in die Fußstapfen Helds zu treten. VSE ZA ZGODOVINO