-I/o
¡o
-r<">
im
■in
-c--
On
Šesti blok: na vrsti
krediti in računi str. 2-3
Pokal vrnile na svoje
mesto str. 16
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
raVrRDNm
VSAK ČETRTEK
Št. 7 / Leto 70 / Celje, 19. februar 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn
f'Hi 'I
J
pPVtnwm
i ^ rfl
r 1AGER
' >U»o p«*"'
H
K
Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 27.02.2015 v katerikoli trgovini Jager.
Pust je prehitro minil
Takole se je s svojo metlo trudila čarovnica na enem od nedavnih pustovanj. Verjetno je naivno mislila, da bo počistila vse nepravilnosti, ki so se nabrale v zadnjem letu, pa je pust prehitro minil. Če nič drugega, je skupaj z drugimi maskam i poskrbela vsaj za nekaj ur sproščene zabave. str. 28-29
jekleni konjiček
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
str. 35-39
GOSPODARSTVO
Aero: na cesto še najmanj trideset ljudi
str. 4
NASA TEMA
Bojazni pred reorganizacijo nujne
pOmOCi str 12 13
KRONIKA
Petek, trinajsti, usoden za mater treh otrok str.15
LJUBNO-
Ko so dekleta padala z
neba str. 27
ŠOŠTANJ
Ljudi vznemirja
tresenje tal str. 7
CELJE
Na pokopališču zmanjkalo prostora str. 6
MLADI ZA MLADE
Z gimnazijci maraton pretekel tudi Prešeren
str. 30-31
Foto: SHERPA
sezojia akciiel
INfllJ IM fliTiUlR'fl NirpM llNIN^jlM^ÏURWa
2109900080957
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Dnevi žalosti
So dnevi, ki gredo mimo nas in so enaki večini ostalih v našem življenju. Vmes pridejo takšni, ki se nas posebej dotaknejo in jih ne pozabimo nikoli. Lahko da smo takrat zasijali v neverjetni radosti ali nas je žalost ovila v svoje črne koprene in nas še dolgo ne bo izpustila in njih. Vsi si želimo čim manj slednjih, vendar se zdi, da jih nikakor ne zmanjka, pa naj gre za našo medijsko hišo, kjer smo v manj kot mesecu dni prižigali svečke v spomin kar dveh naših sodelavcev, kot tudi za širše okolje, kjer so tragedije postale sestavni del tega časa.
Če je bolezen nepredvidljiva in je velikokrat ne premagajo niti medicina niti najbolj vztrajna borba in odločenost bolnika, to ne bi smelo veljati za dogodke, kakršen se je zgodil pred tednom, ko je zaradi nasilnega partnerja umrla mati treh otrok.
Nasilje v družini je hitro prepoznavno, okolica lahko glede na obnašanje žensk kmalu posumi, da se nekaj dogaja. Tako vsaj pravijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pomočjo ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. Problem je, ker veliko žensk nasilja ne prijavi, ker se tega sramujejo ali se bojijo nadaljnjega nasilja. Možno je tudi, da jim nihče ne bo verjel. Statističnih podatkov ni veliko, nevladne organizacije pa ocenjujejo, da je nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, da je posiljena vsaka sedma ženska in da je le pet odstotkov vseh, ki so doživele nasilje, iskalo kakršnokoli pomoč. Če k temu dodamo še dejstvo, da velja prepričanje, da se ne vtikamo v zadeve svojih sosedov in znancev, četudi vemo za nasilje, je začaran krog sklenjen. Ženska se sama težko prebije iz njega, morda celo zbere pogum in voljo ter poskusi, a ugotovi, da ne zmore zaživeti v novih razmerah, da je lažje v že znanih ali da zaradi težavnega finančnega položaja niti nima te možnosti. Nevladne organizacije zato opozarjajo, da je vsakršno nasilje nedopustno in da je o tem treba govoriti že z otroki v vrtcih in šolah, saj je to problem celotne družbe, pravzaprav celega sveta, če sklepamo po vsem, kar se dogaja. V razmerah, ko so mnogi na robu preživetja, ko se zdi, da je pritisk z vseh strani na posameznika vedno bolj nevzdržen, je lahko za nekoga izbruh nad šibkejšimi ali drugačnimi način za premagovanje lastnih frustracij.
Na bolje pa ne kaže, če poslušamo informativne oddaje, ki nam vsakodnevno servirajo poročila o tem, kako še vedno ne varčujemo dovolj in kje bi še zarezali. Ob tem so se še povečali dvomi in nezaupanje v različne državne ustanove, nazadnje v Banko Slovenije. Ali bomo po vseh rezih tudi v zdravstvu ostali brez dosedanje dostopnosti nujne medicinske pomoči, se v mnogih krajih po Sloveniji sprašujejo v teh dneh, ko ugibajo, kaj jim bo prinesla nova organiziranost te pomoči. Zanimivo, da podrobnosti niso znane in da so zato dvomi in strahovi še večji. Zagotovila, da bodo spremembe v vsakem primeru pomenile boljše delovanje nujne medicinske pomoči, se zdijo v slovenskih razmerah, ko smo doživeli že vse mogoče, vredna vsaj nasmeška. Sploh v odročnih in oddaljenih krajih, kjer so že doslej imeli težave z zagotavljanjem te pomoči. Sicer pa, pustimo se presenetiti.
Minule pustne dni je presenetila tudi kakšna izvirna maska, s katero so avtorji opozorili na pomanjkljivosti v družbi ali so poskrbeli predvsem za to, da so se zabavali in pozabili na skrbi. Tudi to ni slabo. Kakorkoli, za leto je konec ma-skiranja, vsaj kar se uradnih maškarad tiče. Vse ostale bodo veselo živele naprej.
»Prihranke pri stroških dela vidim, za številke je prezgodaj«
Matjaž Eberlinc, direktor Termoelektrarne Šoštanj
»Zagotovo negativna podoba šestega bloka v javnosti ni prijetna. A ne želim se ozirati nazaj in komentirati preteklega dogajanja v Termoelektrarni Šoštanj,« je v intervjuju za naš časopis povedal dr. Matjaž Eberlinc. Mesto direktorja Teša je prevzel 3. novembra lani, potem ko je na tem mestu zamenjal na hitro odstavljenega predhodnika Petra Dermola. Matjaž Eberlinc se sicer v Šoštanj v službo vsak dan vozi iz Ljubljane.
Kot omenjate, ima največji vpliv za slabo poslovanje Teša nizka cena električne energije na svetovnem trgu. Ali je ob slabih obetih na tem področju sploh mogoče pričakovati izboljšanje poslovanja v bližnji prihodnosti?
Naše podjetje na cene električne energije na trgu nima vpliva, ima pa vpliv na stroškovno ceno proizvedene električne energije. Zato je naša ključna skrb v prihodnjih letih, da racionaliziramo in optimiziramo poslovanje, da bomo lahko konkurenčni.
Kakšna je vloga cene premoga za poslovanje Teša?
Seveda, cena premoga, ki nam ga v celoti dobavlja Premogovnik Velenje, ima vpliv na naše poslovanje, a vendar večji na HSE, ki mu proizvedeno električno energijo v Tešu v celoti prodamo. Gre za povezano strukturo in cena premoga vpliva na poslovanje vseh treh družb.
Aneks k sporazumu za ceno 2,95 evra za GJ premoga, podpisan je bil po spontani stavki rudarjev, je veljal do konca leta. Ste že podpisali nov sporazum s Premogovnikom Velenje? Kakšna je zdaj cena?
Tega podatka, ki je poslovna skrivnost, ne morem komentirati; povem lahko zgolj to, da se o morebitnih spremembah tega aneksa še dogovarjamo.
Ali še vedno obstaja možnost, da bi velenjski lignit mešali s katerim drugim premogom kljub nasprotovanju lokalne skupnosti?
Ne. Postopke v zvezi s tem smo zaustavili.
Kot ste napovedali, nameravate dvigniti ceno toplotne energije za daljinsko ogrevanje za 25 odstotkov. Z izboljšanimi tehnološkimi zmogljivostmi šestega bloka bi pričakovali, da bo ta cena padla, in najbrž tudi javnost to pričakuje?
Če se bo spremenila cena premoga, bo to seveda vplivalo na spremembo cene
Dr. Matjaž Eberlinc, direktor Termoelektrarne Šoštanj, na vrhu kotlovnice šestega bloka, v ozadju nov hladilni stolp.
toplotne energije. Že lani smo v podjetju poskušali doseči dogovor za dvig cene toplotne energije, a do tega ni prišlo. Vsekakor pričakujem, da bomo spremembo cene dosegli, da bo na tem področju poslovanje Teša ustrezno. Kot gospodarska družba smo na trgu in moramo ravnati tako, da lahko normalno poslujemo pod tržnimi pogoji. Treba je tudi upoštevati, da se cena ni spremenila že od leta 2009.
Ali je res, da šesti blok sploh naj ne bi imel toplotne postaje za potrebe daljinskega ogrevanja, kot so se pojavljale špekulacije?
To seveda ne drži, tudi šesti blok bo lahko proizvajal toplotno energijo, ampak v glavnem je namenjen proizvodnji električne energije.
Vemo, da pri obvladovanju likvidnosti Teša pomaga vaš lastnik, HSE. Ali to pomeni, da HSE zagotavlja denar tudi za plače, plačevanje računov ...?
Ne. Holding zagotavlja plačevanje obveznosti dobaviteljem, kar se tiče investicije v šesti blok. Za sprotno poslovanje zagotavljamo denar iz proizvedene in prodane električne energije.
Ali držijo navedbe, da bo v okviru procesa poslovnega in finančnega prestrukturiranja v Tešu dvesto ljudi preveč in da je tudi to eden od razlogov za menjavo vašega predhodnika Petra Dermola, ki ni hotel ugrizniti v to kislo jabolko?
Delovni proces moramo v celoti analizirati, pri čemer ocenjujem, da so na posameznih področjih mogoči prihranki. V postopku racionalizacije in optimizacije bomo preverili vse stroške, ki jih ima družba in na katere imam kot direktor vpliv, se
pravi na stroške dela, storitev, materiala ... O številkah je še prezgodaj govoriti.
Kakšno je vaše stališče do morebitne združitve Teša in Premogovnika Velenje? Ste naklonjeni tej zamisli?
To je vprašanje za lastnika, za HSE.
Nepravilnosti in domnevne korup-cijske posle bo ugotavljala tudi preiskovalna komisija DZ. Do kakšnih ugotovitev bi lahko prišla?
Ni v moji domeni, da bi ugotavljal, ali so bile storjene nepravilnosti. To je stvar pristojnih organov. Kar zadeva parlamentarno preiskovalno komisijo, če nas bo komisija pozvala, bomo sodelovali z vsem razpoložljivimi podatki.
Kakšne bi lahko bile posledice za Teš, če bi prišlo do unovčitve državnega poroštva v višini 440 milijonov evrov zaradi neizpolnjevanja obveznosti do EIB in EBRD ali zaradi izkazane korupcije?
Mi se bomo trudili, da poroštvo ne bo unovčeno. O morebitnih tveganjih oziroma o tem, kaj se bo zgodilo v primeru izkazanih nepravilnosti in kakšni bi lahko bili ukrepi, je prezgodaj govoriti. Zagotovo pa bi unovčitev državnega poroštva imela velike posledice ne le za Teš, marveč za celoten holding.
Ali to pomeni tudi zaprtje Teša?
Težko komentiram, v kakšnem obsegu bi lahko bil ta vpliv.
Kdaj boste občinam Šoštanj in Velenje spet plačali odškodnino? V preteklem letu tega niste storili?
Lani smo odškodnino plačali v dveh obrokih, tudi letos bomo plačilo morali prilagoditi likvidnostnim razmeram.
ROBERT GORJANC, foto: GrupA
Umrl je naš direktor Srečko Šrot
Dokler so mu dopuščale moči, se je vračal na svoje delovno mesto. V zadnjih mesecih zgolj zato, da je v najtežjih časih krepil optimizem, da je ob vsaki priložnosti koga potrepljal po ramenih, s kom spil kavo, z nami delil katero od preprostih, a globokih življenjskih spoznanj. »Napisal bi knjigo. A zato bi potreboval čas ...« je v enem takih pogovorov zamišljeno dejal zazrt v spomine. Prehitro kopneči čas je občutil kot krivico. A ne zaradi sebe. Zaradi ljudi, ki jih je imel rad.
Srečko Šrot se je kot naj- se je leta 1982 zaposlil v starejši med tremi brati rodil medijski hiši Novi tednik in
8. novembra 1953 v delavski družini v Zagradu pri Celju. Študiral je pravo, vendar se je poklicno kmalu usmeril v novinarstvo, ki je vse do konca ostalo njegova strast. Potem ko je nekaj časa delal kot dopisnik Dela iz Celja,
Radio Celje. Kot novinar je pokrival področje črne kronike. Uvedel je vrsto novih pristopov in rubrik. Njegove so bile Nočne cvetke, v katerih se je »nenavadnih« dogodkov s področja črne kronike loteval na drugačen,
Spominu na Srečka Šrota so se mnogi poklonili z vpisom v žalno knjigo v prostorih naše medijske hiše. (Foto: SHERPA)
šaljiv način. Zlasti so mu bile ljube reportaže. Spogledoval se je tudi z alpinizmom, ko je brata Bojana spremljal na alpinistični odpravi v Himalaji. Na izjemen način je znal v časopisu predstaviti tako običajne življenjske utrinke kot velike zgodbe. Vodil je številne odmevne novinarske akcije in mnogim novinarskim začetnikom s preudarnim mentorstvom utiral pot v medijski svet. Opravljal je delo redaktorja, nekaj časa je bil namestnik direktorja. V hiši je ostal vse do leta 1990.
Takrat je izbral samostojno pot in se usmeril v svet podjetništva. Soustanovil je časopis Nova doba, ki je izhajal nekaj let. V našo me-
dijsko hišo NT&RC se je kot solastnik in direktor vrnil leta 2001.
V času, ko je novinarstvo pod velikim tržnim pritiskom, ko mnogi mladi v tem poklicu težko najdejo priložnost in ko je kapital alfa in omega vse ekonomije, je Srečko Šrot kot direktor ohranil socialni čut, dal priložnost številnim mladim novinarjem in redno delo na desetine zaposlenim v hiši. Tudi če se stvari niso izšle po pričakovanjih, mu za ljudi, ki so bili odvisni od njega, nikoli ni bilo vseeno.
Bil je preprosto dober človek. Pogrešali ga bomo.
Sodelavci Novega tednika in Radia Celje
AKTUALNO
3
t
V številkah
2,835
roizvedene električne energije
GWH
proizvedene toplotne energije
259
3,048 milijona
tone porabljenega premoga
Šesti blok
Vrednost investicije:
1,428 milijona ¡Zadolženost do bank
100 milijonov
evrov prihodkov
Število zaposlenih:
Šesti blok pripravljen, na vrsti krediti in računi
Teš v minulem letu posloval slabše od načrtov
Po še nerevidiranih podatkih je Termoelektrarna Šoštanj v minulem letu poslovala slabše od načrtov, zato bo poslovno leto zaključila z izgubo. Šesti blok je tik pred koncem, ta investicija pa bo še nekaj let vplivala na poslovanje Teša in zaostrene likvidnostne razmere. Racionalizacija in optimizacija poslovanja bosta posegli v stroške dela.
V minulem letu so v Tešu proizvedli 20 odstotkov manj električne energije, kot so načrtovali, prodali pa so je za 6 odstotkov manj od načrtov. Lansko poslovanje bo torej v znamenju izgube. »Na poslovni izid so vplivali predvsem nizka cena električne energije na trgu, boljša hidrologija in zaključevanje investicije v šesti blok,« je vzroke za slabše poslovanje opisal direktor Teša, dr. Matjaž Eberlinc.
Šestica zaostruje likvidnost, pomaga mati
Zaradi investicije v šesti blok in obveznosti do bank ter dobaviteljev Teš deluje v zaostrenih likvidnostnih razmerah, ki jih premošča s pomočjo lastnika, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Teš je trenutno bankam dolžan 764 milijonov evrov, obveznosti do največjega dobavitelja Alstoma pa znašajo skoraj 38 milijonov evrov.
Investicija v šesti blok se od leta 2013 ni spremenila in znaša 1,428 milijarde
evrov. Ta vrednost je zajeta tudi v novem investicijskem programu NIP 6, ki so ga v Tešu pripravili ob koncu lanskega leta in ga posredovali SDH, HSE, vladi in bankam. V njem so v Tešu upoštevali projekcije poslovanja do leta 2030, ki zajemajo tudi odkupno ceno premoga in učinke
finančnega ter poslovnega prestrukturiranja družbe.
»Naslednjih nekaj let bo ob finančnih obveznostih zaradi investicije v šesti blok zelo zahtevnih, zato moramo nujno optimizirati poslovanje in znižati stroške,« je še povedal Matjaž Eberlinc.
»S šestico bo več elektrike in manj izpustov«
Montažna dela končana
Kot je povedal direktor gradnje šestega bloka Miha Pečovnik, so montažna dela 99-odstotno končana, zdaj pa je šesti blok v fazi zagonskih preizkusov, ki so doslej bili opravljani po načrtih. Med drugim so oktobra lani tudi delovali z najvišjo načrtovano močjo 600 megavatov. »Konec maja načrtujemo tehnični pregled, uporabno dovoljenje pa v začetku leta 2016,« je povedal Miha Pečovnik in ob tem kot pomemben dose-
žek tudi izpostavil, da ob 8,5 milijona opravljenih delovnih urah, ko je bilo na gradbišču tudi 1.650 delavcev, niso zabeležili nobene smrtne žrtve.
Peti blok še naprej, četrti bo verjetno ugasnil
In kakšna bo usoda preostalih blokov? Po trenutnem načrtu naj bi letos trajno zaustavili delovanje četrtega bloka, čeprav je po evropski direktivi o industrijskih emisijah Teša lahko podal na ministrstvo za okolje vlogo za izjemo, ki bi četrtemu bloku dovolila določeno število ur obratovanja v prehodnem obdobju. Kot je še povedal Eberlinc, ministrstvo za okolje Tešu izjeme še ni odobrilo.
V začetku septembra lani so trajno zaustavili tretji blok. Še naprej pa bo ob šestici po potrebi do leta 2027 obratoval peti blok v primeru izpada ali remonta šestega bloka.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Ob ogledu dokončanega šestega bloka smo Miho Pe-čovnika, direktorja projekta gradnje šestega bloka in pomočnika direktorja Teša vprašali, kakšna je glavna prednost šestega bloka v primerjavi s petim in četrtim blokom.
»Glavna prednost je v tem, da za en megavat električne energije porabimo manj premoga, s tem proizvedemo manj ogljikovega dioksida in imamo tudi manj žveplovih in dušikovih oksidov v ozračju. Šesti blok lahko proizvede za 30 odstotkov več električne energije od bloka
5 ob enaki porabi premoga,« je pojasnil Miha Pečovnik.
Šesti blok pri polni moči obratovanja, torej 600 MW,
porabi 400 ton premoga na uro, na dan pa ga porabi med osem in deset tisoč ton. Kot je še povedal Pečovnik, je oskrba termoelektrarne s premogom po težavah v velenjskem premogovniku zaradi poškodbe na izvozni liniji zdaj normalna.
»Težave na objektu te velikosti ob hladnih in vročih preizkusih so običajne, smo jih pričakovali in jih sproti odpravljamo, pri čemer večjih težav pa ni bilo,« je o delovanju šestega bloka v času poskusnega obratovanja še povedal Miha Pečovnik.
Šesti blok naj bi obratoval do leta 2054.	RG
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
		n	
	«D	[■■J	nn
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			
	OB	mm	BB
4
GOSPODARSTVO
Leta 2008 je bilo v Aeru zaposlenih približno 350 ljudi, samo dve leti kasneje se je število zaposlenih zmanjšalo za sto. Leta 2012 je v podjetju delalo 205 ljudi, leta 2013 jih je bilo 177, letos se je število zaposlenih ustavilo pri številki 158, ki se bo, če držijo napovedi, že kmalu krepko znižala.
Kmalu na cesto še najmanj trideset ljudi
Najvišjo ceno finančnih težav so v Aeru že doslej plačali zaposleni - Kljub do-kapitalizaciji dolgovi podjetja še vedno visoki
Gibanje čistih prihodkov od prodaje (v mio EUR)
27,8
Vir: AERO
mm 3L 21,6
13,5
20091 20101 20111201212013
Po neuradnih informacijah naj bi v Aeru, kjer je trenutno zaposlenih 158 ljudi, delo kmalu izgubila petina zaposlenih. Da bodo morali odpuščati, je jasno že nekaj časa, saj so podjetju v letu 2013 strmo padli prihodki od prodaje, čista izguba in dolgovi pa so se krepko povečali. Število zaposlenih v Aeru pravzaprav pada že od leta 2008, vendar so doslej večinoma uporabljali tako imenovane mehke metode odpuščanja, kar nekaj ljudi je odšlo iz podjetja na lastno željo. Tokrat so pripravili seznam presežkov, ki naj bi bil potrjen do konca tega meseca. Na seznamu naj bi bilo malo več kot 30 imen, med katerimi naj bi bili tudi nekateri vodstveni delavci.
Da bo treba število zaposlenih zmanjšati za 35, je prejšnje vodstvo Aera napovedalo že za leto 2014, vendar načrtov ni uresničilo. Tako kot tudi ni uresničilo napovedi o
prodaji nepotrebnega premoženja. Kot je znano, Aero že nekaj časa prodaja program samolepilnih laminatov, za katerega so se nekaj časa kot resni kupci omenjali Turki,
ter nepremičnine hčerinskega podjetja v Beogradu. Z vso to prodajo bi Aero krepko znižal svojo zadolženost, ki naj bi bila tudi poglaviten razlog, da so vsi dosedanji poskusi prodaje celotnega podjetja propadli. Tudi Aero je na vladnem seznamu petnajstih podjetij, namenjenih privatizaciji.
Glavno besedo ima slaba banka
Edina sprememba, ki se je lani zgodila v Aeru, je bila sprememba lastništva. Vsi dotedanji delničarji, med katerimi so po številu delnic prva mesta zasedale državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, Probanka in Intereuropa, so skoraj v celoti izgubili svoje lastniške deleže. Nove lastnice so
postale banke upnice, ki so v kapital pretvorile za tri milijone evrov svojih terjatev. Glavno besedo v Aeru ima zdaj Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima 62-od-stotni lastniški delež. DUTB je že lani zamenjala nadzorni svet in po odhodu Zvoneta Žepiča na čelo podjetja postavila svojega človeka, Gregorja Krajnca iz Probanke, ki naj bi funkcijo direktorja opravljal le do 31. marca.
Finančne težave Aera krepko v svojih žepih čutijo tudi zaposleni. Lani decembra so dobili le minimalno plačo, januarja letos so jo dobili v dveh delih. Kako bo ta mesec, še ne vedo.
Še vedno 12 milijonov evrov dolga
Novo upravo, kdorkoli jo bo že sestavljal, vsekakor čaka težko delo. Čisti prihod-
ki Aera so se od leta 2009, ko so znašali približno 24 milijonov evrov, znižali leta 2013 na vsega 13,5 milijona evrov. Padec prodaje je bil deloma tudi posledica ukinitve programa samolepilnih laminatov. Koliko prometa je lani ustvarilo podjetje in kolikšno izgubo je imelo, še ni znano, saj so vodilni v Aeru zelo redkobesedni in skopi z informacijami. Je pa iz javnih objav jasno, da je po izgubi, ki je leta 2013 znašala 4,2 milijona evrov, podjetje v letu 2014 tonilo še naprej. Poleg tega tudi po bančni dokapitaliza-ciji Aero še vedno bremeni za približno 12 milijonov evrov posojil. Dolga ne bo mogel odplačati ne iz sprotnega poslovanja ne s prodajo nepotrebnega premoženja. V podjetju se mora torej čim prej začeti temeljita poslovna sanacija. Njen program naj bi lastniki že sprejeli in očitno je eden prvih ukrepov zmanjšanje števila zaposlenih.
JANJA INTIHAR
Kamnolom kmalu spet na dražbi
Država morala vrniti koncesijo kamnolomu CM Celje v Veliki Pirešici - Bo novega lastnika kmalu dobila tudi asfaltna baza?
Stečajna upraviteljica CM Celje ne bo hitela s prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici, saj oddajanje kompleksa v najem prinaša v stečajno maso pomembne prihodke.
Potem ko je država konec lanskega leta morala preklicati sklep, s katerim je kamnolomu v Veliki Pirešici vzela rudarske pravice, je stečajna upra-viteljica CM Celje Milena Sisinger lažje »zadihala«. Kamnolom namreč pomeni pomemben del stečajne mase. Brez koncesije in opredeljen kot navadno kmetijsko zemljišče bi bil vreden le nekaj sto tisoč evrov. S koncesijo je njegova vrednost občutno neprimerno večja. Čeprav cena kamnoloma ni več takšna, kot je bila na prvi dražbi, ko ga je Sisingerjeva poskušala prodati za več kot 15 milijonov evrov, si zdaj od prodaje obeta vsaj polovico tega zneska.
Boj stečajne upraviteljice z državo oziroma ministrstvom za infrastrukturo in
prostor ter njegovim inšpektoratom za energetiko in rudarstvo, je trajal več kot leto. Na ministrstvu so trdili, da pravica do rudarjenja ugasne leto po stečaju podjetja, ki je lastnik kamnoloma, in CM Celje vzeli koncesijo. Milena Sisinger, prepričana, da si na ministrstvu napačno razlagajo zakonodajo, je na upravnem sodišču vložila tožbo zoper ministrstvo in jo tudi dobila. Sodišče je sklep o odvzemu rudarske pravice odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, tako da je ministrstvo CM Celje moralo izdati novo odločbo. Kamnolom v Veliki Pirešici ima zdaj spet rudarsko pravico, oziroma ta, kot je ugotovilo sodišče, sploh ni ugasnila, v skladu z že pred časom sklenjeno koncesijsko pogodbo pa bo veljala do leta 2026.
Kamnolom dober vir zaslužka
Milena Sisinger bo kamnolom, ki ga ima že nekaj časa v najemu podjetje Ecobeton iz Latkove vasi in zdaj ponovno normalno obratuje, spet poskušala prodati. V minulih dveh letih je pripra-
vila že tri javne dražbe, ki so bile kljub zanimanju za nakup neuspešne, čeprav je bila izklicna cena vsakokrat nižja. Zbirala je tudi neza-vezujoče ponudbe. Najvišja cena, ki jo je ponudil eden od morebitnih kupcev, je znašala 1,7 milijona evrov.
Ko je ta znesek predlagala kot izklicno ceno za zadnjo dražbo, je sodišče njen predlog zavrnilo, ker so se nanj pritožili trije upniki.
Zdaj ko ima kamnolom spet rudarsko pravico, so razmere povsem drugačne. Sisingerjeva napoveduje, da
bo predvidoma spomladi objavila nov poziv za zbiranje nezavezujočih ponudb. Cena bo seveda višja, kot je bila na zadnji dražbi. Najverjetneje bo znašala 80 odstotkov likvidacijske vrednosti, to je približno 7,5 milijona evrov. Sicer pa, še pravi Sisingerje-va, se ji ne mudi glede prodaje. Z oddajanjem kamnoloma v najem namreč ustvarja toliko prihodkov, da lahko z njimi pokriva pomemben del stroškov stečaja.
Asfaltno bazo bi kupil Voc
Stečajna upraviteljica poskuša čim bolje prodati tudi zahodni del kompleksa v Veliki Pirešici, kjer sta be-tonarna in asfaltna baza. Prve dražbe, ki je bila sredi januarja in na katero je kot dražitelj prišlo le podjetje Voc, zaradi procesne napake ni mogla izpeljati. Zdaj se z Vocem o prodaji dogovarja neposredno. Celjsko podjetje, ki je doslej odkupilo že kar nekaj nepremičnin in premičnin propadlega CM Celje, je za kompleks v Veliki Pirešici pripravljeno plačati 70 odstotkov cene, ki je bila postavljena na dražbi, to je približno 2,5 milijona evrov. Soglasje k prodaji mora kot prva upnica dati Družba za upravljanje terjatev bank. Sisingerjeva njen odgovor pričakuje v teh dneh.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Milena Sisinger napoveduje, da bo do konca leta pripravila vse, kar potrebuje za prodajo upravne stavbe CM Celje na Lavi.
Furnirnica dela z dobičkom
Stečajni upravitelj šentjurske Acer furnirnice, ki je od sredine lanskega leta v stečaju, je objavil končni seznam prijavljenih terjatev.
Malo več kot sto upnikom je podjetje ob stečaju ostalo dolžno 6,4 milijona evrov.
Najvišje terjatve sta prijavili Banka Celje in država,
ki je furnirnici pred leti za prestrukturiranje odobrila 1,7 milijona evrov dolgoročnega posojila. Podjetje je po več sto tisoč evrov ostalo dolžno pokojninski blagajni
in finančnemu uradu. Svoje terjatve je prijavilo tudi 67 bivših zaposlenih. Zaradi neizplačanih plač, regresa, odpravnine in drugih stroškov, povezanih z delom, Acer furnirnica mnogim od njih dolguje tudi po več kot 10 tisoč evrov.
Upravitelj Andrej Marinc ob stečaju v furnirnici ni ukinil proizvodnje, ampak jo z 22 delavci nadaljuje. Kot je razvidno iz njegovih poročil sodišču, imajo naročil dovolj in poslujejo z dobičkom. Po ocenah Ma-rinca je stečajna masa Acer
furnirnice, ki jo sestavljata proizvodni kompleks in oprema, vredna približno 2,5 milijona evrov. Zanimanja za nakup je kar nekaj, pravi, kompleks pa bo najverjetneje prodajal po delih in ne kot celoto.
JI
IZ NAŠIH KRAJEV / GOSPODARSTVO
5
Med nagovori, predstavitvami in spremljevalnim programom so spoznavali utrip šol in zbirali informacije, na podlagi katerih bodo lažje izpolnili vpisni list.
Ni težko izbrati, če veš kaj te veseli
Pri vpisu sledijo srcu, o zaposlitvah bodo razmišljali kasneje
CELJE - Mesto so minuli konec tedna preplavili bodoči dijaki srednjih šol in študentje višjih in visokih šol ter fakultet. Na informativnih dnevih smo jim zastavili vprašanje, kaj bo vplivalo nanje pri izbiri srednješolskega ali študijskega programa. Da je prehod na višjo stopnjo izobraževanja svojevrstna prelomnica, so se strinjali njihovi starši. Povedali so, da bodo svoje otroke spodbujali, a ti se bodo morali za svojo nadaljnjo pot odločiti sami.	TV, foto: SHERPA
Tajda Pučič, Galicija: »Ne vem še natančno, katera šola je prava zame. Težko se bo odločiti. Najbolj me sicer zanimajo jeziki. Upoštevam, kateri predmeti so mi dobro šli od rok že v osnovi šoli, katere vede najbolj razumem. Pomembno se mi zdi tudi, da bi se v srednji šoli dobro počutila, da bi bilo v njej dobro vzdušje, da bi rada obiskovala pouk. O možnostih zaposlitve bom podrobneje razmišljala po gimnaziji, ko se bom odločala o smeri študija.«
Igor Pučič, Galicija: »S hčero sem prišel, da bi jo podprl pri odločitvi in da bi ji tudi na ta način pokazal, da družina stoji za njo. Že od malih nog jo namreč spodbujamo, naj se odloči za tisto, pri čemer je najbolj uspešna. Poklice sem ji poskušal predstaviti z različnih vidikov, o možnostih zaposlitev pa še nisva veliko govorila. To je težko predvidevati, saj je danes tako, jutri pa bo že drugače.«
Miha Berk Bevc, Lesično: »Veseli me kemija, rad bi postal farmacevt in to je zame najpomembnejši dejavnik pri izbiri srednje šole. Sicer je to zahtevna odločitev, saj bo pridobljena izobrazba pomembno krojila moje življenje, poleg tega je tudi programov, ki so na voljo, cela paleta. Zato je dobro izkoristiti informativni dan in se pozanimati o možnostih.«
Silva Berk Bevc, Lesično: »Sinova prva izbira je gimnazija, zato sem prišla z njim, da bi sledila njegovim zanimanjem in ga tako podprla. Svetovala sem mu, naj vztraja pri področju, ki ga veseli, in pri svojih željah o poklicu, ki bi ga rad opravljal. Bolj kot preračunavanje o tem, kje bodo čez leta na voljo delovna mesta, je pomembno slediti sebi. Če delaš s srcem, boš zagotovo našel tudi službo.«
Bodo Kitajci jedli »naš« sir?
Kitajska delegacija je prejšnji teden že drugič obiskala Mlekarno Celeia. Prvič jo je obiskala pred nekaj meseci. Takrat jo je vodil prvi namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo. Tokrat je bila delegacija sestavljena iz predstavnikov kitajske agencije za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno. Mlekarna Celeia bi lahko v prihodnje nekatere svoje proizvode izvažala tudi na Kitajsko.
Namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo je bil že ob prvem obisku nad mlekarno in njenim delom navdušen, pravi direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. S to delegacijo so se predstavniki mlekarne ponovno srečali januarja, in sicer v Berlinu na sejmu Zeleni teden. Izrazili so zanimanje za prodajo mlečnih izdelkov z daljšim rokom trajanja, ki lahko prestanejo daljši in zahtevnejši prevoz. Kitajcem so tako
ponudili sire in mlečne namaze. Na Kitajskem so se odločili, da bodo v Mlekarno Celeia poslali tudi predstavnike svoje veterinarske uprave za pregled obratov. Kot pravi Jakob, so izdelki Mlekarne Celeia za Kitajce zanimivi predvsem zaradi kakovosti. Prve posle bi lahko sklenili že v roku enega leta, še pravi Jakob.
Mlekarna Celeia je največja proizvajalka sirov v Sloveniji. Mesečno proizvede 460 ton sira. Največ izvaža v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško ter v Črno goro, Makedonijo in na Kosovo. Marca bo mlekarna začela izvažati tudi v Srbijo. S svojimi proizvodi se vedno bolj uveljavlja tudi v Italiji in Nemčiji. Število dobaviteljev tako iz meseca v mesec narašča. Trenutno sodeluje že z več kot 1.200 proizvajalci mleka.
JERICA POTOČNIK
Anže Podpečan, Žalec: »Izbira srednje šole se mi ne zdi pretirano težka odločitev, saj približno vem, kaj me veseli. Zanimajo me predvsem sodobna tehnologija in mediji. Ko se odločam o vpisu na srednjo šolo, razmišljam predvsem o tem, kateri poklic bi opravljal s srcem. Pri pridobivanju informacij mi pomagajo starši, sam pa odgovor na kakšno vprašanje poiščem na internetu.«
Petra Verlič, Žalec: »Odločila sem se, da bom pospremila sina, saj je izbira srednje šole pomembna odločitev, ki bo krojila njegovo prihodnost. Pomagam mu z nasveti, spodbujam ga, a nikakor mu ne vsiljujem svojih želja, odločitev prepuščam njemu. Pomembno je, da bo rad hodil v šolo in da se bo rad učil. O tem, kje bo imel več zaposlitvenih možnosti, je težko ugibati. Doma smo se o tem sicer pogovarjali, vendar je glede na današnje negotove gospodarske razmere težko napovedati, kaj bo čez toliko let.«
Martin Žugič, Boštanj: »Ker imam veliko odprtih možnosti in veliko zanimanj, bo kar težko izbrati srednjo šolo. Prišel sem na informativni dan Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, obiskal sem tudi druge srednje šole, ki ponujajo izobraževanje za tehnično stroko. Na mojo odločitev vplivajo informacije o tem, kakšni so učitelji in kakšna sta program ter urnik. O tem, kje bom iskal službo, se mi trenutno zdi še prezgodaj razmišljati.«
Rosanda Seničar, Boštanj: »Vpis v srednjo šolo je pomemben mejnik naših otrok, zato se mi zdi prav, da sem na informativnem dnevu ob sinu. Svetovala sem mu, naj se odloči za tisto smer, ki ga veseli. Če bo rad hodil v šolo, bo po mojem mnenju tudi uspešen. Poskušala sem mu pojasniti prednosti in slabosti nekaterih poklicev, mu povedati kakšno svojo izkušnjo. Najpomembneje se mi zdi, da ga spodbujam, a odločil se bo sam. Imel bo štiri leta časa, da pride do izobrazbe, potem bomo razmišljali naprej.«
Aleš Artič, Rogatec: »Ker vem, kaj bi rad počel v življenju, odločitev zame ni pretrd oreh. Razmišljam predvsem o študiju, ki bi mi omogočil, da bi čim prej dobil delo, da bi bil z znanjem, ki ga bom pridobil, zanimiv za delodajalce. Od šole pričakujem sodobno opremljenost in profesorje, ki znajo snov približati na zanimiv način. Šolanje bi rad končal v roku in brez težav. Upam, da imam za to smer dovolj podlage. Kruh bi si nato rad služil kot programer robotov v kateri od tovarn.
Informacije pridobivam na spletu, med obiski šol, seveda pa se o različnih možnostih pogovarjam tudi s prijatelji.«
PREKLOPITE na PLIN

6
PO SLEDEH BRALCEV
TEDEN NAOKOLI
Ko pustne norčije postanejo vsakdan
Banka Slovenije šokirala, Peter Prevc navduševal
»Čeprav je bil Celjan in smo Celjani vsi v družini, smo tasta morali pokopati na pokopališču v sosednji občini. Zanj na celjskem mestnem pokopališču ni bilo žar-nega groba,« je v pismo zapisala naša bralka Ana.
Prostor za ureditev novih žarnih grobov znotraj obstoječih meja na celjskem mestnem pokopališču je le na območjih opuščenih grobov.
Na pokopališču zmanjkalo prostora
Potem ko je zmanjkalo žarnih grobov, zdaj že urejajo novih 54 - Še vedno je mogoč le najem odstopljenih klasičnih grobov
CELJE - Na mestnem pokopališču je zmanjkalo prostih žarnih grobov, ki bi jih svojci lahko najeli ob smrti pokojnika. Podjetje Veking je kot koncesionar mestno občino že lani opozorilo na to, da žarnih grobov zmanjkuje. Jeseni so v mestni občini tudi že objavili razpis za ureditev novih, vendar so ga kasneje ustavili, ker so bile prispele ponudbe previsoke glede na denar, ki je bil v ta namen predviden v proračunu. Tako je sprva kazalo, da bodo novi žarni grobovi na voljo šele spomladi, a zaradi nujnosti, da bi občanom vendarle zagotovili sklenitev novih najemnih pogodb, so zdaj našli drugačno rešitev.
Da je zaplet, ko v družini ob smrti bližnjega ne morejo najeti groba, kamor bi ga pokopali, zelo boleč, nas je v začetku meseca opozorila bralka Ana iz Celja. V pismu je zapisala, da so družini ob smrti tasta v podjetju Veking sicer ponudili najem klasičnega grobnega prostora, vendar so svojci po razmisleku to odklonili. »Ne potrebujemo tako velikega groba, poleg tega bi bili stroški nerazumno visoki,« je zapisala in dodala, da bi bilo treba odšteti med 2.500 in 3.200 evri samo za betonski robnik z malo granitne obloge, ki omejuje grobni prostor.
V	Anini družini so se - kljub temu da sorodniki živijo v Celju in je bil Celjan tudi pokojni tast - odločili za najem žarne-ga groba na enem od pokopališč v sosednji občini. Ob tem Ana za zgled Celjanom omenja še žarni zid na žalskem pokopališču, ki zavzema zelo malo prostora, a je po drugi strani zelo funkcionalen in tudi lep.
Pokopi v obstoječe žarne ali odstopljene klasične grobove
Kot poudarjajo v mestni občini, so na mestnem pokopališču žarni pokopi mogoči v obstoječe žarne ali klasične grobove, nekateri svojci pa se odločijo tudi za raztros pepela.
V	primeru, da naročnik pogreba nima grobnega prostora in želi žarni pokop, mu v podjetju Veking lahko ponudijo odstopljen klasični grob, kamor potem vgradijo žaro. Odstopljen grobni prostor pomeni, da je prejšnji najemnik grob pisno odstopil, po pretečeni mirovalni dobi deset let pa ga je mogoče oddati novemu najemniku za žarne pokope. Glede na to, da je na mestnem pokopališču zmanjkalo novih žarnih grobov, v mestni občini še dodajajo, da so lani oktobra na teharskem pokopališču uredili dve žarni steni, v ka-
terih je dovolj prostora, saj je novim najemnikom na voljo 48 žarnih niš.
Zamuda zaradi denarja
V mestni občini so lani naročili ekshumacijo oziroma izkop krst iz opuščenih grobov in njihov ponoven pokop na drugo mesto. Za opuščene družinske grobove na oddelku 3 v neposredni bližini mrliške veže so naročili projektno dokumentacijo, nato pa jeseni objavili javno naročilo, da bi bila ureditev novih žarnih grobov končana še pred koncem leta. Ker so bile ponudbe, ki so jih prejeli, občutno višje od načrtovanega zneska v občinskem proračunu, javnega naročila niso izvedli. V letošnjem proračunu - odlok bodo mestni svetniki prvič obravnavali 24. februarja, zatem bo v marcu sledila potrditev - je zato predvidenega več denarja. To ureditev, ki pomeni 110 novih žarnih grobov (v njih bo prostor za 600 žar), bodo na mestnem pokopališču izvedli v dveh delih, vsak naj bi trajal približno dva meseca. Prav tako bo na mestnemu pokopališču urejena tudi žarna stena, saj v občinskem oddelku za okolje in prostor ter komunalo pravijo, da so že naročili projektno dokumentacijo zanjo.
Vmes le našli rešitev
A glede na razmere, ko je svojcem ob izgubi bližnjega dovolj težko že brez zapletov pri urejanju pokopa, so v mestni občini poiskali vmesno rešitev. Že v preteklih dneh so namreč - izven projekta celostnega urejanja oddelka 3 - začeli pripravljati vse potrebno za 54 novih žarnih grobov. Dela manjše vrednosti, z davkom bo ureditev grobov stala 24 tisoč evrov, so oddali
podjetju Isar. V primeru, da bo vreme še naprej tako ugodno, kot je zadnje dni, bodo dela opravljena zelo kmalu.
Letna najemnina za žarni grob na mestnem pokopališču znaša 12,99 evra (z obračunanim DDV), za klasični grobni prostor pa se obračunava glede na površino groba. Za kvadratni meter grobnega prostora znaša 6,55 evra.
Mesto se širi, kaj pa pokopališče?
Naša bralka Ana je v pismu še opozorila, da žarnih grobov na mestnem pokopališču ni zmanjkalo čez noč, temveč je bila mestna občina pravočasno obveščena in bi zato morala hitreje ukrepati. »Že jeseni je bilo na mestnem pokopališču na voljo samo še šest žarnih grobov. Mesto raste in se razvija in marsikdo še nima groba,« je še zapisala in dodala, da naj bi v Celju letno sklenili tudi do 50 novih najemnih pogodb za žarne grobove. Tudi podatki potrjujejo te številke. Lani je bilo na celjskem in teharskem pokopališču 442 pokopov, od tega kar 393 žarnih in 27 klasičnih, za raztros pepela pa se je odločilo 22 naročnikov pogreba. Več kot devet desetin vseh pokopov je bilo v grobove, za katere so bila že urejena najemna razmerja. Vendar je 31 žarnih grobov dobilo nove najemnike, medtem ko se je za najem klasičnega grobnega prostora odločil le en sam naročnik. Potem ko je na mestnem pokopališču zmanjkalo žarnih grobov, se je za žarne pokope v odstopljenih enojnih grobnih prostorih odločilo 11 naročnikov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Konec tedna so bile v Sloveniji norčije razigranih pustnih mask po dolgem času le upravičene, saj jih je v zadnjih letih vse prevečkrat mogoče zaslediti tudi izven pustnega časa - predvsem na političnem parketu. Verjetno ni Slovenca, ki se v teh dneh ne bi s ponosom našemil v Petra Prevca, ki je za kratek čas postal celo svetovni rekorder, le redkokdo pa bi se v zadnjem tednu rad znašel v koži vodilnih v Banki Slovenije. Razkritje sumljivih potez je bilo kot nalašč za uvod v letošnjo pustno farso.
Potem ko so mednarodni preiskovalni novinarji razkrili sporne poteze švicarske banke HSBC, ki naj bi svojim strankam pomagala pri utaji davkov, med njimi naj bi bilo tudi nekaj računov, povezanih z našo državo, smo Slovenci dobili za nameček še povsem svojo vročo bančno zgodbo. Neznani vir je razkril, češ da naj bi Banka Slovenije potvar-jala rezultate stresnih testov. V nasprotju z računovodskimi standardi naj bi prikazala, da je bančna luknja večja, kot je v resnici, med drugim tudi zato, da bi lahko izbrisala male lastnike podrejenih obveznic. Vrh Banke Slovenije z guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu odločno zanika vsa namigovanja o ukrepih, ki jih je centralna banka sprejela leta 2013.
Kaj pravijo in si mislijo navadni državljani, že dolgo ni več pomembno. Tudi v tem primeru se - tako kot je že ustaljena praksa v Sloveniji -trese gora, na koncu pa se bo najverjetneje rodila miš.
Kljub temu da razmere v Sloveniji niso takšne, kot jih je večina državljanov pričakovala ob osamosvajanju, moramo priznati, da smo lahko v primerjavi s prebivalci Kosova zelo zadovoljni.
Kosovo je v torek praznovalo sedmo obletnico razglasitve neodvisnosti. Državo pestita revščina in visoka stopnja brezposelnosti, poleg tega se spopada z množičnim izseljevanjem. V zadnjih treh mesecih naj bi več kot 50 tisoč prebivalcev zapustilo Kosovo. Ljudje upajo, da bodo v državah na zahodu Evrope našli delo in boljše življenje. Večina s Kosova odhaja s prištinske avtobusne postaje, preko Srbije pa odidejo na Madžarsko, kjer skušajo vstopiti v Evropsko unijo.
Prebivalci Kosova tako niso imeli razloga za praznovanje. Dan pred obletnico naj bi bilo mogoče na ulicah kosovskih mest čutiti razočaranje. Poznavalci ob tem opozarjajo, da se lahko razmere na Kosovu še poslabšajo, ko bodo zahodne države začele vračati ljudi, ki se izseljujejo.
Šeme so konec tedna preganjale zimo. Poleg tradici-
onalnih karnevalov na Celjskem so se številni zvrstili tudi po državi. Kot kaže, je maškaram le uspelo pregnati zimo, saj se v prihodnjih dneh, kot napovedujejo vre-menoslovci, obetajo prijetne dnevne temperature tudi do 10 stopinj Celzija.
Pustne norčije so vrhunec dosegle s tradicionalnim ku-rentovanjem na Ptuju. Med tri tisoč maskami iz desetih držav je bilo ponovno največ kurentov. V povorki je bilo mogoče zaslediti tudi kopja-če, orače, Rome in pokače, ter sodobne skupinske maske. Zimo so preganjali tudi v Cerknici. Letos je čarovniška mati Uršula s svojimi čarovnicami še posebej veselo rajala, saj so praznovali 40. obletnico cerkniškega pusta. Nič manj živahno ni bilo tudi v Cerknem, kjer se je deževnemu dopoldnevu na tradicionalni »lavfariji« zbralo približno tisoč obiskovalcev.
Veseli smo lahko, da slovensko pustno dogajanje še živi in ga ni povozil kateri od »uvoženih« praznikov, kot je noč čarovnic. Tega na žalost nikakor ne moremo trditi za praznik zaljubljencev. Kljub temu da imamo Slovenci povsem svoj tovrsten dan - gregorjevo, ki so ga naši dedki in babice praznovali 12. marca - je danes veliko bolj znano valentinovo.
14. februarja slovenski skakalec Peter Prevc ni razvajal le svoje boljše polovice, temveč kar vso Slovenijo. V soboto mu je v finalni seriji poletov v norveškem Viker-sundu uspel izjemen polet, dolg kar 250 metrov. Z njim je postavil svetovni rekord, ki na žalost ni trajal dolgo. Že naslednji dan ga je za meter in pol izboljšal Norvežan Anders Fannemel.
Če smo preteklih štirinajst dni držali pesti za slovenske alpske smučarje, ki so se po zaslugi Tine Maze z druge strani luže vrnili z lepo bero odličij, se bo tekmovalna mrzlica nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Tokrat bomo dihali z našimi orli, ki se bodo konec tedna borili za odličja na nordijskem svetovnem prvenstvu v Falunu na Švedskem. Skakalce prva tekma čaka v soboto, ko se bodo za medalje pomerili na srednji napravi. Prevc bo branil bronasto kolajno iz Predazza, od koder se je vrnil še s srebrno medaljo na veliki skakalnici.
Slovenski športniki vedno znova dokazujejo, da se lahko kosajo z najboljšimi, kljub temu da prihajajo iz majhne države, v kateri živi manj ljudi kot v kakšnem manjšem mestu na Kitajskem. S srčnostjo in predanostjo bi lahko bili vzor tudi našim politikom, predvsem pa navadnim ljudem.
ŠPELA OŽIR
Visoke stroške, ki jih imajo najemniki odstopljenih klasičnih grobnih prostorov z ureditvijo groba, pojasnjuje direktorica podjetja Veking Angela Kelhar. Za najemnika lahko grobni prostor uredijo v Vekingu (stroški znašajo 3.200 evrov, pri čemer manjka še napisna plošča, op. p.), lahko pa robnik in ostalo najemnik naroči tudi pri drugem kamnoseku, vendar mora v tem primeru pridobiti soglasje koncesionarja. Stroški ureditve groba bremenijo najemnika, prav tako je ta v primeru, ko odstopi od najemne pogodbe po pretečeni desetletni mirovalni dobi, dolžan poskrbeti tudi za odstranitev spomenika in grobnega robnika.
NA KRATKO
Želijo biti Občina po meri invalidov
VITANJE - Čeprav je bila občina lani s prijavno za pridobitev listine Občina po meri invalidov neuspešna, bi jo lahko prejela letos.
Listine občinam, ki izpolnjujejo zahteve, podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. Vitanjska občina je začela projekt za pridobitev listine Občina po meri invalidov že leta 2013. Čeprav je že lani, kot pravi župan Mirko Polutnik, izpolnjevala pogoje za pridobitev listine, ji to ni uspelo. Občina se je tako letos ponovno prijavila na razpis. Večjih težav pri pridobitvi listine Polutnik ne vidi, saj je invalidom do skoraj vseh javnih zgradb že omogočen dostop. V občinskem proračunu je v tem letu za ta projekt namenjenih približno 3 tisoč evrov. JP
Pustovanje v ritmih groova
BISTRICA OB SOTLI - Minula sobota je bila pustno in glasbeno obarvana. Pustno rajanje se je začelo že popoldne v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli, kjer so nastopili Šempeterski Fajšek Čuki, nadaljevalo pa se je pozno v noč z DJ Illusion in zasedbo Ars Groova.
Prvi dogodek je organiziralo Društvo prijateljev mladine Bistrica ob Sotli, drugega Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, ki je tokrat v goste povabilo šestčlanski »bend« s Kozjanskega, ki je znan po izvajanju groovy-funky glasbe. Poleg avtorskih skladb izvaja tudi znane tuje skladbe, ki so prirejene in izvedene v svojevrstnem slogu.	JP
Položnice zamujajo
CELJE - Meščane v večstanovanjskih blokih, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, so upravniki prejšnji teden obvestili, da jim javno podjetje Energetika Celje za januar ne bo izstavljalo računov za ogrevanje.
Odjemalci zemeljskega plina so sicer račune za januar prejeli pravočasno, a kot so pojasnili v Energetiki Celje, je zaradi zamenjave celotnega informacijskega sistema prišlo do zamude pri izdaji položnic uporabnikom na sistemu daljinskega ogrevanja. Vendar le do zamude, saj bodo vsi uporabniki položnice za plačilo ogrevanja dobili še v tem tednu. Ker položnice zamujajo, so v podjetju rok plačila ustrezno podaljšali, za morebitne nevšečnosti pa se vsem odjemalcem daljinskega ogrevanja tudi iskreno opravičujejo.	IS
Prenavljajo kotlovnico
RADEČE - Osnovna šola Marjana Nemca bo kmalu celovito energetsko obnovljena. Trenutno občina obnavlja kotlovnico.
Lani so izvajalci del poskrbeli za izolacijo sten in ostrešja, zamenjali so okna in vrata ter termostatske ventile in glave. Med zimskimi šolskimi počitnicami sta prišli na vrsto posodobitev ogrevalnega sistema in vgradnja peči na pelete v kotlovnici. Ko se bodo otroci vrnili v šolske klopi, bodo sledila le še nekatera manjša dela in projekt bo v celoti končan. Vrednost naložbe je 488 tisoč evrov brez davka na dodano vrednost. Naložba je 100-od-stotno sofinancirana iz evropskega kohezijskega sklada, tako da bo radeška občina plačala le davek na dodano vrednost. TV
Odmevni film centra
DOBRNA - Vrstijo se predstavitve dokumentarnega filma Moja zgodba, ki so ga ustvarili v centru za usposabljanje, delo in varstvo.
Film s šestimi življenjskimi zgodbami uporabnikov centra je bil nazadnje predstavljen učencem osmih razredov osnovne šole v Vojniku. Predstavili so se jim nekateri v filmu nastopajoči uporabniki, po ogledu je sledil še pogovor na to temo. Tako film kot pogovori o njem so namenjeni spoznavanju oseb z motnjo v duševnem razvoju in odpravljanju predsodkov. Nekateri otroci se namreč prvič v življenju srečajo z ljudmi s takšno motnjo. Pred tem so bili film in nastopajoči predstavljeni v knjižnici v Žalcu, marca bosta predstavitvi v velenjskem kinu in vojniški knjižnici. Uporabniki centra pripovedujejo v filmu svojo zgodbo o življenju z dieto in premagovanju gibalne ovire, o ljubezni do avtomobilskega športa in adrenalinskih športov, o hrepenenju po samostojnem življenju in o ljubezenski zgodbi dveh uporabnikov.	BJ
Zaplesali so v maskah
PREBOLD - Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc je v soboto zvečer v tamkajšnji dvorani že drugo leto zapored pripravilo ples v maskah. Zbrani so se zabavali ob glasbi Francija Falanta.
Člani gasilskega društva so pred dvema letoma ponovno oživeli pustno dogajanje, ki ima v Sv. Lovrencu dolgo tradicijo. Maškarade, ki so jih dolga leta pripravljali ob torkih, so zamenjali s plesom v maskah na pustno soboto. Letošnjega se je udeležilo približno 80 ljudi, od tega so bili skoraj vsi obiskovalci našemljeni.	ŠO
Šoštanjčane vznemirja tresenje tal
Župan Darko Menih zahteval pojasnilo od Premogovnika Velenje
ŠOŠTANJ - Čeprav so teh pojavov vajeni in z njimi živijo, se je v zadnjem času kar nekaj občanov pritožilo zaradi tresenja tal, kar naj bi bilo posledica od-kopavanja premoga v Premogovniku Velenje. Zato je šoštanjski župan Darko Menih zahteval pojasnilo od vodstva Premogovnika Velenje.
V odgovoru Ludvik Golob, predsednik uprave Premogovnika Velenje, in Drago Potočnik, direktor hčerinske družbe premogovnika PV Invest, pojasnjujeta, da po rudarski zakonodaji v Premogovniku Velenje tresenje tal spremljajo od leta 1996 po nemškem standardu za tresenje tal DIN 4150. Slovenija na tem področju lastnih standardov nima, je pa z vstopom v EU dobila možnost, da v tem primeru privzame katerega od evropskih.
Dovoljene vrednosti niso bile prekoračene
Kot pravijo v Premogovniku Velenje, gre pri nemškem DIN 4150 za najmodernejši standard, postavljene meje za dovoljeno tresenje tal pa so najnižje. Standard znaša 3 mm/s in več za spomeniško zaščitene objekte, 5 mm/s in več za stanovanjske objekte ter 10 mm/s in več za industrijske objekte, odvisno od frekvence valovanja. V vsem času rednega spremljanja dovoljene vrednosti za stanovanjske objekte niso bile nikoli prekoračene, poudarjajo v vodstvu Premogovnika Velenje
V Šoštanju so sicer vajeni tresenja tal, v zadnjem času pa se je nekaj občanov kljub temu pritožilo zaradi tega.
Napetosti v jami, ki niso nevarne za ljudi
Po obliki krivulje zapisa tresenja tal ločijo med potresi in sprostivami napetosti. Kot še vodstvo velenjskega premogovnika piše v odgovoru Občini Šoštanj, gre pri konkretnem tresenju, ki je povzročilo vznemirjenje občanov, za sprostitve napetosti v jami, ki niso nevarne ne za ljudi ne za objekte na površini.
Velenjski premogovnik tresenje tal ugotavlja z geodetskimi meritvami in tudi z GPS-sistemom. Ta omogoča »on-line« spremljanje rezultatov meritev, ki so nekaj
Najvišje izmerjene vrednosti nihanja tal po nemškem standardu DIN 4150 znašajo 2.7-2.9mm/s, tipično pa so nekje 0,7 do 1,1mm/s. Število tresljajev niha od 10 do 40 v enem mesecu. Največ tresljajev je šibkih, močnejši se zgodijo le redko, morda enkrat ali dvakrat letno. Premogovnik meritve izvaja v Mayerjevi vili v Šoštanju.
minut po zaznanem tresenju vidni na spletni strani Premogovnika Velenje. Na njej objavljajo tudi mesečna poročila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje zahtev omenjenega standarda.
»Telefon tresenja«
»Dokazov o aktivni tek-toniki na območju jame in novih prelomnic ne beležijo, možni pa so, kot pravijo,
tako imenovani dinamični pojavi, ki spremljajo odko-pavanje. O takšnih pojavih oziroma dogodkih, ki jih zaznavajo kot tresenje tal, lahko občani na posebno telefonsko številko 080 1158 obvestijo velenjski premogovnik. Lani so v zvezi s tem prejeli 23 klicev, leto prej enega več, letos pa dva takšna klica.
ROBERT GORJANC

ll
Sanje.
Uresničene
Vam blizu!
S POSEBNO PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV
z ročnostjo do 20 let in izjemno ugodnimi obrestnimi merami bo lažje!
I) banka celje
Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!
www.banka-ceije.si
Pokojni po novem
ali
v Ljubljano Maribor
Sanitarna obdukcija (zaenkrat) nič več v celjski bolnišnici - Odločitev vznemirila župane iz Spodnje Savinjske doline
Konjičani po novem v Maribor
Poleg občin Spodnje Savinjske doline bo seveda enaka usoda doletela tudi vse ostale, ki so do zdaj pokojne usmerjale v celjsko bolnišnico. Pokojnike iz konjiške občine bodo po novem vozili v Maribor. Stroški prevozov se bodo tako povišali, saj je pot iz Slovenskih Konjic do Maribora približno 20 kilometrov daljša od poti iz Slovenskih Konjic do Celja. Konjiško občino so lani mrliški ogledi, prevozi pokojnikov in sanitarne obdukcije pokojnikov v Splošni bolnišnici Celje stali približno 8 tisoč evrov. Župan Miran Gorinšek pravi, da se bodo stroški na letni ravni povišali za približno 1.500 do 2 tisoč evrov, odvisno od števila pokojnikov. (JP)
Splošna bolnišnica Celje se je v začetku leta soočila s takšnim kadrovskim primanjkljajem na oddelku za patologijo in citologijo, da je vodstvo moralo sprejeli drastičen ukrep pri izvajanju njegovega dela. Do nadaljnjega namreč na oddelku ne bodo opravljali sanitarnih obdukcij, ki jih naročajo zdravniki, ki opravljajo mr-liškopregledne službe na terenu. Ta ukrep je še posebej vznemiril župane občin iz Spodnje Savinjske doline, ki s tem povezanih dodatnih stroškov, kot pravijo, ne bodo krili.
S celjskega oddelka za patologijo in citologijo je pred kratkim v Ljubljano odšla zdravnica specialistka, tako sta na oddelku ostala le dva patologa, ki opravljata obdukcije. Celjska bolnišnica že ves čas opozarja, da primanjkuje specialistov, in to je natančno takšen primer, kjer je pomanjkanje kadrov vplivalo na delo. Na oddelku, kjer so omejili obdukcije, je osnovna naloga pregledovanje vseh vzorcev tkiv v postopku postavljanja diagnoze vseh bolnikov na Celjskem, kar je najobsežnejše delo. Še vedno opravljajo klinične obdukcije, to je obdukcije oseb, ki umrejo v celjski bolnišnici, ali trupel, ki jih v Celje pripeljejo iz bolnišnic Trbovlje in Topolšica, ter sodne obdukcije, torej tiste, ko pri pokojnikih obstaja sum, da so umrli zaradi kaznivega dejanja.
Ukinitev povzročil odhod patologinje
Pri sanitarnih obdukcijah gre največkrat za posege pri osebah, ki umrejo
doma. Takrat pride na kraj zdravnik, ki ima pooblastilo za mrliškega oglednika. To so zdravniki posameznih zdravstvenih domov. Z različnih območij naše regije so te pokojnike na sanitarne obdukcije vozili v Celje, kar pomeni, da je bila to tržna storitev, ki jo je občinam nudila celjska bolnišnica. Zdaj je kadrovska situacija takšna, da so se zaradi ene patologinje manj na oddelku morali temu delu storitev odpovedati. V celjski bolnišnici pravijo, da začasno, občine pa imajo možnost to storitev iskati v drugih bolnišnicah ali na inštitutu za sodno medicino. V vodstvu celjske bolnišnice pravijo, da iščejo rešitev, vendar je nemogoče napovedati, kdaj bodo lahko zaposlili še enega patologa.
Ukrep vznemiril župane
Odločitev Splošne bolnišnice Celje je še posebej vznemirila župane iz Spodnje Savinjske doline. Občine so namreč po veljavni zakonodaji dolžne pokriti stroške sanitarnih obdukcij in prevozov pokojnih. Spodnjesavinjski župani so prepričani, da bodo zaradi preklica opravljanja sanitarnih obdukcij v Celju občine zdaj morale za tovrstne storitve odšteti več denarja, saj naj bi dejavnost po novem opravljal Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. »Dejstvo je, da bomo po novem občine morale za potne stroške plačevati več. Prav tako verjamem, da so stroški obdukcije v Ljubljani višji, kot so bili do zdaj v Celju,« je v imenu spodnjesavinj-skih občin pojasnil polzelski župan Jože Kužnik
Če vzamemo primer Občine Vransko, je za pokojnega morala do zdaj za prevoz nameniti 185 evrov in še dodatnih 459 evrov za sanitarno obdukcijo. Letno je morala skupaj nameniti približno 2.500 evrov. »Popolnoma nerazumljivo in negospodarno je, da bi vse pokojne, za katere je odrejena sanitarna obdukcija, vozili v Ljubljano. Prepričan sem, da je to obraz stanja v slovenskem zdravstvu, kar nas bi moralo pošteno skrbeti,« meni vranski župan Franc Sušnik.
Višjih stroškov ne želijo plačevati
Župani občin Spodnje Savinjske doline so se dogovorili, da te občine ne bodo prevzele višjih stroškov sanitarnih obdukcij, saj se mora pristojni zdravstveni zavod v skladu s pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja mrliškopregledne službe glede nadomestnih zdravnikov dogovoriti z najbližjim zdravstvenim zavodom, kar ljubljanski inštitut, kot še dodajajo župani, zagotovo ni. Razliko naj po njihovem mnenju pokrijejo tisti, ki so odgovorni za nastale razmere.
Splošna bolnišnica Celje, ki so ji posredovali dopis, se z njihovim stališčem ne strinja, saj sama ne opravlja mrliško-pregledne službe, ampak jo zdravstveni domovi oziroma pri njih zaposleni zdravniki, ki v primeru, da ne more ugotoviti vzroka smrti, odredi sanitarno obdukcijo. Pravilnik, na katerega se sklicujejo župani, kot še navaja bolnišnica, pa ne določa, kje bodo te storitve izvedene.
SŠol, ŠO, foto: arhiv NT (SHERPA)
NA KRATKO
Imajo častnega člana
ŠTORE - Na 76. občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas je bilo podeljenih več priznanj za delo gasilcev. Častni član društva je postal dolgoletni prizadevni gasilec Marjan Tržan starejši.
V letu 2014 je bila najpomembnejša naloga društva gradnja prizidka gasilskega doma, ki so ga uspeli postaviti pod streho. Po denarni plati je pomagala občina, gasilci so prispevali veliko ur prostovoljnega dela. Letos naj bi končali garažno etažo prizidka, ki ga gradijo postopoma. Gasilci so lani posvečali veliko pozornosti delu z mladimi, ki so bili med drugim na delovnem letovanju na Rogli, kjer so pridobivali gasilske veščine. V domači občini so bili gasilci posebej prizadevni med poplavami, prav tako so sodelovali pri odpravljanju posledic žleda na Notranjskem. Društvo ima 140 članov, od tega 39 operativnih. Med občnim zborom so sprejeli 16 novih mladih članov in enega starejšega.
BJ
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
Vedno več zanimanja za izlete
LAŠKO - Tic Laško med drugim organizira izlete in vodene oglede na območju občine. Lani je Laško na tak način obiskalo približno 7.300 ljudi, kar je 1.800 več kot leto prej.
V Ticu Laško pripravljene izlete in oglede prilagodijo glede na želje obiskovalcev. Ti so si lani največkrat ogledali tamkajšnjo pivovarno in muzej ali svoj izlet dopolnili z ogledom katere od lokalnih znamenitosti. Narašča tudi obisk Tica. Tega je lani obiskalo skoraj 6.600 domačih in tujih obiskovalcev. Med tujci je bilo največ Italijanov, za njimi so bili nemško govoreči turisti in nato ostali.
TV
Kmalu do
prenovljenega doma
KOZJE - V Lesičnem so začeli obnavljati dotrajan večnamenski dom. Vrednost projekta je ocenjena na 220 tisoč evrov.
Obnovo bo sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, in sicer v znesku malo manj kot sto tisoč evrov, preostali denar bo iz proračuna zagotovila občina. Izvajalec del bo zamenjal stavbno pohištvo, ostrešje in obod stavbe. V času obnove, do 15. maja, bodo Knjižnica Lesično, krajevna skupnost, gasilci, mladinsko društvo, frizerski salon in bife obratovali nemoteno.
JP
Ostro proti rezom v šolstvu
SLOVENSKE KONJICE - Ob rezih v šolstvu in izobraževanju so se oglasili tudi iz Osnovne šole Pod goro. Kolektiv osnovne šole in člani sindikata vzgoje in izobraževanja
Splošna bolnišnica Celje se je morala zaradi ene patologinje manj na oddelku za patologijo in citologijo odpovedati delu dejavnosti. Vodstvo bolnišnice pravi, da išče rešitev, vendar je nemogoče napovedati, kdaj bo lahko zaposlilo še enega patologa.
Slovenske Konjice so v medije in na vlado naslovili pismo, v katerem ostro nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade na področju šolstva.
Konjiški šolniki so ogorčeni nad okrožnico, v kateri piše, da naj bi ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi odslej opravljali brezplačno. V OŠ Pod Goro sicer ne izstopajo po številu učencev s posebnimi potrebami. Ta okrožnica je bila zgolj vrh ledene gore, pravi Manca Mancuh, sindikalna zaupnica in učiteljica razrednega pouka. Konjiški šolniki od vlade zahtevajo, naj umakne sklepe, s katerimi varčuje pri najšibkejših, in preneha ogrožati kakovost izobraževalnih procesov.
JP
Zmagala je ekipa Juvanja
LJUBNO OB SAVINJI - V Radmirju je na tekmovanju Ekipne olimpijade zmagala ekipa iz vasi Juvanje v ljuben-ski občini. Gre za eno od športno-družabnih prireditev, ki jih pripravljajo v okviru projekta Olimpijskega komiteja Slovenije.
Projekt Team Olympiad povezuje obmejna območja Slovenije in Avstrije, financirajo ga s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in z javnimi sredstvi iz obeh držav. V Radmirju se je pomerilo 15 ekip iz različnih krajev Slovenije, avstrijskega zamejstva in s Hrvaške. Med njimi so bile tri iz osnovnih šol Petrovče, Luče in Ljubno ob Savinji. Člani ekip morajo biti različne starosti, od otrok do najstarejših občanov. Tako je bil najstarejši udeleženec star 63 let in najmlajši šest let. Tekmovali so v različnih šaljivih igrah, od skakanja v vreči in s hop žogami z ročaji do ciljanja s palico za golf in hoje s skakalnimi smučmi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Športnega društva Čaplja iz Radmirja in na tretje iz ljubenske osnovne šole. Prireditev so pripravili na pobudo nekoč uspešnega slovenskega smučarskega skakalca Matjaža Debelaka, ki je danes občan Ljubnega.
BJ
NA KRATKO
Maske z zgodb» I
ŠOŠTANJ - V Vili Mayer bo do konca meseca na ogled razstava o zgodovini praznovanja pusta v mestu.
»Prvo pustno povorko so v Šoštanju pripravili leta 1953 v obliki svatovskega sprevoda, v katerem se je gostilničarka Janezka šalila s furmanom, da mu bo pripeljala nevesto na dom, če se do pusta ne bo oženil,« je povedala avtorica razstave Špela Poles. Okrog leta 1990 so na na karnevalih začele sodelovati tudi skupine iz okoliških krajev, leta 2006 pa je Pust Šoštanj ski postal član Združenja evropskih karnevalskih mest - FECC. Na razstavi sta sicer v naravni velikosti predstavljena tudi dva tipična pustna lika iz teh krajev, ki imata vsak svojo zgodbo. Koš šoštanjski je pustna maska, ki od pasu navzgor predstavlja moškega,od pasu navzdol pažensko.Pustna legenda pravi,da so si dobro plačani usnjarjiob plačilnih dnevih nadeli gosposki klobuk in odšli v gostilno na zapitek. Žene so si zvečer oprtale koše, šle po može in jih v koših odnesle domov. Pustni lik Tresi-mir pa je nastal iz legende o poselitvi šoštanjskega dela Šaleške doline pod vodstvomknoza Tresimirja.Odet je v govejo kožo, okolivratu ima šal iz ovčjega kožuha, na glavi širok klobuk z rogovjem srnjadi. Obud'e v lesene cokle, v roki nosibojevniško pal°co s trakoviživalskih kož, na vrhu palice je lobanja srnjaka z ostrim rogovjem.	RG
Najprej na ZUato lisico, potem še v Francijo
ŠMARTNO OB PAKI-Najbolj zvesti privrževei Fan kluba Ane Drev tokrat svoje smučarke niso spodbujali nc nedavnem svetovnem prvenstvu v ZDA, a jo bodo na Zlati l°sici to soboto ie na finalu seetovnegja pokala v Meribelu, če se bo tja uvrstila.
»Upam, da bomo °ahko zanjo navijali na finalu svetovnega °okala v feancoskem Meribelu. Octala sta ji še °va nastopa, v Mariboru gn Aareju, in upamo, da se bo uvrstila v finale,« je ksvedal Marjae Knez, predsednik kluba. Če seji slučajno ne uspe uvrstiti, bodo verjetno šmarski navijači v Francijo vseeno odpotovali in skupaj s Fan klubom Tine Maze iz Črne na voroškem navijvli za našo najboljšo smučaiko vseh časov. Že to soboto bodo člani kluba z dvema vvtobusoma odpotovali u Maribor in Ani Drev pomagali do d obro uvrstitve, ki bi jo uribližcla finclu v Meribelu.	RG
Na cesto ska le in kabVi
DOB JE - Gradbenu dela na custi Repuš-Jezerce je vprvi vrsti ustavila zima. Nekaj zapletov in p odražitev gradnje predvideuajo cacadi večjih skal na trasi in teMonstega ka-bk.
Kot jv pooedal župan Fvanc Leskovšek, so pr- gradbenih delin naleteli na itršo kamnino, ki je v večjih knsih ne smelo vgraditi v cestišče. Približno pet tisoč kubičnihmetrov materi-ela Ido tako tieba zmleti, da bo uporaben z a nasutje. Občina je pridobila peee ponudbe. Nekaj dodatnih stroškov bo prinesla sudj prestavitev telefonskega kable. Gradbera dela so bodo vačela takoj, ko bo vreme devoljeoalo inn Ido teren dovolj suh. uodobno je z ureditvijo paririrnega prostoro za pokopališčem. Ivjee je začasna iteponija zaradi gradnj e prizidka h gasilskemu domu. Cesta Repm-Jezerce naj bi bilav makadamski iaioebi odprta eeedi tega letae
StO
Podprli dve letni proračun
ROGATEC - OUčinski svetje minuli teden poirdil proraov-na zaletošnje in peihodnje leto. Obe oeti naj bi občina imola približno 3,2 milijona evcov prihodkov In odhodkov.
Standard glede pro računskih porabnikov, kotsc šole, vrici, domoviza catarele in za socialne slariove, keo je na prime- pomor na domu. ostaja enak. Župan Martin Mikolič je dejal, da bo občina poskušala urediti vodovod v dvoh nas eljih en zagoto-vitipovezovalni vodovod na območju Donačke gore.Ns razpis Fundacije za šport je prijavila gradnjo kašarkarskega igrišča pri osnovni šoli in gradnjo tribun ob ignoču za nogomet. Vosvetila ke bo toVi rogaškemu trškemu jeVru. S tom sta povezava dvo nomembna cišja - ureditev tiga in načrtovinje obvozne cente, i katero bi mimo trga speljala tranzitni promet. Po besedah Mikoliča je env pomembnejeih predvidenih nvložb grndnja mzfejenergeiskega vrtca ob osnovni šoli.	TV
Obisk nekoliko manjši
TABOR - Eden osrednjih projektovDruštva podevelske mladine Tubor je organizacija Valektinuvega plesa. V soboto so ga v domu krajanov pripravili že 17. leto zapored.
Zabavnega dogoaka se po navadi udeteži med 16S in 18o ijudi. Letos je bti obisk,ket so poj^onili organizatorji, zaredi tovpadanjapustne sobote in praznika zaljllbljencevnekoliko siabši. Ob zvokih ansamblaVikend se je zabevalo približno i 10 obiskovalcev, med katerimi oo prevladcvali domačini.
ŠO
Kraje vnem u Polzeli šteti
Vse manj zaposlenih v Upravni enoti Žalec
urad u na Hh evi
Načelnica Simona Stanter bo 1. marca na čelu Upravne enote Žalec natančno dve leti.
ŽALEC - Država varčuje na vseh področjih. Izjema niso niti upravne enote in njihovi krajevni uradi. V Spodnji Savinjski dolini so bili še dve leti nazaj prisotni vvseh občinah,danes poleg občine Žalec, kjer je sedež upravne enote, zaenkrat delujejo še v občinah Vransko in Polzela. A kot kaže, so tudi krajevnemu uradu na Polzeli šteti dnevi.
Upravna enota Žalec, ki deluje na območju šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v skladu s smernicami ministrstva za javno upravo leta 2013 zaradi varčevanja zaprla krajevne urade v Bra-slovčah, Taboru in Preboldu. Zaradi nezadostnega številna uporabnikov naj bi ukinila tudi pisarno na Polzeli.
Vedno manj uporabnikov
Če je bil polzelski krajevni urad, kot je pojasnila načelnica žalske upravne enote Simona Stanter, še v začetku leta 2014 zaradi uvedbe uličnega sistema in s tem množične menjave osebnih dokumentov dobro obiskan, je bilo proti koncu leta zaznati bistven upad uporabnikov. Ker ga uporablja premalo občanov, Upravna enota Žalec preprosto ne more upravičiti njegovega nadalj njega delovanja. Župan Polzele Jože Kužnik pravi, dao ukinitvi urada občina še ni bila uradno obveščena, zato odločitve ne želi komentirati.
Upravna enota mora za zaprtje polzelskega krajevnega urada pridobiti soglasje ministrstva za javno upravo, na podlagi katerega se bo nato izdal sklep o ukinitvi. Po besedah načelnice naj bi se to zgodilo v prihodnjih dveh oziroma treh mesecih.
Na Vranskem še ostaja
Krajevni urad na Vran-skemje glede na ¡statistične podatke še dobro obiskan, zato o njegovem zaprtju upvavna enota zaenkrat še ne razmišlja. Morda je razlog; tudi v tem, da je od sedeža žalske upravneono-te oddaljen najdlje od vseh
ostalih občinskih srsdiše. Spodnjesavinjčani so do zdaj na krej ovnih uradih največ urejali osebne dokumente, pridobivali razne iz-aise iz registrov in odjavljali voz ila. Zahtevnejše upravne postopke, kot je pridobitev gradbenih dovoljenj, so morali že do zdaj urejati na eedvžu v Žalru.
Z ukinitvijo uradrrv so v deh dvahletih, kdt še dodaja vačelnica, privarčevali tako na podroeju parabe mate-eialvih stroškov kot zaposlovanja. Upravna evota je prodala avtomobil, odpra-eilo obratovalne etroške delovanja krajevnih uradov in ragotovila nemoteno delo na sedežu upravne enote,
kjer vsakv l eto dela manj lju di.
Ne želiko biti strogi birokrati
Upravna enota Žalec, ki j a zadnji dveleti vodi načdlnjsa Vimona Stanter je taZo Oot ostale podvržena strogim varvevalnim ukrepom. Zadnja štiri leta oaradi omejevalna politike zaposlovanja ni zaposlila nobenega novega delavca, oato se njihovo število nepresiano zmaj Suje. Leta 2011 je bilo zaposlenih 49 nseb, letos j ih je Se še 44. Ob tem v letu 20e5 naSatujejo še eno upokojitev in porodniški dopust.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
UREDITE SE V NAJSODOBNEJŠEM FRIZERSKEM SALONU V SLOVENIJI
Salon Fantazija je eden najmodernejših frizerskih studiev v Sloveniji. Je prostor, kjer vam pomagajo uresničevati vaše fantazije. Kakovost in dolgoletne izkušnje svoje ekipe kombinirajo z vašimi zamislimi, predstavami in željami. Želijo, da se ob obisku pri njih res počutite sanjsko, zato tudi ob pranju glave ponujajo pogled v zvezde, masažo in vam postrežejo s čajem ali kavo. In vse to po resnično dostopnih cenah. O čudoviti pričeski sanja vsaka ženska, zato so v salonu Fantazija z našo medijsko hišo ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravili za vse ženske prav posebno darilo. Ob 8. in 25. marcu bodo vsem, ki boste izpolnili kupon, poslali darilni bon za 50-odstotni popust. Še posebej bodo nagradili eno od žensk oziroma ob materinskem dnevu eno od mamic, saj bodo poskrbeli za njeno popolno ureditev. Le kdo si ne želi striženja, barvanja in ličenja? Salon Fantazija v Miklošičevi ulici 5 v Celju bo poskrbel za fantastično počutje številnih žensk. Kupon lahko izpolnite tudi moški, ampak le za svojo
Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: ureditev | Žreb bo 3. in 17. marca.
PRUL MITCHELL.
Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje/031 241 241 www.salonfantazija.si H /salon.fantazija
Po jezerske zglede v Švico, Avstrijo in Nemčijo
S podžupanom MOV Francem Žerdinom o jezerskem turizmu v Šaleški dolini
Franc Žerdin: »Predvsem Velenjsko in Škalsko jezero sta sanirana na južni obali tako daleč, da je mogoče resno razmišljati o razvoju dejavnosti, ki bi prispevale dodano vrednost, nova delovna mesta, nove programe ...«
VELENJE - Da so jezera in z njimi povezan turizem na našem območju lahko velika razvojna priložnost, je znano že precej časa. Manjkajo konkretni koraki. Zdi se, da so najdlje na tem področju v Velenju, kjer so v zadnjih letih že lepo razvili rekreativne in turistične dejavnosti ob Velenjskem jezeru (plaža, kopanje, tek, jadranje ...), prav tako pričakujejo, da bodo dobili statusa kopalne vode. Ob koncu minulega leta so v Velenju šli še korak dlje in ustanovili strateški svet za razvoj jezerskega turizma v Šaleški dolini.
O načrtih gleda razvoja jezerskega turizma v Šaleški dolini smo se pogovarjali z namestnikom strateškega sveta in podžupanom Mestne občine Velenje Francem Žerdinom.
Kakšne cilje ste si postavili in kdaj je mogoče pričakovati kon-
kretne rezultate pri razvoju jezerskega turizma?
Idej je veliko, želja tudi. Pred uresničitvijo zamisli je treba izpolniti določene pogoje, projekt umestiti v občinski prostorski načrt, urediti lastnino zemljišč okrog jezera, poskrbeti za komunalno infrastrukturo ... Svoje mora povedati tudi Agencija RS za okolje (Arso), prej je nemogoče karkoli načrtovati. Za letos smo si zadali cilj, da bomo analizirali stanje ob jezerih, pridobili informacije, določili glavne probleme, skratka pripravili vse za izdelavo kakovostnega razvojnega načrta tega območja. Seveda bo treba zagotoviti tudi denar za financiranje te investicije. Nekaj pogovorov smo že imeli predvsem s tujimi morebitnimi vlagatelji, ki v jezerskem turizmu na našem območju vidijo velik potencial.
Velenjsko in Škalsko jezero sta v večji meri že sanirana in že imata
turistično vsebino. Večji problem je Šoštanjsko jezero, kjer se zdi, da se zaenkrat nič ne dogaja .
Na Šoštanjskem jezeru zaenkrat izvajajo samo sprotno rekultivacijo, ki omogoča razvoj ribištva in rekreacije. O ostalih projektih se bomo pogovarjali z Občino Šoštanj, predvsem pa mora biti na območju jezera končano odkopavanje premoga. Jezero se namreč še vedno intenzivno poglablja, tudi obala se še spreminja, zato je zaenkrat tam težko načrtovati konkretne dejavnosti.
Koliko denarja bi bilo treba vložiti v ta projekt? Ali pri tem računate tudi na evropska sredstva?
Prijavili smo se na razpis za evropska sredstva, računamo na denar za vzhodno kohezijsko regijo. Računamo, da bomo uspešni pri prijavah, projekti pa še niso odobreni. Ocenjevanje višine investicije bi bila ve-
lika špekulacija, ki si je trenutno ne upam privoščiti.
Ali pri uresničevanju tega projekta iščete kakšne zglede v tujini, sodelujete s katerimi drugimi državami, regijami, kjer je jezerski turizem že dobro usidran in razvit?
Predvidoma v aprilu bomo imeli razvojno konferenco na to temo. Predstavili bomo svoj pogled na razvoj jezerskega turizma na tem območju, možnosti in pogoje za izvajanje investicij. Poleg tega bomo gostili strokovnjake iz tujine, predvsem iz Avstrije, Švice in Nemčije, ki imajo jezerski turizem izjemno dobro razvit. Predstavili nam bodo primere dobre in slabe prakse na področju jezerskega turizma. Nekaj dobrih primerov si bomo v omenjenih državah tudi ogledali.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA)
NA KRATKO
Kako so prišli Primorci
NAZARJE - Na odlično obiskanem narodopisnem večeru v Muzeju Vrbovec je bilo predavanje o primorskih vojnih beguncih v tem kraju. Njihovo življenje in delo v Zgornji Savinjski dolini je podrobno raziskal naro-dopisec in publicist Aleksander Videčnik, ki je o tej temi predaval na zadnjem narodopisnem večeru.
Begunci so se morali umakniti pred soško fronto. Gre za množico več kot dva tisoč beguncev iz okolice Gorice, ki so našli zatočišče v takratnem gornjegrajskem okraju. Ta je obsegal Zgornjo Savinjsko dolino in Šmartno ob Paki.
Iz Mirna pri Gorici, kjer je bila uveljavljena čevljarska zadruga, so njeno opremo pripeljali v Nazarje, kjer so jo postavili v barake in je na njej šeststo zaposlenih izdelovalo vojaško obutev v dveh izmenah. Izdelali so celo po deset tisoč parov na dan. Begunci so se v Nazarjah nasploh dobro organizirali. Za njihove potrebe je bila v graščini Vrbovec šola za 80 učencev, imeli so kulturno skupino, svojo trgovino, svojo požarno »brambo« in hranilnico. Po prvi svetovni vojni se je večina vrnila domov, del primorskih beguncev je ostal v Zgornji Savinjski dolini, kjer danes živijo njihovi potomci.	BJ
Skozi solčavsko leto
SOLČAVA - Med pustno prireditvijo Vinarska so na hudomušen način pregledali lansko dogajanje na Solčavskem. Gre za pustno prireditev, ki jo pripravljajo že pol stoletja.
Tako so z različnimi skeči med drugim opozorili na lanske županske volitve in na prehod trgovine propadle Zgornjesavinjske zadruge Mozirje v zasebne roke. Poleg tega so se ljudske pevke, ki so jih sestavljali v ženske preoblečeni moški, v pesmih sprehodile od enega gostinskega lokala do drugega, vse od Igle do slapa Rinka. Tam se seveda do-
gaja marsikaj. V Kulturnem društvu Franca Herleta imajo celo posebno pustno sekcijo Vinarska. Ime izvira iz nekdanjega nagajivega pustnega opevanja vina, zaradi česar je člane tedanja oblast preganjala. Na prvih pustnih generalkah so posredovali celo policisti. Solčavsko kulturno društvo je nasploh dejavno. Med drugim so člani lani po četrt stoletja znova uprizorili igro z naslovom Laž-izdravnika. Zelo se je uveljavila tudi njihova prireditev Fletn dupoudn, ki jo pripravljajo na velikonočni ponedeljek.
BJ
30 let zvesti kulturi
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kulturno društvo Zibika je minulo nedeljo v tamkajšnjem gasilskem domu pripravilo prireditev ob 30-letnici delovanja.
Kulturni utrip je sicer v Zibiki prisoten mnogo dlje kot le 30 let. Najstarejša ohranjena fotografija zibiških kulturnih ustvarjalcev sega namreč že v leto 1925. Je pa res, da so ljubiteljski kulturniki svojo dejavnost v register kulturnih društev vpisali šele leta 1985. Pred-
sednica društva Helena Rančigaj je povedala, da je njihova dejavnost v zadnjem desetletju usmerjena predvsem v pripravo gledaliških predstav, in sicer komedij ali spevoiger. Pod okriljem društva delujejo tri vokalne skupine, cerkveni pevski zbor in gledališka skupina. Društvo, ki ima približno 85 članov, je znano po sodelovanju na Jernejevi nedelji, že deseto leto pa je nepogrešljivo tudi pri Slikarski koloniji Zibika-Tinsko.	TV
Navdihnila jih je ljubezen
POLZELA - Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je v nedeljo v tamkajšnjem domu krajanov pripravilo Valentinov koncert.
Nastopili so člani Mešanega pevskega zbora Andraž. Pridružili so se jim pevci Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Šalek. Rdeča nit tokratnega koncerta
je bila ljubezen. Andraški mešani pevski zbor bo letos pomladi zaokrožil dve leti delovanja. Pod strokovnim vodstvom Jerneje Srebernjak je članom v tem času poleg ljubezenskih pesmi uspelo naštudirati še pisano paleto drugih skladb.
ŠO
Premiera filma o Kajuhu
ŠOŠTANJ - V Kulturnem domu bodo v soboto zvečer predpremierno predvajali igrano-dokumentarni film o rojaku Karlu Destovniku - Kajuhu. Lani je minilo 70 let od njegove smrti, ko je padel v boju z nemškimi enotami pri Belih Vodah.
Film je nastal v produkciji dokumentarnega programa RTV Slovenija, režiral ga
je Slobodan Maksimovic, ki je ob Esadu Babačicu tudi scenarist. Karla Destovnika - Kajuha je v glavni vlogi upodobil Matija Rupel. Projekcijo filma pripravljajo Občina Šoštanj, RTV Slovenija, OO ZZB Velenje in Knjižnica Velenje.
RG
Za čistejše jezero
BRASLOVČE - Turistično društvo je v soboto na Braslovškem jezeru pripravilo delovno akcijo. Prostovoljci so z jezerskega brega očistili posledice lanskega žledolo-ma, z dna odstranili vejevje in grmičevje ter dno posuli z apnom.
Ker turistično društvo, občina in šempe-trska ribiška družina nimajo na voljo dovolj denarja za celovito čiščenje jezerske kotanje,
Skoki na alpski način
so se Braslovčani odločili, da bodo zavihali rokave in kar sami vsaj delno pripomogli k lepšemu videzu in bolj zdravemu jezerskemu življenju v Braslovškemu jezeru. Že pred dvema letoma je namreč jezersko kotanjo zarasla »strupena alga«, ki ni le kvarila pogleda na jezero, temveč je ogrožala tudi preostali rastlinski in živalski svet jezera.
ŠO
VRANSKO - Športno društvo Tana iz Briš je v nedeljo popoldne priredilo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, katerega začetki segajo v začetek 80. let.
Vranšani s tekmovanjem nostalgično obujajo spomin na čas, ko je mladina ob popoldnevih po vaških hribih smučala in skakala precej več kot danes. Člani društva so se le-
tos pri organizaciji morali pošteno potruditi, saj jim je pri pripravi terena ponagajala odju-ga. 30 prostovoljcev je moralo 150 kubičnih metrov snega navoziti od drugod, vsi skupaj pa so pri tem opravili 500 prostovoljnih delovnih ur. Tekmovanja se je udeležilo 24 ljubiteljev tovrstne rekreacije. Spodbujalo jih je približno 500 gledalcev.
ŠO
KULTURA
11
Od pergamentnega svitka do morilskega orodja
Zgodovinski arhiv Celje predstavil svoje naj-skrivnostnejše gradivo
V Zgodovinskem arhivu Celje so pred kratkim predstavili zbornik ABC Arhivska Barbara Celjska, ki je izšel ob istoimenski razstavi, katere avtor je dr. Aleksander Žižek, in obenem spregovorili o najskrivnostnejših predmetih, ki se skrivajo za stenami celjskega arhiva. Z njimi se predstavljajo v pravkar izdani vseslovenski monografiji Arhivi - zakladnica spomina.
Razstava ABC Arhivska Barbara Celjska, ki se bo v kratkem poslovila od razsta-viščnih prostorov celjskega zgodovinskega arhiva in nadaljevala pot po različnih arhivih po Sloveniji in tujini, prikazuje listine, ki pričajo o življenju in delu Barbare Celjske. V celjskem zgodovinskem arhivu so jo pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in z drugimi arhivi ob 600-le-tnici kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico. Nedavno izdan zbornik je vsebinska nadgradnja razstave in eden zadnjih projektov, ki so jih Celjani pripravili ob praznovanju obletnice tega pomembnega
zgodovinskega dogodka, vendar to še ne pomeni, da življenja in dela Barbare Celjske ne bodo raziskovali še naprej.
Slovenski arhivski biseri na enem mestu
Zgodovinski arhiv Celje je sodeloval pri nastajanju knjige Arhivi - zakladnica spomina, ki je izšla pred kratkim, v njej pa je predstavljen jagodni izbor najlepših in najpomembnejših primerov arhivskih dokumentov. 52 avtorjev iz desetih slovenskih arhivov je na več 530 straneh strnilo bogastvo zgodovinskih zapisov od 9. stoletja do danes. Barve celjskega arhiva so pri nastajanju monografije zastopali dr. Bojan Himmelreich, mag. Hedvika Zdovc in dr. Aleksander Žižek, ki je bil obenem tudi član uredniškega izbora.
Vsebina monografije je razdeljena na 16 sklopov, v katerih je zajeto vse, kar se skriva za slovenskimi arhivskimi stenami. Najdemo lahko tako fragmente, rokopise in listine kot razne posestne evidence
Dr. Aleksander Žižek pravi, da se je pergamentni svitek, na katerem je zapis etiopskih magičnih molitev, v celjskem arhivu znašel povsem po naključju.
Dr. Bojan Himmelreich je predstavil razglednico iz 19. stoletja, na podlagi katere lahko sklepamo, kakšno je bilo življenje v tistem času.
Razstava originalnih dokumentov, predstavljenih v monografiji Arhivi - zakladnica spomina, bo na ogled od 5. marca do 10. maja v Narodnem muzeju Slovenije, pozneje bo potujoča različica razstave gostovala v več slovenskih mestih.
in osebne zapise. V zadnjem poglavju so predstavljeni celo predmeti, ki po pravilih ne sodijo v arhivske fonde. Do zdaj so arhivisti naleteli tako na morilsko orodje kot na telesne ostanke slavnih oseb.
Krvavi »nojšč« kot dokazni predmet
Zgodovinski arhiv Celje se v monografiji predstavlja z rokopisom žičkih privile-
gijev, ki je nastal sredi 13. stoletja. Žički menihi so med obstojem svojega samostana dobivali različne privilegije in svoboščine. Da so imeli pregled nad vsemi listinami, ki so jih hranili v svojem arhivu, so izdelali knjižico, v katero so si sproti zapisovali, kar so jim podarili posamezni mogočneži. Med zanimivejše predmete arhiva sodi tudi celjska me-
ščanska knjiga, ki so jo vodili med leti 1801 in 1909, v njej pa so prisege vsakega novega meščana in njihovi opisi.
Med bolj povedna gradiva sodi razglednica iz leta 1889, ki jo je eden od očetov poslal sinu oficirju v Črno goro. Kljub temu da gre zgolj za razglednico, nam pove marsikaj o tistem času, vse od navad ljudi do razvitosti tiskarskega znanja. Še posebej
zanimiv predmet v celjskem arhivu je pergamentni svitek, na katerem je zapis etiopskih magičnih molitev, v knežjem mestu pa se je znašel povsem po naključju. Za njim po nenavadnosti prav nič ne zaostaja tudi krvavi »nojšč«, dokazni predmet, priložen enemu od kazenskih spisov o mladoletniškem umoru v Podvinu.
ŠPELA OŽIR Foto: JOŽE KRANJEC
Oživeli velikani slovenske moderne
NA KRATKO
Člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo jutri (v petek) zvečer pre-mierno uprizorili predstavo Veš, poet, svoj dolg, ki jo je režiral Luka Martin Škof. Gre za krstno izvedbo besedila mladih slovenskih avtorjev Luke Martina Škofa in Blaža Rejca.
SLG Celje se je tokrat povezalo z mlajšo generacijo slovenskih ustvarjalcev. Osrednja pozornost v predstavi je namenjena vidnim slovenskim književnikom Dragotinu Ketteju, Josipu Murnu, Ivanu Cankarju in Otonu Župančiču. Po besedah upravnice gledališča Tine Kosi so se za tovrstno tematiko odločili, ker je moderna eno pomembnejših obdobij slovenskega literarnega ustvarjanja, iz katerega so izšli štirje pomembni stebri slovenske literature, predvsem pa zaradi srednje-
Predstavo so ustvarili režiser Luka Martin Škof, dra-maturginja Urška Brodar, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Sandra Dekanic, avtor glasbe Matej Končan, svetovalec za igro z maskami in soavtor glasbe Branko Završan, lektor Jože Volk in oblikovalka mask Manja Vadla.
Z leve Liza Marija Grašič, Andrej Murenc, Aljoša Koltak, Igor Žužek, Damjan M. Trbovc
šolskega občinstva, ki mu celjsko gledališče posveča posebno pozornost.
Osnova predstave, ki se imenuje po Župančičevi pesmi, sta biografiji dveh prezgodaj umrlih pesnikov Dragotina Ketteja in Josipa Murna. V njunem življenju sta veliko vlogo igrala prav druga dva velikana slovenske literature, Ivan Cankar in Oton Župančič. Biografske prigode štirih prijateljev
se v besedilu prepletajo z njihovimi dramskimi poskusi, s poezijo in z družbenim dogajanjem. Na celjskih gledaliških deskah tako pred gledalci ponovno oživijo Kette s svojim političnim in ljubezenskim ak-tivizmom, samosvoj Murn, ki posega po nedosežnem, pronicljiv Cankar in zaba-vljač Župančič. Soočajo se s prepadom med svojim umetniškim idealizmom
in zadrto malomeščansko stvarnostjo.
ŠO
Foto: UROŠ HOČEVAR
V predstavi igrajo Liza Marija Grašič, Branko Završan, Aljoša Koltak, Andrej Murenc, David Čeh, Renato Jenček, Damjan M. Trbovc, Igor Žužek, Mario Šelih, Rastko Krošl in Jagoda.
Znani izbranci za Urško
ROGAŠKA SLATINA - Katja Gorečan iz Šentjurja, Aleš Jelenko iz Loč in Urška Kramberger z Dobrne so mladi literarni ustvarjalci, ki se bodo potegovali za udeležbo na finalnem delu Festivala mlade literature Urška 2015. Udeleženci so bili izbrani na srečanju za celjsko in koroško regijo, ki je bilo minuli petek v Knjižnici Rogaška Slatina.
Festival Urška združuje mlade še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku. S pomočjo strokovne selekcije šestih regijskih srečanj javni sklad izbere pet finalistov in najboljšemu izda knjižni prvenec. Na srečanje za celjsko in koroško regijo se je tokrat prijavilo 15 avtorjev. Devet se jih je minuli petek predstavilo na literarnih delavnicah, kasneje pa je sledilo javno branje njihovih del. Kot regijski strokovni spremljevalec se jim je pridružil pesnik in prevajalec Gregor Podlogar. Finalni del festivala bo sredi oktobra v Slovenj Gradcu, ko bo nastopilo vseh pet letošnjih finalistov. Takrat se bo s svojim prvencem predstavila tudi Petra Žišt, uršljanka minulega leta.	TV
Akademikova razstava
REČICA OB SAVINJI - V soboto so odprli razstavo slik in risb akademskega slikarja Andreja Jemca, rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poznavalci ga štejejo med največje sodobne slovenske slikarje.
Umetnik, ki se je udeležil odprtja razstave, je bil dolgoletni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in dvakrat njen dekan, poleg tega je veliko likovno ustvarjal in razstavljal. Za svoje izjemno likovno ustvarjanje je prejel Prešernovo nagrado. Na Rečici, kjer je razstava njegovih del v avli osnovne šole, je umetnika predstavil prof. dr. Jožef Muhovič. Med drugim je povedal, da je Jemec po skoraj šestih desetletjih na likovni sceni še vedno v zavidanja vredni umetniški formi. Razstavo, ki jo je pripravilo rečiško Kulturno umetniško društvo Utrip, je slovesno odprl župan Vinko Jeraj, v kulturnem programu sta nastopili violinistka Margarita Ulokina in pianistka Olga Ulokina.	BJ
12
NAŠA TEMA


V Celju ni toliko skrbi
Ne vedo, kako bo s kadrovsko organizacijo dela
Medtem ko vodilne v zdravstvenih domovih na obrobju celjske regije skrbita predvsem odzivni čas in kakovost storitev nujne medicinske pomoči, je v Celju ta skrb odveč. Z združitvijo NMP z urgen-tnim centrom se bo zdravstvena oskrba izboljšala.
To pomeni, da bolnikom ne bo treba več najprej v zdravstveni dom in šele nato na urgenco, ki je zdaj oddaljena nekaj deset metrov, ampak jih bodo zdravniki obravnavali na enem mestu. V urgentnem centru naj bi bila vzpostavljena sodobna triažna služba. Bolniki bodo ob vstopu razdeljeni glede na stopnjo nujnosti in ogroženosti zdravja. Glede na to jih bodo usmerjali v ambulante v centru ali bolnišnične ambulante urgentnega centra.
Prednosti
V Celju ne bo več vožnje bolnikov iz zdravstvenega doma v bolnišnico z reševalnimi vozili, če bodo preslabotni. Zdravnik bo lahko odredil rentgensko slikanje, ki ga zdaj na primer v dežurni ambulanti ZD Celje ne more. Pri obravnavi bolnika bo imel možnost takojšnje komunikacije z internistom, urejene bodo tudi t. i. opazovalnice. Bolniki bodo v posebni sobi, kjer bodo spremljali njihovo stanje, kar je zdaj v celjskem zdravstvenem domu skoraj nemogoče. Včasih so nekateri bol-
niki ležali kar na hodniku. Prednost bo tudi, da bo biokemični laboratorij v urgentnem centru za analize na voljo 24 ur. Če bo zdravnik NMP v urgentnem centru odločil, da mora bolnika poslati na nadaljnje specialistične preglede, bo ta odšel samo v drugo ambulanto. Še vedno ni znano, ali bo zato potreboval napotnico ali bo dobil le interni napotni nalog.
Večja preglednost
Strokovni direktor ZD Celje Milan Rajtmajer pozna strah svojih kolegov iz okoliških zdravstvenih domov glede odzivnega časa in hitre dostopnosti do bolnikov na terenu. Na ministrstvu pravijo, da je strah odveč predvsem zaradi na novo zasnovane dispečer-ske službe. Ta naj bi bila v Ljubljani in Mariboru, s čimer bi omogočili pregled nad celotno Slovenijo. V praksi naj bi tako ob klicu na pomoč na zaslonu dispečer videl, kje so vsi rea-nimamobili (reševalna vozila, v katerih bo vedno prisoten zdravnik) in ekipa nujnih reševalnih prevozov (vozila, kjer ne bo zdravnika, ampak bosta le dva reševalca). Kaj to pomeni? Če bo na primer eno takšnih vozil nekje na Konjiškem ali bo morebiti ravno takrat peljalo mimo, istočasno pa se bo na terenu zgodil primer, ko bo nekdo potreboval nujno medicinsko pomoč, bodo dis-
Je vihar skrbi z urgentnih centi
Decembra lani je Splošna bolnišnica Celje (SBC) dobila uporabno dovoljenje za nov urgentni center, a je stavba še prazna. Bolnišnica je zdaj v postopku javnega naročila za premično medicinsko opremo. V ozadju pa je pravi vihar opozarjanja in strahu pred (re)organizacijo nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstvenih domovih (ZD). Še vedno nihče natančno ne ve, kako bo delo v novem ur-gentnem centru organizirano, kaj bo z dežurnimi ambulantami v ZD in z dežurnimi zdravniki. In predvsem, kako bo to vplivalo na bolnike.
Strokovni direktor SBC Franc Vindišar pravi, da je trenutno znano le to, da se bosta urgen-tna služba celjske bolnišnice in nujna medicinska pomoč zdravstvenih domov združili. »Pre-hospitalne enote, to so ekipe, ki gredo na teren, bodo zagotovo sestavni del urgentnega centra. Najverjetneje se bodo družinski zdravniki, ki bodo v tako imenovani službi za nujno medicinsko pomoč, vključevali v to delo.«
Podrobnosti bo razkril pravilnik o nujni medicinski pomoči. Kot je še pojasnil Vindišar, so
jim predlagatelji in snovalci sprememb zagotovili, da bodo v vseh zdravstvenih domovih ostale ekipe reševalcev, enako bo z reševalnimi vozili. Za polovico naj bi zmanjšali število dežurnih zdravnikov. Pri tem bo v vseh urgentnih centrih vedno prisoten splošni oziroma družinski zdravnik. Ob tem je Vindišar poudaril, da so v bolnišnici prejeli zagotovila, da bo odzivnost ostala enaka, na nekaterih delih našega območja naj bi se celo izboljšala.
Opozorilo županov Spodnje Savinjske doline
Župani občin Spodnje Savinjske doline so na nedavnem sestanku razpravljali o novem urgentnem centru v Celju, ki naj bi bolnikom s širšega celjskega območja zagotavljal hitrejšo in učinkovitejšo zdravniško oskrbo na enem mestu. Zaskrbljeni so, da bodo zaradi ukinitve službe NMP v Žalcu oziroma njene pripojitve k urgentnemu centru bolniki na odročnih krajih ostali brez pravočasne zdravniške pomoči in da bodo ogrožena njihova življenja. Menili so, da se ra-
ven storitev za bolnike občin z uvedbo urgentnega centra nikakor ne sme poslabšati. Direktor ZD Žalec Marjan Golob pravi, da je namen projekta izboljšati NMP oziroma zagotoviti urgentno službo na še višji ravni, kot je zdaj. Prepričan je, da je projekt dober, a vprašanje je, kako ga bodo pristojne službe uspele uresničiti v praksi, kar bo znano, ko bo izšel omenjeni pravilnik.
Dostopnost ne bo slabša
V Zdravstvenem domu Žalec imajo že približno dve leti strogo ločeno NMP od ambulant družinske medicine. Urgentna služba že zdaj dela 24 ur na dan vse dni v tednu. Ves čas sta prisotna tako zdravnik kot zdravstveni tehnik. »Organizacija dela se bistveno ne bo spremenila. Dispečerski centri bodo bolnike usmerjali, ali naj sami pridejo v urgentni center ali naj počakajo, da jih bo zdravstvena ekipa obiskala na domu. S tem bodo imeli pregled nad vsemi vozili, zato bodo lahko na teren poslali najbližjo ekipo. In zaradi tega menimo, da naj bi na ta način dosegli boljšo dostopnost
pečerji tja poslali ekipo, ki bo temu kraju najbližja. Torej ne iz Celja, kjer bo urgentni center. Novo zasnovano delovanje nujne medicinske pomoči naj bi torej prineslo večjo preglednost nad reševalnimi vozili.
Dvojno delo še naprej
V celjskem zdravstvenem domu izražajo skrb zaradi kadrovske organizacije. Bojijo se namreč, da bo v urgentnem centru večji pritok bolnikov tudi iz vseh drugih občin v naši regiji. Rajtmajer sicer omenja avstrijski primer, kjer se organizacija urgentnega centra ni obnesla ravno zato, ker je bilo bolnikov preveč z vseh območij, na katerih je bila prej NMP, zato so se po preizkusnem letu delovanja ponovno odločili za ambulante nujne medicinske pomoči tudi na obrobju regij. Trenutno se še ne ve, kako točno bo z delom zdravnikov družinske medicine, ki imajo zdaj dvojno delo. Poleg opravljanja rednega dela morajo zdaj opravljati dežurno službo na terenu in v dežurni ambulanti. »Specialistov družinske medicine ni dovolj, po nekaterih podatkih naj bi še od pet do deset let morali sodelovati v dežurni službi na enak način kot doslej. Vprašanje je, ali ima bolnišnica dovolj zdravstvenega kadra ali bodo naši zdravniki samo še bolj obremenjeni,« pravi Rajtmajer.	SŠol
NUJNA MEDICINSKA POMOČ
REŠEVALNA POSTAJA I
NAŠA TEMA
13
aradi organizacije rov odveč?
Ministrstvo RS za zdravje: »Pustite stroki, da opravi svoje delo!«
in učinkovitost storitev,« je prepričan Golob. Ali bo reševalno vozilo pot začelo v Žalcu ali po novem v Celju, naj bi bilo po besedah direktorja znano letos spomladi, ko bo ministrstvo predstavilo nov pravilnik. Po dosedanjih Golobovih informacijah naj bi bile mobilne enote razporejene tudi po regiji in ne samo v Celju. Dostopnost zaradi tega naj ne bi bila slabša.
Se bojijo zaradi denarja?
Na ravno takšno opozarjanje, kot prihaja te dni iz ust nekaterih županov, z Ministrstva RS za zdravje odgovarjajo dokaj ostro: »Upamo, da bo predvsem lokalna politika premogla dovolj modrosti in pustila stroki, da opravi svoje delo.« To, na kar čakajo v vseh zdravstvenih domovih, je ravno pravilnik o NMP, ki naj bi pojasnil vse (re)organizacijske podrobnosti, ki so za delovanje zdravstvenih domov ključnega pomena. Pravilnik je še vedno v pripravi. Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bo sprejet v prvi polovici leta. Čeprav ponekod ne bo več na voljo dežurne službe, to še ne pomeni,
da bodo zaradi tega prebivalci prikrajšani, zagotavljajo. »Istočasno bo namreč uveden pravi dispečerski sistem. Na izbranih mestih bodo uredili službo reanimobilov z zdravniki in ekipo nujnih reševalnih prevozov, tako da bodo prebivalci do oskrbe prišli pravoča-
sno in takrat, ko jo bodo nujno potrebovali. Po drugi strani bo marsikje treba dežurno službo tudi okrepiti in zdravnikom zagotoviti ustrezne prostore in opremo. Vse odločitve bodo pravočasno sprejete na podlagi analiz podatkov izvajalcev,« so nam odgovorili z ministrstva.
Pri tem dodajajo, da bodo v analizah upoštevali posebnosti posameznih območij glede na razgibanost in dostopnost terena ter cestnih povezav v regiji. Torej ravno to, kar skrbi župane Spodnje Savinjske doline. »Dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev
V urgentnem centru v Celju bo potrebnih kar nekaj novih zaposlitev, predvsem v triaži in opazovalni sobi, poudarjajo v SBC. A točnega števila novih zaposlenih ne bo mogoče napovedati, dokler ne bo znano, kako bo mreža NMP organizirana. Precej odprtih vprašanj je tudi na področju financiranja. V Celju se namreč ne strinjajo s prvotnimi predvidevanji zavarovalnice, da bo lahko ur-gentni center posloval z enako količino denarja kot danes. »To ni možno. Če danes poslujemo na 400 kvadratnih metrih, jutri pa bomo poslovali na 1500 kvadratnih metrih, je potrebno zagotoviti vsaj ustrezno osebje za nadzor in pomoč pri obravnavanju pacientov,« je prepričan direktor SBC Marjan Ferjanc. Končna vrednost Urgentnega centra Celje je ocenjena na 10,6 milijona evrov. Do sedaj so za gradnjo in fiksno medicinsko opremo porabili 7,6 milijona evrov, tako da bo za dokončanje projekta potrebno nameniti še tri milijone evrov.
Stavba novega Urgentnega centra v Celju je pripravljena za opremljanje.
in nujne medinske pomoči bo enaka za vse državljane,« so še zapisali. Pri tem upajo, da bodo novo organizacijo NMP usklajevali z vsako posamezno regijo, vendar dodajajo, da povsod po Sloveniji želje po takšnem sodelovanju sploh ni. »Ne moremo se izogniti občutku, da je morda razlog v ozadju predvsem potencialna izguba sredstev za financirane NMP. ZZZS jih zdravstvenim domovom plačuje v pavšalu in se zdaj ponekod prelivajo v druge namene. Sredstva pa morajo slediti bolnikom,« so zapisali.
Trenutni sistem NMP ni ustrezen
Na ministrstvu pojasnjujejo, da sedanji sistem NMP ni ustrezen, saj se bolniki pogosto znajdejo pred zaprtimi vrati zdravstvenega doma, ker mora zdravnik na hišni obisk ali urgentno pot. »V tem času
je bolnik lahko življenjsko ogrožen. Znani so sodbe in medijsko odmevni primeri zaradi preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki poleg svojega rednega dela izvajajo tudi NMP. Z vzpostavitvijo urgentnih centrov se bomo izognili nepotrebnemu iskanju pomoči bolnikov ob nujnih stanjih v bližnjih zdravstvenih domovih in tudi nadaljnjim napotitvam k specialistom, ki te bolnike pošiljajo drug drugemu, saj so specialisti različnih strok med seboj pogosto prostorsko ločeni in neposredna medsebojna posvetovanja niso možna. Izognili se bomo podvajanju in s tem tudi nepotrebnim stroškom ter zastojem pri oskrbi,« razlagajo na ministrstvu.
LEA KOMERIČKI SIMONA ŠOLINIČ ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
»Za drobiž ukinjajo nadgradnjo«
Zgornjesavinjski pomisleki
Zdravstveni dom Slovenske Konjice nudi približno 25 tisoč prebivalcem občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo. Lani je bilo v dežurni ambulanti obravnavanih približno 17 tisoč bolnikov, od tega približno 8 tisoč v nočnem času, ob sobotah in nedeljah, od 8 do 10 tisoč pa med tednom dopoldne in popoldne, pravi direktor konjiškega zdravstvenega doma Darko Ratajc.
Lani so imeli na terenu približno 800 nujnih posredovanj in več sto nujnih hišnih obiskov. Kadar gre za nujne primere, gre na teren celotna ekipa, tudi zdravnik, poudarja Ratajc. Povprečen odzivni čas je 9 minut. Tam, kjer je več prebivalcev, v Zrečah, Slovenskih Konjicah, Ločah, Tepanju in Žičah, je odzivni čas še krajši in se giblje pri 5 do 6 minutah. Ratajc je prepričan, da bi ukinitev nujne medicinske pomoči v Slovenskih Konjicah zelo poslabšala možnosti preživetja bolnikov. »Treba je zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar pomeni, da lahko bolnik, če se mu zdravstveno stanje poslabša, obišče dežurnega zdravnika,« pravi Ratajc in dodaja da » ... če ima bolnik vročino 40 stopinj, bo verje-
»Če pridemo v 9 minutah do bolnika, ki ga je zadel infarkt, ga lahko rešimo. In če se nekdo hudo rani, lahko izkrvavi, če pomoč ne pride pravočasno.«
Na območju Zgornjesavin-skega ZD Nazarje, ki pokriva vseh sedem tamkajšnjih občin, imajo enoto 1 B. To pomeni, da imajo na voljo vozilo z reševalcem - zdravstvenim tehnikom, spremljevalcem -diplomiranim tehnikom ter zdravnikom. Ta je vedno prisoten v nujnih primerih.
Trenutno imajo eno reševalno vozilo ter eno rezervno urgentno vozilo. »Ne moremo si privoščiti, da bi se avtomobil
tno šel k zdravniku, čeprav je petek ponoči ali sobota«.
Darko Ratajc nasprotuje novi organizaciji nujne medicinske pomoči. »NMP bi bila organizirana v bolnišnicah. Tako so nam v Celju predstavili predstavniki ministrstva,« je ogorčen. Razočaran je, ker zdravstveni domovi sploh niso imeli možnosti sodelovanja pri pogovorih, kako naj bi bili po novem organizirani NMP in dežurna služba. Nesmiselno se mu zdi, da za »drobiž ukinjajo nadgradnjo - ker NMP je nadgradnja - ki dobro deluje«.
Za gradnjo urgentnih centrov naj bi namreč država pridobila 30 milijonov evrov, kar je bo besedah Ratajca zgolj »kaplja v morje« ob 3 milijardah evrov, letno namenjenih za zdravstvo.
JERICA POTOČNIK
Bodo ljudje s pljučnico čakali doma?
Strokovna vodja ZD laško Melita Zlatečan v predvideni reorganizaciji vidi tako prednosti kot slabosti. Med prednostmi izpostavlja pripravljenost nujnih reševalnih vozil, negativna plat pa je po njenem mnenju predvsem ta, da bodo zaradi napotitev v urgentne centre ob koncu tedna svoja vrata najverjetneje zaprli zdravstveni domovi.
Zdravstveni dom Laško nudi zdravstveno varstvo za več kot 18.500 občanov v Občinah Radeče in Laško, zaradi obiskov dveh zdravilišč ter doma starejših občanov pa se ta številka povzpne na več kot 20.000. Sodelavci ZD so lani opravili 327 nujnih intervencij. Največkrat
so posredovali ob boleznih (74 odstotkov). Povprečen odzivni čas od klica do prihoda ekipe na mesto, kjer so jo potrebovali, je bil lani v povprečju 11,2 minute.
Teren težko obvladljiv
V ZD Laško je nujna medicinska služba na voljo 24 ur na dan. Terenska ekipa, ki jo sestavljajo voznik reševalec, ki je po izobrazbi medicinski tehnik, še en dodaten medicinski tehnik in zdravnik, je pripravljena od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Od 22. ure pa enega medicinskega tehnika nadomesti medicinska sestra. Za delo in reševanje
pokvaril ter na teren ne bi mogli,« razlaga direktorica doma Darja Es.
In kaj v dolini pričakujejo od sprememb, ki so napovedane? »Sam projekt prenosa dela na urgentne centre je zastavljen zelo dobro. Ne podpiramo pa zapiranja dežurnih služb,« je povedala Esova. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi neuradnih informacij, da se Zgornji Savinjski dolini jemlje dosedanja B-enota,« povzema razmišljanja
življenj na terenu sta polno opremljeni dve vozili, eno, ki je na razpolago ves čas in eno rezervno urgentno vozilo. Melita Zlatečan je kot največjo težavo pri obstoječem sistemu izpostavila razvejanost terena. Najbolj oddaljeni kraji so od ZD oddaljeni do 38 kilometrov. Teren je hribovit, ceste so neurejene, zato je dostopnost do prebivalcev zelo težavna.
Veliko odprtih vprašanj
Sogovornica vidi največjo prednost predvidene reorganizacije v pripravljenosti nujnih reševalnih vozil, ki naj bi do vsakega prebivalca vsake občine v državi prišla v največ desetih minutah. Največja slabost pa je po njenem mnenju zapiranje dežurnih
tamkajšnjih občanov. To naj bi pomenilo, da bi Zgornjo Savinjsko dolino pokrival urgentni center v Celju.
Območje delovanja zdravstvenega doma zajema območje mozirske upravne enote, ki je v Sloveniji po velikosti na enajstem mestu. »Velike pomisleke imamo zaradi velikega območja, ki ga pokrivamo ter zaradi naše oddaljenosti. Najbolj oddaljena točka bi bila tako od najbližjega urgentnega centra oddaljena od sedemdeset do osemdeset kilometrov,« je zaskrbljena direktorica doma. Gre za občino Solčava, kjer je oddaljenost težava že zdaj, tudi zaradi slabe ceste.
BRANE JERANKO
ambulant. »Posebnost našega dežurstva je v tem, da ekipa poleg pripravljenosti dela v ZD in oskrbi vse, ki pridejo tja. Če bo ZD zaprt, bodo ljudje morali oditi do najbližjega urgentnega centra, torej v Celje.« Zlatečanova opozarja, da je to lahko slabo predvsem za bolne otroke in za nenujne primere. »Vemo, da je na našem terenu čedalje več starejših in obnemoglih, ki so odvisni od nege in pomoči drugih. Kadar je tak človek dobil pljučnico ali visoko vročino, ga je naša ekipa obiskala na domu. Zato nas najbolj skrbi, kdo bo oskrbel te ljudi.« Ob tem poudarja, da reorganizacija pušča odprtih še veliko neznank. Ena od njih je tudi, kako bo poskrbljeno za osebe, ki potrebujejo paliativ-no oskrbo.
TINA VENGUST
Na Stranicah tudi po 70 letih ohranjajo spomin na ubite rodoljube.
70 let od krutega poboja rodoljubov
Na Stranicah pri Frankolovem ohranjajo spomin na ubite talce
ZREČE - Natančno pred tednom (četrtek) je minilo 70 let od grozovitega zločina nad sto slovenskimi rodoljubi na Stranicah pri Frankolovem. Po sveti maši, ki jo je v četrtek v cerkvi sv. Lovrenca na Stranicah daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, je bila v soboto na prireditvenem prostoru pri grobovih na Stranicah še žalna kome-moracija.
Žalno komemoracijo v spomin na ubite rodoljube je tokrat v sodelovanju s Spominskim društvom 100
frankolovskih žrtev pripravila Mestna občina Celje. V imenu Mestne občine Celje je venec položil pooblaščenec župana Stane Rozman, venca pa sta položila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanica Zvezne republike Nemčije dr. Anna Elisabeth Prinz. Slavnostni govornik je bil dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Poboj na Stranicah pri Frankolovem je bil eden najbolj pretresljivih zločinov v
iztekajoči se drugi svetovni vojni na naših tleh. Kot je povedal Kregar, je prav, da se ve, kdo so bili ljudje, ki jih je »usodno povezal pošastni zgodovinski metež časa in razmer, v katerih je bilo človeško življenje brez vsakega spoštovanja in cene«. »Bili so fantje in možje različnih starosti od 16. do 64. leta -kmetje, delavci, obrtniki in uradniki, večinoma iz različnih koncev Štajerske, a tudi iz drugih slovenskih krajev. Bili so različnih svetovnih nazorov in opredelitev, ko-
munisti in kristjani, verni in neverni,« je pojasnil Kregar.
Pobudnik in skrbnik dejavnosti za ohranitev spomina na kruto maščevanje okupatorske nemške vojske nad slovenskim prebivalstvom je Spominsko društvo 100 fran-kolovskih žrtev. Je tudi načrtovalec in naročnik del za urejanje in vzdrževanje grobišč, ki so bila pred dvema letoma po zaslugi prizadevanj njegovih članov razglašena za spomenik državnega pomena.
JERICA POTOČNIK Foto: GrupA
Gasilska priznanja za župane
Za gasilci naporno leto
Predstavniki gasilskih zvez v regiji so se s priznanji zahvalili županom za izkazano zaupanje in podporo. Županom, ki se jim je končal dolgoletni mandat, je Gasilska zveza Slovenije podelila zlate plakete.
Preteklo leto je bilo za ga- opremljeni. »Opremo ves
silce zelo aktivno in naporno. Izkazali so se tako pri klasičnih gasilskih posredovanjih kakor tudi pri naravnih in drugih nesrečah. Teh, kot pravi predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cer-kvenik, lani res ni manjkalo.
Gasilska zveza celjske regije združuje osem lokalnih zvez, ki s svojo dejavnostjo oskrbujejo 17 občin. Predsednik celjske zveze Janko Turnšek je posebej izpostavil dobro koordinacijo in sodelovanje med zvezami. »Kadarkoli je katera od zvez ali sosednjih občin potrebovala pomoč, jo je tudi dobila.«
Opreme za zdaj dovolj
Kot je povedal prvi mož šentjurske zveze, ki je v tem letu tudi prevzela predsedovanje regijski organizaciji, so gasilci za zdaj dobro
čas obnavljamo, a je nikoli ni dovolj. Največ težav je pri nabavi specifične opreme, ki je ponavadi zelo draga. Za zdaj skrbimo, da smo operativno sposobni. Nam pa primanjkuje oprema za posredovanje in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Pri tem nam na pomoč priskočijo ostale ekipe, ki so vključene v državni sistem zaščite in reševanja.«
Kakovostna oprema je povezana tudi s finančnimi vložki, ki se zaradi rezov v občinske proračune vsako leto nekoliko zmanjšujejo. A letos naj bi občine za gasilce vseeno uspele zagotoviti približno enak znesek kot lani.
Kdaj intervencija in kdaj sanacija?
Pri dogovoru glede sodelovanja med gasilskimi zve-
Trije župani (Dušan Andrej Kocman, Beno Podergajs in Jože Čakš), ki se jim je konec lanskega leta končal dolgoletni mandat, so v znak zahvale prejeli zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije. Na sliki z leve: Janko Turnšek, Bojan Hrepevnik, Jože Čakš in Janko Cerkvenik.
zami in občinami je ostalo eno nerešeno vprašanje. Kot je pojasnil Cerkvenik, bodo morale v tem letu rešiti vprašanje trajanja intervencije. Posredovanje gasilcev se namreč deli na interventno
delo, ki ga opravijo brezplačno, temu pa sledi sanacija, ki jo je treba plačati. »Župani razumljivo želijo, da intervencija traja čim dlje.«
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA
NA KRATKO
Še en večji projekt
PODČETRTEK - V občini so vse večje vasi že priključili na kanalizacijski sistem. V teh dneh so dobili še zadnje uporabno dovoljenje za čistilno napravo Sedlarjevo. Večji kraj, ki še ni priključen na kanalizacijski sistem, je Sv. Ema.
Občina je že pripravila projektno dokumentacijo za priključitev približno 200 gospodinjstev. Čistilna naprava bo stala v Sodni vasi. V prihodnje bo možna še dograditev kanalizacijskega sistema proti Loki pri Žusmu, pravi župan Peter Misja. Vrednost naložbe znaša približno 700 tisoč evrov. Del denarja bo občina zagotovila iz občinskega proračuna, del pa, če bo le možno, s pomočjo razpisov. Občina sicer že izbira najugodnejšega izvajalca del. Ta naj bi bil znan v približno mesecu.
JP
Rekordno število ponudb
MOZIRJE - Po razpisu za izvajalca, ki naj bi saniral plaz na pokopališču, je občina prejela rekordno število ponudb. Gre za plaz, ki je pod makadamskim parkiriščem pokopališča in ogroža tudi spodnji del pokopališča. Plaz so povzročila neurja.
Za sanacijo plazu je bilo danih kar 23 ponudb, doslej jih je na posamezni razpis prispelo največ 12. Komisija je najugodnejšega ponudnika že izbrala, vendar sklep še ni pravnomočen. Pogodba z izvajalcem bo podpisana, ko bo znano, če bo država sanacijo plazu sofinancirala. Po projektu naj bi stala sanacija 269 tisoč evrov, kar je za Občino Mozirje visok znesek. Občina si zato prizadeva, da bi pridobila državni denar, zato je ministrstvo za okolje in prostor že večkrat zaprosila za prednostno obravnavo.	BJ
__	V V V	■	V m	|
Na smučišču je živahno
LUČE - Na umetno zasneženem smučišču v Lučah, ki je odprto od novega leta, se vrstijo tečaji smučanja. V tem tednu izvaja domači Smučarski klub Luče že sedmega. Poleg smučišča na Golteh je to edino smučišče v Zgornji Savinjski dolini.
Letos so v Lučah pripravili že dva smučarska tečaja za odrasle. Za najboljše smučarje šolarje izvajajo tudi alpsko šolo. V počitniškem tednu učijo po dve skupini šolarjev na dan, ena se udeležuje začetnega in druga nadaljevalnega tečaja. V obeh tečajih, na obeh vlečnicah, je 47 tečajnikov. Ti prihajajo iz celotne Zgornje Savinjske doline in tudi s širšega območja, iz domače občine je le pet tečajnikov. Na smučišču je trenutno približno 40 centimetrov snega. Lansko sezono je bilo smučišče zaradi pretoplega vremena odprto komaj 15 dni. Upravljavec smučišča je Smučarskotekaško društvo Luče.	BJ
S starodobnimi smučarji
GORNJI GRAD - V Bočni je v soboto na vseslovenskem tekmovanju starodobnih smučarjev sodelovalo deset ekip iz različnih slovenskih pokrajin. Zbralo se je 53 tekmovalcev, starih od pet do več kot 70 let.
Prireditev se je začela v središču kraja, od koder so se staro-dobni smučarji na smučišče napotili v povorki. Veleslalomska proga je bila opremljena po starem, med drugim je bila označena s smrečicami. Tekmovanje je bilo po različnih starostnih kategorijah in ločeno na ženske in moške tekmovalce. Ti se sodobnih smučarskih pridobitev niso posluževali, saj so smučali obuti v čevlje in z lesenimi palicami. Ocenjevali so tako starost in izvirnost opreme kot čas tekmovalcev. Na koncu so bili na vrsti še starodobni smučarski skoki in najdaljši skok je meril šest cepinov, kar je približno šest metrov. Cepin je gozdarsko orodje za spravilo lesa. Tekmovanje so pripravili Podmeninski gadje, ki delujejo kot sekcija starodobnih smučarjev v okviru gornjegrajskega planinskega društva.	BJ
Za ravnatelja osem vlog
VOJNIK - Na razpis za novega ravnatelja OŠ Antona Bezen-ška na Frankolovem je prispelo osem vlog. Te bodo člani sveta zavoda odprli na seji, ki bo predvidoma pred koncem meseca.
Kot smo že poročali, je svet zavoda prejšnjega ravnatelja Petra Žureja razrešil. Povod so bile razmere v tej šoli, ko sta dlje manjkali učiteljici, ki sta poučevali več predmetov. Učenci so tako ostali brez pouka nekaterih predmetov, kar so pozneje nadomestili. Soglasje šolskega ministrstva za nadomeščanja je šola prejela bistveno pozneje. Takratni ravnatelj Žurej je svoja prizadevanja za nadomeščanja dokazoval z vlogami na različne ustanove, vendar ga je svet zavoda vseeno razrešil. Razrešeni Žurej, ki se ne počuti kriv, je zaradi takšne odločitve vložil tožbo. Med postopkom je decembra prišlo do poravnave. Po Žurejevi razrešitvi vodi frankolovsko šolo kot vršilec dolžnosti ravnatelja Branko Sušak, ki je povedal, da na razpisu ni kandidiral. Novi ravnatelj naj bi začel delati v začetku julija.	BJ
KRONIKA
15
Petek, trinajsti, usoden za mater treh otrok
Začeli so zbirati pomoč za tri malčke
Ne samo javnost, ampak tudi policija je šokirana zaradi petkovega umora 31-letne ženske v Celju. Življenje ji je vzel njen 32-letni partner s Ponikve pri Šentjurju. »Vsak umor, vsako takšno kaznivo dejanje se dotakne tudi policistov in preiskovalcev. Težko ostaneš ravnodušen ob takšnih primerih,« pravi vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije PU Celje in dolgoletni kriminalist Milan Vogrinec, ki se podobnega primera v svoji karieri ne spominja.
Policija je v ponedeljek, ko je bil 32-letnik v pridržanju, javnosti predstavila grozljive podrobnosti umora, ki je bil sad dolgoletnega družinskega nasilja. 32-letnik se pred kratkim ni mogel sprijazniti s tem, da se je žena odselila z dve-, štiri- in šestletnim otrokom. V petek ji je ponovno predlagal, da bi spet zaživela skupaj. Ko jo je pričakal pred podjetjem v Laškem, kjer je delala, ga je sprejela v svoje vozilo in se z njim odpeljala proti Celju. V lokalu pri celjskem mestnem parku naj bi nameravala spiti pijačo in se pogovoriti, a je bila gostilna že zaprta, zato sta sedela v vozilu. Ko ga je spet zavrnila, jo je začel daviti. »Ker se mu je upirala, je pri tem uporabil vrvico in jo umoril,« je v ponedeljek dejal Vogrinec. 32-letnik je nato njeno truplo potisnil med avtomobilske sedeže in odpeljal proti središču Celja. Le nekaj deset metrov stran od parka, pri krožnem križišču v Ulici XIV. divizije, sta ga ustavila laška policista. Tam sta bila, ker sta čakala na prevzem nujne pošte, ki naj bi jo do njiju pripeljala patrulja policistov iz Celja. Ker sta opazila, da je moški vozil nepripet, sta ga ustavila. In v vozilu opazila truplo.
»Ubil sem jo«
»Ko sta voznika vprašala, kdo je v vozilu, je hladnokrvno
Račun Krajevne organizacije RK Šmartno v Rožni za zbiranje donacij za družino 31-letne pokojnice: TRR 0600 0000 4910 730, sklic: 18019, namen: za družino Temnik.
Ljudje so za pokojničine starše in njene otroke prinašali največ oblačil in obutve. Na sliki Simona Stanič, pobudnica zbiranja stvari.
Nakazila denarja so možna na TRR: SI56 6100 0000 7496 313, sklic: 99, namen Pomoč otrokom v stiski. Gre za račun Humanitarnega društva Enostavno pomagam.
povedal, da je ubil svojo ženo. Eden od policistov je takoj začel oživljati 31-letnico,« je dodal Vogrinec. Toda policistova pomoč ni bila več uspešna, saj je bila ženska že mrtva. 32-le-tnik, ki je trenutno v priporu in mu zaradi umora grozi 15 let zapora, naj bi kaznivo dejanje načrtoval. To naj bi bilo razvidno iz podatkov, ki so jih kriminalisti dobili v preiskavi. Z njim so se v preteklosti že srečali - zaradi nasilja v družini. Ovadili so ga že leta 2011, ko so mu izrekli tudi prepoved približevanja ženi. Očitno sta se takrat kljub nasilju partnerja odločila, da bosta še vedno živela skupaj, saj sta imela nato še enega otroka. Nazadnje so ga zaradi nasilja ovadili januarja letos, ko naj bi grozil tudi njenim staršem. Tudi letos so mu izdali prepoved približeva-
nja, a je ukrep že potekel. 31-le-tnica je imela možnost predlagati podaljšanje prepovedi, toda tega na žalost ni storila.
Kaj bo z otroki?
Trije malčki, ki so ostali brez mame, so trenutno pri njenih starših v Šmartnem v Rožni dolini. Že v petek, takoj zatem ko so policisti pridržali 32-letnika, se je v reševanje situacije vključil Center za socialno delo Šentjur. »Center je uradno zdaj začasni skrbnik otrok,« je dejala direktorica Anica Weber. Od tragedije je začelo teči trimesečno obdobje ugotavljanja, kdo od najbližjih sorodnikov bi lahko postal dolgoročni skrbnik malčkov. To pomeni, da bodo socialni delavci v tem času preverjali, kako je urejena družina njihovih starih star-
šev po mamini strani in ali so v njej takšne razmere, da bodo otrokom nudile varnost pri odraščanju. Trenutno je sicer še prehitro, da bi lahko potrdili, ali bodo otroci pri starih starših tudi ostali, a kot vse kaže, se bo to najverjetneje zgodilo. Pogled v prihodnost je še negotov, saj vse ni odvisno le od centra za socialno delo. Ta bo sicer za skrbnika predlagal ali določil tistega, pri katerem se bodo otroci počutili najbolj varno. »Resnično se trudimo, da bi bilo zanje poskrbljeno najbolje in da bi ostali skupaj. Družino poznamo, ne le 32-letnika, poznali smo tudi njegovo ženo. Pripravljali smo varnostni načrt zanjo, ji svetovali in v pogovorih je vedno sodelovala. Žal se je tragedija vseeno zgodila,« je bila pretresena Webrova.
32-letnik, ki mu zaradi umora žene grozi tudi do 15 let zapora, bo imel po naši zakonodaji do otrok še vedno pravico, torej mu starševskih pravic ne morejo odvzeti. Če bo po izhodu iz zapora ali med prestajanjem zaporne kazni želel vzpostaviti stik z njimi, bo o tem moralo odločati sodišče. To bi moralo upoštevati vprašanje, ali je stik z njim koristen za otroke - in ne zanj. Zakaj? Ker jim je odvzel nekoga, ki je imel prvinsko skrb zanje. Nekateri odvetniki, s katerimi smo se neuradno pogovarjali, so nam poleg tega še povedali, da bi morala biti sodišča v takšnih primerih bolj življenjska in bi morala bolj upoštevati korist otrok. Ti morajo živeti v varnem okolju. A njihov oče jim ga je odvzel.
Zbiranje pomoči se je začelo
Center za socialno delo Šentjur se je že povezal z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in tudi z Rdečim križem Slovenije. Skupaj usklajujejo zbiranje pomoči, ki jo bodo predali starim staršem, pri katerih so zdaj otroci. Kot nam je povedal predsednik celjskega območnega združenja Rdečega križa Igor Po-ljanšek, so prve stvari, nujne za otroke, pripeljali v začetku
tedna. Ta teden so organizirali akcijo zbiranja denarja za družino in odprli za to poseben transakcijski račun. Prvi račun za finančna sredstva, ki jih bodo namenili družini, je že odprlo Humanitarno društvo Enostavno pomagam.
Odzvali pa so se tudi mnogi na socialnih omrežjih in začeli vabiti tudi k zbiranju osebnih predmetov za otroke, od oblačil do higienskih pripomočkov. Društvo Enostavno pomagam je v Planetu Tuš v torek in včeraj postavilo stojnico, na katero so lahko vsi, ki so želeli pomagati, prinašali predmete za pomoč otrokom in staršema pokojne 31-letnice. Drugo zbirno mesto je bilo tudi v gasilskem domu na Ljubečni. Za akcijo poleg omenjenega društva stoji tudi ožja sorodnica družine pokojne Karmen Zalokar in njena prijateljica Simona Stanič. Obe sta zaslužni, da je zbiranje preko Facebooka naletelo na izjemen odziv. Samo prvi dan zbiranja so z zbranimi stvarmi napolnili celo gasilsko vozilo na Lju-bečni, v Planetu Tuš pa več kot 7 nakupovalnih vozičkov. Nekaj od darovanih stvari so družini že odpeljali, ostalo pa jim bodo po sortiranju pripeljali v naslednjih dneh.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Vsak občan, ki ve za primere kakršnegakoli nasilja v svoji soseski ali če so žrtve nasilja njegovi znanci, lahko pokliče na anonimni telefon policije 080 1200 ali na 113 in jasno pove, da želi prijaviti sum kaznivega dejanja, pri čemer mu ni treba povedati svojega imena. Anonimne prijave so možne tudi na centrih za socialno delo. Vsako takšno prijavo vedno preverijo in raziščejo. In v zadnjih letih, predvsem po sprejetju Zakona RS o preprečevanju nasilja v družini in po številnih aktivnostih nevladnih organizacij, se je število anonimnih prijav nasilja nekoliko povečalo. Dogaja se, da oškodovanka oziroma žrtev partnerskega nasilja v postopku oziroma preverjanju ne pove resnice (največkrat iz strahu in ker je od partnerja ekonomsko odvisna). A ne glede na to, dodajajo na policiji in centrih za socialno delo, če se na ta način vsaj ena žrtev, ki je bila do takrat tiho, odloči in o nasilju spregovori, je že storjen prvi korak.
V medijih so v dneh po umoru zaokrožile novice, iz katerih je bilo več kot očitno razvidno, da so znanci 32-letnika in 31-letnice zelo dobro vedeli, da se v družini dogaja nasilje. Vprašanje, na katerega opozarjajo tako na policiji, v centrih za socialno delo in številnih nevladnih organizacijah, ki se borijo proti tovrstnemu nasilju, pa je, koliko se jih je od teh, ki so za nasilje vedeli, je kakorkoli odzvalo in primer prijavilo.
»Najslabše je, če ljudje o tem nikogar ne obvestijo. To še vedno kaže na to, da nasilje sprejemajo in o tem nikomur ne povedo. Na žalost se kasneje vedno govori, da so ljudje vedeli, kaj se je v družini dogajalo,« pravi kriminalist Milan Vogrinec.
Vodja Oddelka splošne kriminalitete na PU Celje Milan Vogrinec: »Do nasilja mora biti v družbi ničelna toleranca.«
Nehvaležno je odgovoriti na vprašanje, ali bi se morda tragediji lahko izognili, če bi kdo - ki je vedel, da 32-letnik od zadnje januarske ovadbe svoji ženi spet grozi - to
prijavil policiji. Morda 31-le-tnica sama tega poguma ni zmogla. Zagotovo bi policija vse prejete podatke preverila, trdi Vogrinec.
Tudi takšne stvari namreč kažejo na stanje duha v družbi, dodaja direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalic. Ljudje vedo za grožnje, klofute, ki se dogajajo za družinskimi zidovi, a jih enostavno pre-slišijo. Tudi na centrih za socialno delo je možno anonimno prijaviti, da se nasilje ali grožnje dogajajo v neki družini, če obstaja strah pred pričanjem ali maščevanjem. Center se na takšne prijave odzove, dodaja. »Brez prijave, četudi je anonimna, ne moremo vstopiti v neko družino. Brez tega ne moremo začeti postopkov. Še vedno
je tako, da marsikdo ve, da je v neki družini nasilje, a tega ne prijavi. Kot da je nasilje nad drugim nekaj, kar se nas ne tiče. Ni res. Nasilje se vedno samo stopnjuje. Prijava nam da možnost, da lahko začnemo pomagati žrtvi. Ji predstavimo oblike pomoči, odpremo vrata do možnosti, ki jih ima. Žrtev ima že tako ali tako zaradi nasilja v sebi strah in nikomur ne zaupa. A rešitve obstajajo,« dodaja Bezenšek Laliceva. Pot do rešitve lahko za nekoga predstavlja tudi anonimna prijava nasilja. Večina ljudi je še vedno tiho, ko slišijo krike v sosednjem stanovanju, in se obnaašajo, kot da nič »ne vedo«. Dokler se ne zgodi tragedija. Toda takrat je žal že prepozno.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Žagarjeva oproščena
Nekdanji direktorici Gradisa niso dokazali, da je storila poslovno goljufijo
V ponedeljek se je na Okrožnem sodišču v Celju končalo sojenje nekdanji predsednici uprave Gradisa Lidiji Žagar. Tožilstvo ji je očitalo poslovno goljufijo, s katero naj bi oškodovala dva upnika za več kot 60 tisoč evrov.
Žagarjeva krivde na začetku sodnega postopka ni priznala, sodnica Barbara Žumer Kunc pa je po kon-
čanem sojenju odločila, da je Žagarjeva nedolžna. Tako jo je oprostila vseh očitkov. Po mnenju sodnice Žagarje-vi krivda ni dokazana ne v objektivnem ne v subjektivnem smislu. Tako je sledila navedbam odvetnika Lidije Žagar, ki je ves čas trdil, da so očitki neutemeljeni in da dokazov za kaznivo dejanje ni. Sodba še ni pravnomočna.
16
ŠPORT
Pokal vrnjen na svoje mesto
Celjske košarkarice so se Triglavu oddolžile z obrestmi
Košarkarice Athleta so že desetič slovenske pokalne prvakinje. En naslov več ima Ježica, v državnem prvenstvu pa sta kluba izenačena (10-10). Celjanke se letos upravičeno nadejajo še enajstega naslova državnih prvakinj, s čimer bi se v skupnem številu lovorik izenačile z doslej najuspešnejšim klubom. V ponedeljkovem finalu so v Slovenskih Konjicah ugnale Triglav s 77:49.
Po himni, ki jo je zapela Danijela Burjan, je bilo vse odločeno že po prvi četrtini. Kako zavzeto so se pripravljale Celjanke, priča dejstvo, da se je ogrevala tudi poškodovana Marica Gajic, ki zaradi izvrstne igre svojih soigralk v prvih desetih minutah sploh ni stopila v igro.
Prva od treh?
Izid pred drugo četrtino je bil 22:6. Obramba rumeno--črnih je bila odlična in je omogočala protinapade oziroma na lahek način dosežene koše. Za vodstvo s 16:2 je poskrbela Eva Lisec. Blokirala je met Živi Zdolšek, nato je najvišja igralka Athleta, visoka 192 centimetrov, odbijala žogo do nasprotnega koša in jo podajala osamljeni Abramovičevi. Lisčeva je bila najkoristnejša igralka zaključnega turnirja, v finalu je dosegla 22 točk in ulovila 11 žog: »Čestitam vsem soigralkam. Seveda nismo pričakovale tako lahke tekme.« Athlete je osvojil prvo mesto v skupini B Jadranske lige in se bo v četrtfina-lu (na dve zmagi) pomeril s Triglavom (četrti v skupini A). »Moramo potrditi vlogo favoritinj. Sicer pričakujemo, da se bo Triglav postavil na noge, toda odločno korakamo proti še dvema zlatima medaljama ...« je zaključila nasmejana Eva.
Danes precej drugače
Lani je bil v Vojniku stresen že polfinale, tokrat smo bili priča enemu manj zanimivemu finalu. Zakaj je šlo za igro mačke z mišjo? Od-
Z leve stojijo Zala Lešek, Tina Jakovina, Eva Lisec, Marica Gajic, Larisa Ocvirk, Maja Erkic in Zala Pučko, čepijo pa Rebeka Abramovič, Annamaria Prezelj, Ivana Dojkic in Milina Mišeljic. Nad njimi so na tribuni mlade igralke Athleta.
govoril je trener Damir Gr-gič: »Eno leto je v nas gorela močna želja po maščevanju. Igralke so se psihološko izjemno odzvale. Rezultat je bil temu primeren. Želja je bila ogromna, obenem je tudi kakovost na naši strani. Toda pri mladih igralkah nikoli ne veš, kaj bodo prikazale.« Zavzetost v obrambi je reševala vse. Bodo Celjanke tudi nocoj lahko tako »našpičene« proti Gorenjkam? »Prepričan sem, da bo današnja tekma zagotovo povsem drugačna od ponedeljkove. Zbistriti moramo glave, to je najbolj pomembno. Državno prvenstvo? Upam na najboljše. V ekipo se bodo vrnile Gajice-va, Mišeljiceva in Potočnikova. Močnejši bomo v rotaciji, zato upam na najboljše.« Poleg Grgiča in njegovega pomočnika Žaneta Bortka je na klopi sedel Borut Kop, podpredsednik kluba, marljiv, a tudi finančno darežljiv: »Vse je bilo na srečo umirjeno. Pokal so dekleta vrnila tja, kamor spada. Verjamem, da
bodo še državne prvakinje in finalistke Jadranske lige.«
S polno mero
Zelo dobro je odigrala Maja Erkic. Proti postavljeni obrambi je prevzemala odgovornost v kočljivih trenutkih in s svojim elegantnim (in tudi učinkovitim)
skok metom razorožila tekmice: »Vse skupaj je rezultat dobrih priprav na finalni obračun. Držale smo se trenerjevih navodil in to je obrodilo sadove. Želimo si še dve lovoriki.« Kapetanka je dosegla 12 točk. Rebeka Abramovič jih je v finalu naštela 16, bila je najboljša
Drugi obračun s Triglavom bo v Kranju čez teden dni, morebitni tretji pa 4. marca ponovno v Celju. Finalni turnir najboljše četverice bo med 14. in 15. marcem, pri čemer gostitelj še ni določen.
strelka turnirja. Skrbela je za hiter prehod v napadalno polovico. Lani je komaj zadrževala solze v Vojniku, tokrat pa je bila široko nasmejana: »Dobro smo se postavile že na začetku. Pokazale smo, da z nami ni >heca<. Dokazale smo, da smo veliko boljše od Gorenjk in se jim v polni meri oddolžile za lanski poraz. Če bomo tako nadaljevale, lahko še marsikaj osvojimo. Toda igrati moramo svojo igro, nič nas ne sme zavesti, že danes proti Triglavu. Zagotovo bo težje kot v Slovenskih Konjicah.«
Nepozaben finale
Annamaria Prezelj je prvič prvakinja v članski konkurenci: »Vedela sem, da se bo tudi zame začelo zbiranje lovorik, ko bom prišla v Celje. Prvo trofejo si najbolj zapomniš. Zagotovo tega pokalnega finala ne bom nikoli pozabila. Upam, da bo lovorik še veliko.« Prezljeva in še pet njenih soigralk pri Athletu, Alma
Logotip evropskega prvenstva za mladinke poosebljeno predstavlja tekmovanje v knežjem mestu. Sestavljen je namreč iz Friderikovega stolpa, figure deklice v gibanju, košarkarske žoge in treh zvezd.
Potočnik, Larisa Ocvirk, Zala Lešek, Teja Dimec in Neža Murn, so kandidatinje za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu (MEP) letos v Celju. Začelo se bo 30. julija (v Zlatorogu ali Golovcu) s tekmo Slovenija - Srbija. V skupini so še Madžarke in Belgijke, napredovale bodo tri ekipe. Skupina D se bo »križala« s skupino C, v kateri so Hrvaška (Ivana Dojkic, Lore-na Molnar), Češka, Estonija in Nizozemska. Slovenke bo na MEP vodil Damir Grgič.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V polfinalu pokala KZS je bil Athlete boljši od Maribora z 98:59, Triglav pa je ugnal Grosbasket s 66:61.
Najboljša strelka turnirja je bila Rebeka Abramovič.
Evi Lisec je uspevalo skoraj vse, tudi z levo roko.
Tretjič v Treh lilijah
Od včeraj laška dvorana gosti zaključni turnir pokalnega tekmovanja košarkarjev. Prvi in drugi dan so na sporedu četr-tfinalne tekme, jutri bodo ekipe odigrale polfinalni tekmi, v soboto pa bomo dobili zmagovalca.
Naslov brani Krka iz Novega mesta, v vlogi favorita je tudi ljubljanska Union Olimpija, na presenečenje pa upata gostitelj turnirja osmerice laški Zlatorog in šentjurski Tajfun.
Jutri pivovarski derbi?
Turnir so v ljubljanskem obračunu odprli košarkarji Olimpije in Slovana, Zlatorog pa se je pomeril s Šenčurjem. Če sta včeraj sla-
vili moštvi trenerja Aleša Pipana in Predraga Milovica, bomo jutri v Treh lilijah spremljali pivovarski obračun (20.30). Laščani so formo do pokalnega tekmovanja dobro stopnjevali in so ga pričakali zelo motivirani. Še kako živ je spomin iz leta 2004, ko so se veselili doslej edinega naslova. Bilo je v Mariboru, z 82:79 je po podaljšku padla prav Olimpija. Trener Laščanov je bil Celjan Aleš Pipan. Tudi takrat je bil tako kot zdaj športni direktor laškega kluba Aleš Antauer, ki se dobro spominja srečnega razpleta v dvorani Tabor. »Občutki so bili nepopisni. Igralcem sem takrat pripravil potiskane kape in veliko steklenico penine. Nov naslov? Zanj bi sedanjim igralcem pripra-
vil kape, majice, pa še bunde. Samo da bi bili prvi. Pripravljeni smo dobro in vse je mogoče. Pokal je posebno tekmovanje, favoritov ni. Želim si le, da bi nas spremljalo veliko gledalcev,« je dejal Antauer. Laščani so v finalu pokala igrali sedemkrat, zaključni turnir bodo gostili tretjič (2000, 2009).
Na krilih prvega mesta
Celjsko območje bo zastopal še šentjurski Tajfun. Tudi teoretično si je že zagotovil prvo mesto v rednem delu 1. lige. Danes se bo v če-trtfinalu pokala udaril s Heliosom. »Zavedamo se, da bomo igrali s kvalitetno ekipo, ki se je v preteklih letih redno uvrščala v sam vrh po-
kala. Maksimalno zbran bo treba biti,« je dejal trener Dejan Mihevc, ki je s svojim moštvom med vikendom po dramatični končnici s 67:64 slavil na Polzeli. »Tudi če bi na Polzeli izgubili, to ne bi vplivalo na pokal, kajti ta je specifičen. Upam, da nas bo v dvorani Tri lilije spremljalo veliko naših privržencev, ki v letošnji sezoni redno ter povsem zapolnijo domačo dvorano Hruševec,« je pristavil Mihevc. Nocojšnja tekma se bo začela ob 18.30. Če bodo Šentjurčani uspešni, potem se bodo v jutrišnjem polfinalu srečali s Krko (17.45). Sobotni finale v Laškem, kjer organizatorji pripravljajo pester spremljevalni program, bo ob 20.00.
MITJA KNEZ
ŠPORT
17
Dobovec: v tretje ne gre rado
Odlična ekipa se nikakor ne uspe povzpeti na prvo mesto
Aleš Marot in vratar Oplasta Bratič, ki je tudi s pomočjo sreče ukrotil žogo.
»Je že res, da nam Oplast ne leži, a čas je, da prekinemo negativno serijo in mu vrnemo za vse skupaj. Če bo sreča in bo bog dal, bomo prvaki!« je finalno tekmo slovenskega pokala v dvoranskem nogometu (futsalu) napovedal trener Dobovca Aleš Poredski. Po zaključku obračuna edini ni bil pripravljen na pogovor. Znova ni bilo sreče, znova bog ni dal.
Objektivnih razlogov za poraz je sicer kar nekaj. Dobovec prepričljivo vodi v 1. slovenski ligi, a bo o prvaku odločala končnica, v kateri se vse začne znova. Takrat pa bo nekdo moral pošteno raztogotiti fante iz Obsotelja. Se bodo končno povzpeli na vrh ali pa bodo v zgodovino slovenskega futsala zapisani kot »luzerji«?
Le 1:0 ...
Dobovčani so v soboto brez poškodovanega Mile-ta Simeunoviča v polfinalu premagali Sevničane s 6:3, ko sta bila za zmago najbolj zaslužna Aleš Marot, ki je dosegel tri gole, in vratar Alen Mordej. Po en gol so za Dobovec proti Sevnici dali Matjaž Vojsk, Rok Mordej in Drago Kugler. Oplast je zlahka izločil Ptuj (10:1). V nedeljo je bila športna dvorana v Podčetrtku zasedena do zadnjega kotička. Nič se ni izšlo po željah ekipe, ki je večino let domače tekme igrala v Rogatcu, zdaj pa ima domicil v Rogaški Slatini. V finalu je sicer po-vedla po imenitnem golu Roka Mordeja, potem pa se je vse skoraj v hipu sesulo, saj je njegov brat Alen, sicer reprezentančni vratar, prejemal gole kot za stavo. Pri 1:5 je zahteval menjavo ... Moštvo Aleša Poredskega je poskušalo vse, da bi se približalo Kobaridcem, ki so imeli že šest golov naskoka.
Nekaj več upanja je bilo pri 5:8, a so spet sledile napake in končalo se je s 7:11.
Zakaj?
Iskali smo vzroke. Kar nekaj jih je bilo kot na dlani. Odsotnost Mileta Simeuno-viča, ki je poleti okrepil Do-bovec, je bila hud udarec. Čeprav je star že 39 let, je še vedno izjemen. Enega izmed najboljših slovenskih igralcev vseh časov je zaustavila poškodba kolenskih vezi. Vsi v klubu upajo, da se bo vrnil na igrišče pred končnico državnega prvenstva.
Žreb tudi tokrat ni bil na strani Dobovčanov. V 1. krogu so morali v velike Lašče (4:5), v četrtfinalu pa so naleteli na Litijo, ki so jo gladko izločili po dveh tekmah. Tudi odpor Sevnice so strli, toda zavoljo kakovosti nasprotnikov so morali v polfinalu igrati večino časa z najboljšimi nogometaši. Že naslednji dan je sledil finale in utrujenost je storila svoje.
Oplast je najbolj neugoden tekmec. Dobovec je v tej se-
zoni v DP v Kobaridu prejel tri gole, pa nobenega dosegel!
Pred gručo svojih navijačev je Dobovec izgubil finale v Podčetrtku že pred dvema letoma. Letos prave (glasne) podpore ni bilo, čeprav je bilo gledalcev v črno-belih dresih veliko več od tistih s Severne Primorske ...
Garanje in sprehod
Najboljši strelec letošnjega pokalnega tekmovanja je Matjaž Vojsk, dolgoletni član Dobovca, s 30 leti najstarejši igralec za Simeunovičem: »Težko je na hitro oceniti, kaj se nam je pripetilo. Najbrž smo pregoreli v preveliki želji, obenem so bili gostje spočiti. Morda pa nam pokal enostavno ni usojen ...« Mogoče bo lažje v prvenstvu. »Upam, da se bo Mile čim prej vrnil in da bomo vsi zdravi. Potem nam bo lažje uresničiti dolgoletno željo.« Reprezentant Rok Mordej je v finalu dosegel štiri gole: »Napor nas je uničil. Igralo nas je le pet, šest. 40 minut
smo proti Sevnici garali, da smo se uvrstili v finale, v katerega se je Oplast sprehodil. Po individualnih napakah smo prejemali smešne gole.« Možnost ostaja v državnem prvenstvu. Lahko gredo prvič do konca? »Če bi lahko izbiral med dvema tekmovanjema,
Slovenska reprezentanca bo med 18. in 21 marcem v Treh lilijah gostila kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu. Tekmice bodo Norveška, Francija in Češka.
bi zagotovo izbral prvenstvo. Težko bo, tekmeci so napredovali od začetka sezone. Če nas bodo poškodbe obšle, se nadejam naslovu prvaka.«
Prepoceni prejemali
Letos bosta tri desetletja dopolnila dva igralca. Re-prezentant Uroš Kroflič je v 28. minuti iz gneče znižal na 4:8: »Manj igralcev imamo. Zelo se nam pozna Miletova odsotnost. Oplast nam ne leži. Upam, da vse skupaj ne bo vplivalo na ligaški razplet.« Član udarne peterke Dobovca je tudi Aleš Marot, zaostanek je znižal na 5:8: »V borbeni, zelo čvrsti tekmi smo dobili dva ali tri prepoceni zadetke. Tedaj se je tekma prelomila. Nasprotniki so dobili krila. Nismo imeli sreče. Vse skupaj moramo prespati ...« Res je, nato pa ne smejo glave ostati v pesku, temveč mora slediti temeljita analiza vsega, kar se je dogajalo. Potem pa se morajo odločiti: so ali niso?
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Panorama
ROKOMET
1. SL, 16. krog: Gorenje - Ormož 33:20 (15:10); Šo-štarič 9, Cehte, Skube 4; Gre-gorc 7. Vrstni red: Celje 32, Gorenje 30, Maribor 26, Trimo 24, Ribnica 20, Slovenj Gradec 16, Ormož 15, Krka, Slovan 14, Loka 13, Sviš 8, Izola 7, Sevnica 3, Krško 2.
Liga prvakov, skupina C, 9. krog: Veszprem - Celje Pivovarna Laško 29:26 (15:10); Sulic, Ilic 5; Razgor 4, Mar-guč, Miklavčič, Žvižej, Janc 3. Vrstni red: Veszprem 16, Vardar 13, Rhein Neckar 12, Montpellier 8, Celje 4, Čeho-vski medvedi 1.
1. SL (ž), 14. krog: Zelene doline Žalec - Krka 22:31 (14:15), Celje Celjske mesnine - Ajdovščina 23:23 (9:11), Hren 8, Pišek 4; Schuster 10. Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 24, Celje 18, Žalec, Krka, Piran 17, Ajdovščina 15, Koper 11, Velenje 7, Branik, Ljubljana 4, Naklo 2.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Hopsi -Tajfun 64:67; Abramovič 17, Rizman, Jagodnik 11; Bratož 20, Drobnjak 15, Lelic 12, Rogaška - Elektra 79:57; Čebu-lar 24, Bubnič 20, Dimec 13; Brčina 13, Čebašek 12, Bajra-mlic 7. Vrstni red: Tajfun 33, Zlatorog 28, Krka, Rogaška, Grosbasket 26, Šenčur 25, Portorož 24, Hopsi 23, Maribor 22, Helios 21, Elektra 16.
Pokal KZS (ž), finale: Athlete Celje - Triglav 77:49; Lisec 22, Abramovič 16, Erkič 12; Piršič 11, polfinale: Athlete Celje - Maribor 98:59; Abramovič 19, Erkič 15, Pre-zelj 14; Drozg 15.
MALI NOGOMET
Pokal 1. SFL, zaključni turnir, finale: Dobovec Pivovarna Kozel - Oplast 7:11 (2:5); Mordej (6, 19, 33), Kugler (27), Kroflič (29), Marot (30), Vojsk (38), polfinale: Dobovec Pivovarna Kozel -Sevnica 6:3 (2:1); Vojsk (19), Marot (19, 25, 35), Mordej (28), Kugler (37). (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 19. 2.
KOŠARKA
Pokal KZS, zaključni turnir, Laško: Helios - Tajfun (18.30).
Jadranska liga (ž), prva tekma četrtfinala: Athlete Celje - Triglav (18).
Petek, 20. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 14. krog: Benedikt -Dobovec Pivovarna Kozel (20).
ROKOMET
1. SL (ž), 14. krog: Ljubljana - Velenje (19).
Sobota, 21. 2.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina C, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Čehovski medvedi (19).
Pokal EHF, skupina A, 2. krog, Velenje: Gorenje - Ha-slum (20.30).
Uroš Kroflič (levo) in Rok Mordej sta tolažbo poiskala pri svojih izbrankah in otrocih.
Artnak odstopil z vrha športne zveze
Vlado Artnak, ki je Športno zvezo Šentjur (ŠZŠ) vodil od leta 2007, je pred dnevi protestno odstopil z mesta predsednika. Za to potezo se je odločil, ker je občina letos spremenila kriterije pri izboru najboljših športnikov. Tako bodo za ta naziv po novem lahko kandidirali tudi športniki, ki imajo stalni naslov v tej občini in niso tudi člani šentjurskih klubov.
Vprašanje, ali morajo biti kandidati za priznanja izključno člani šentjurskih klubov, se v Šentjurju vleče že dolgo in je v preteklosti pripeljalo celo do vzporednih slavnostnih prireditev in razglasitev naslovov. Za javno priznanje v domačem kraju so bili prikrajšani mnogi Šentjurčani, ki kljub vrhunskim športnim dosežkom svojih klubov niso imeli v Šentjurju. Zato je občina letos nabor kandidatov razširila. Vlado Artnak še vedno ostaja v upravnem odboru ŠZŠ, kjer je sicer že od leta 1992. Izredni občni zbor z volitvami novega vodstva bo imela zveza 24. februarja. Prireditev Športnik leta v občini Šentjur bo v Ipavčevem kulturnem centru 6. marca.
StO
NA KRATKO
Neustrašni v Veszpremu
Veszprem, Hamburg: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 9. krogu lige prvakov izgubili z 29:26. Večji del tekme so bili enakovredni madžarski zvezdniški zasedbi. V soboto se bodo od lige prvakov poslovili skupaj s Čehovskimi medvedi. Gorenje je izgubilo tekmo 1. kroga skupinskega dela pokala EHF v Hamburgu s 33:28. V začetku zadnje četrtine dvoboja je povedlo z 22:21. Takoj zatem je sledil delni izid 4:0 v korist predlanskega evropskega prvaka. Najbolj učinkovita sta bila Mario Šoštarič s sedmimi in Senjamin Buric s šestimi goli. V 14. krogu 1. slovenske lige so rokometašice Celja Celjskih mesnin doma igrale neodločeno z ajdovskim Mlinotestom 23:23. V zadnji minuti je gol po lepem prodoru dosegla Sanja Vrček, toda sodnika iz Ormoža sta ga iz neznanega razloga razveljavila. Izkazali sta se vratarka Klara Hrovatič s 14 obrambami in Pia Hren z osmimi goli. Celjanke so se povzpele na 3. mesto, kajti Zelene doline so v Žalcu izgubile s Krko z 31:22.
Renner še v soboto
Celje: Naslov državnega dvoranskega prvaka v skoku s palico je osvojil član Kladivarja Robert Renner. Preskočil je 530 cm in za normo za nastop na evropskem prvenstvu zaostal decimeter. Ponovno jo bo lovil v soboto na mitingu v Celju. V Ljubljani so bile preostale discipline. V troskoku je zmagal Andrej Batagelj iz Kladivarja, državni prvaki iz velenjskega kluba pa so postali Nina Djordjevič (daljina), Maja Mihalinec (60 m) in Peter Hribaršek (60 m ovire). V Slovenski Bistrici je bilo še DP v suvanju krogle. Prvaka sta postala starejši mladinec Leon Kumprej in pionir Marko Šimunovič (oba Kladivar). (DŠ)
18
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 397
PRODAM
MENJAM
KANGOO 1,4 bencin, letnik 2001, registriran, lepo ohranjen, prodam za 1.200 EUR. Telefon 031 839-090. 340
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Gotovina, odvoz in prepis takoj. Telefon 031 687-477.	325
TRIBRAZDNI obračalni plug zamenjam za dvobrazdni plug, 14 col. Telefon 031 649-414.	Š 7
TRIBRAZDNI obračalni plug menjam za dvobrazdni 14-colski obračalni plug. Telefon 041 649-414. Š 27
POSEST
PRODAM
I
m
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
STROJI
MANJŠO hišo v Rimskih Toplicah, številka energetske izkaznice 2015-252-2588215, prodam. Telefon 041 233-835.
415
NAJAMEM
V OKOLICI Vojnika najamemo do 1 ha travnika na terenu, kjer je možno strojno spravilo krme. Telefon 031 621-055.
438
STANOVANJE
PRODAM
PRODAM
PUHALNIK za seno, stranski vmet sena, zelo ugoden za delo, prodam. Telefon 041 855-553.	389
NOVEJŠO kosilnico Bcs, širina 127, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena pri ogledu. Telefon 041 574-00 9 . 416 SNEŽNO planirno desko, vrtljivo, širina 2 m, prodam. Telefon 041 807-853.431
NA Ponikvi (Šentjur) prodamo opremljeno in dobro ohranjeno dvosobno stanovanje v velikosti 60 m2, zgrajeno 1976, obnovljeno 2007, št. energetske izkaznice 2015-61-100-7147. Cena po dogovoru. Telefon 041 351-788.394.
ODDAM
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130.	p
SOBE za najem, popolno opremljene* svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija: Lešer, Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244.	p
TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ!
Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami:
•	dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenik • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II. stopnje zdravstvene nege
•	diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušeni s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije.
Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2)
Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni
Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite:
info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji.
Stâhli Personal / Iris Stâhll - Dečko /
dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu
«fMiw.staehllpersonal.ch
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
Dragemu sinu in bratu
SREČKU ŠROTU
v slovo
Mama Neža, brata Boško in Bojan z družinama
OPREMLJENO stanovanje, toplo, svetlo, z balkonom, v pritličju hiše, stanovanje je primerno za upokojenca ali družino, oddam. Telefon 041 650-737. 378 OPREMLJENO stanovanje za eno ali dve osebi oddam. Telefon 041 650-737.
378
V CELJU oddam enosobno stanovanje, številka energetske izkaznice 201520-39-8490. Telefon 031 687-043.
[E9 Ji'	m
astrologinjaAfl! jasnovidnosti)!	Iffffi
BIOTERAPIJEPT	« 404 935 š
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRODAM
NOVO, neuporabljeno mizo in štiri stole za 100 EUR, nov mali pralni stroj za upokojence za 60 EUR in omaro za perilo prodam za 70 EUR. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 336 TUŠ kabino, 90 * 90 cm, dobro ohranjeno, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5412-356, 070 240-792. 390
AKUSTIKA
PRODAM
OZVOČENJE Germany, centralno, pevsko, za glasbeno skupino, 200 V, 8-ka-nalno, kompletno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.
421
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	41
PRAŠIČE, od 40 do 220 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 214-174.	p
KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA simentalca, težkega 100 kg, teličko in bikca, stara 10 in 15 dni, telico, brejo 9 mesecev, pašno, mlečno mesni tip, prodam. Telefon 031 840-282. 357
KUPIM
Umrl je
SREČKO ŠROT
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 19. februarja 2015, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Dragi oči, prekmalu si nas zapustil, a smo hvaležni za čas, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala prijateljem in znancem za številne izraze sočutja.
V tolažbo nam je, da ste ga spoštovali.
Nada, Nataša, Žiga, Jaša in ostali svojci
PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,60 EUR/kg, mesni tip, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 365 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, akcijske cene - nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n BIKCA simentalca, po izbiri, težkega približno 200 ali 150 kg, prodamo. Telefon 031 458-681.	399
PRAŠIČA, 150 kg, domača hrana in telico simentalko, 250 kg, prodam. Telefon 041 563-725.	417
BIKCA simentalca, težkega 260 kg, prodam za 750 EUR. Telefon 041 596475.	414 DVA bikca, čb, stara 10 dni, prodam. Telefon 041 990-595. 425 TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol, prodam. Telefon 041 318-144.
2002
TELICE, breje, pašne prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol ali dopita-nje. Telefon 031 533-745. 437
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo
na rožna tla in jokala, ker te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MARIJE VOLOVŠEK
se iskreno in s hvaležnostjo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mama, pojdi naprej proti soncu. Nekoč se dobimo tam.
Tvoji najdražji
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 2
firm™
lastrologfnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
JALOVO kravo ali telico, suho ali debelo, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544270.	p BIKCE, mesni tip, težke od 140 do 200 kg in telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 413 TELIČKO simentalko, težko do 200 kg, kupim. Telefon (03) 5739-270, 051 470-362. l 38
SENO in otavo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-520. 382 DOMAČO koruzo prodam. Telefon 041 649-414.	Š 27
OKROGLE bale in kocke sena prodam.
Telefon 041 763-409. 400 KOCKE sena ali otave prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 278-179. 408 KROMPIR, bel ali rumen (rdeč) za kuhanje ali pečenje, prodam, tudi dostavim. Telefon 031 523-748.	404 KROMPIR za sajenje, bel in rumen, po znižani ceni, odstopim. Prodam tudi koruzo, ječmen in krmni krompir. Telefon (03) 5702-459, po 19. uri.440
OSTALO
PRODAM
PRODAM
DOMAČO koruzo prodam. Telefon 031 649-414.	Š 7
SEME 80 cm dolgega fižola v stroku, zelene barve, prodam. Telefon 041 265-492.	391
SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745.	59
novi tednik
7Q
/ LET
RABLJENO peč za centralno Stadler TVT (etažno) ogrevanje, 40 x 60 cm in raztezno posodo, 30 l, prodam. Telefon 542-1144.	384
SENO v kockah in bukova drva prodam. Telefon (03) 5778-412. 386
LEDER, črne barve, moško jakno št. 50, žensko jakno št. 44 in ženski vinsko rdeč zimski plašč, št. 48, prodam. Telefon (03 ) 5483-847. 43 5
TRAČNI obračalnik, malo rabljen, širina 210 cm, štiri gume za traktorsko prikolico, velikost 195 * 75 * 16, štiri gume za tovorno vozilo in 10 kg domačega fižola, prodam. Telefon 031 840-078.
Š 28
POLOVICO prašiča in bale, ovite ali suhe, fi 135, prodam. Telefon 041 880-798.
436
TELIČKO, lim/lis, mesni tip, staro 4 mesece in kostanjeve kole za pašnike, prodam. Telefon 070 744-487. p
DRVA,dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
KUPIM
LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.	3490
HLODOVINO iglavcev, sušice in hrast kupim. Telefon 031 649-201. 418
INFORMACIJE
19
Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.
V SPOMIN
JOŽETU KOČARJU
(6. 1. 1936 - 20. 2. 2011)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice
TEREZIJE VIDENŠEK - ZINKE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in za sveto mašo. Hvala gospodu župniku Janku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek
CIRIL KERŠ
iz Šmiklavža pri Ljubečni (29. 5. 1925 - 29. 1. 2015)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, gospodu župniku Kostanj-šku in moškemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Ofentavška, ki smo mu hvaležni tudi za
poslovilne besede. Hvala vsem za darovane svete maše, cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Marica in domači
Ponavljamo zahvalo in se prizadetim opravičujemo za napako.
			
ZMENKI		RA	ZNO
MOŠKI, povratnik, iz tujine, upokojenec, brez potomcev, želi spoznati mlajšo žensko, ki si želi ustvariti družino. Bodi nekadilka, brez obveznosti, vitke postave in prijetne zunanjosti. Oglasi se, ne bo ti žal. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRESKRBLJENA BOŠ.	426
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
INŠTRUKCIJE matematike za osnovne in srednje šole nudim. Telefon 070 877-998, Petka, Alenka Dimec, s. p., Kraigherjeva 6, Celje.	428
Dokler mislimo nanj, človek ne umre.
ZAHVALA
ob smrti moža, očeta, dedija in tasta
TONETA GABRŠČKA
ki nas je zapustil 3. februarja 2015
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za prelepo petje, gospodu župniku za lepo opravljeno mašo, govornici Marini, družini Kotnik in vsem, ki ste pomagali pri pripravi pogreba. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje,
sveče in darove. Hvala Čebelarskemu društvu Šentjur, praporščakoma čebelarskega društva in društva upokojencev, Davorju
za odigrano skladbo ter pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej hvala za vsak topel stisk
roke in iskrene besede tolažbe. Zelo ga bomo pogrešali, saj nas je imel neizmerno rad.
Žalujoči: žena Vida ter hčerki Lučka in Damjana z družinama
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
IVAN GORŠIČ
Pogreb bo v četrtek, 19. februarja 2015, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoča sinova Janez in Igor z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir. Izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči...
ZAHVALA
Nebo je trosilo bele snežinke na nas, ko smo se v ponedeljek, 9. februarja, na šentjurskem pokopališču za vedno poslovili od našega dragega
JOŽETA MAUERJA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli izraze sožalja, darovali cvetje in sveče in žalovali z nami. Hvala
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Čonču za darovano sveto mašo in besede slovesa ter pogrebni službi Žalujka za skrbno organizirano in opravljeno pogrebno slovesnost s poslovilnim govorom, pevci
in trobentačem. Za vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu.
Žena Zinka, sin Jože in hči Nataša z družinama
70\
let
novi tednik I radiocelje G
60
let
409
444
433
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, strica in svaka
MILANA KRIVCA
dipl. stroj. ing.
se iskreno zahvaljujeva ožji družini in sosedom za podporo in pomoč. Zahvaljujeva se širši družini pilotov, smučarjev in študijskim kolegom za poslovilne besede. Hvala za izraženo sožalje prijateljev in sodelavcev Cinkarne Celje.
Hvala vsem, ki ste ga poznali in imeli radi.
V tihi žalosti: žena Marjanka in hči Mojca
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
FRANCA KOŠTOMAJA
z Ljubečne, Murnova ulica 8 (10. 9. 1934 - 3. 2. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, osebju Špesovega doma Vojnik za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja, DU Ljubečna ter govorniku in župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Pošteno, polno si živela, bogastva ne, sreče si si želela. Srce ljubeče v grobu spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, prababice in tete
MATILDE KOLAR
iz Celja, Klanjškova ulica 1 (13. 2. 1927 - 4. 2. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala osebju Doma ob Savinji Celje za negovanje in uteho v zadnjih urah življenja. Hvala tudi gospodu župniku Ivanu Hrastniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sin Srečko z družino
429
20
RADIO, KI GA BERETE / VODNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 19. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 20. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 21. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 22. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 1.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 23. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 24. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 25. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo
OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
20 vročih Radia Celje		
		
	TUJA LESTVICA	
1.	TAKE ME TO CHURCH - HOZIER(5)	
2 LIPS ARE MOVIN -		
	MEGHAN RAINOR	(3)
3.	UP - OLLY MURS FEAT.	
	DEMI LOVATO	(5)
4.	ANIMALS - MAROON 5	(3)
5.	ELASTIC HEART - SIA	(4)
6.	CENTURIES - FALL OUT BOY	(2)
7. FOURFIVESECONDS -		
	RIHANNA & KAYNE WEST &	
	PAUL MCCARTNEY	(1)
8.	UPTOWN FUNK - MARK	
	RONSON FEAT. BRUNO MARS	(7)
9.	L.A.LOVE (LA LA) - FERGIE	(1)
1O.	YELLOW FLICKER BEAT -	
	LORDE	(2)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	STISN SE K MEN - MANOUCHE	
	FEAT. ALENKA GODEC	(6)
2.	POPOLN DAN - SELL OUT	(4)
3.	OSTANIVA - SWEET PEAK	
	FEAT. EVA HREN	(5)
4.	V HIŠI VEČNIH SANJ -	
	ALEX VOLASKO	(2)
5.	TI TO LAHKO - ZLATKO FT.	
	NINA PUŠLAR	(1)
6.	PROBLEM - STATIC	(4)
7. PEGASTI MILIJONAR - ALMA		(3)
8.	JZN - SMAAL TOKK	(3)
9.	TI - LOMBARDO FEAT. HODŽA	(2)
10. TVOJI KORAKI - ZEUS		(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	LIVE ME LIKE YOU DO -	
	ELLIE GOULDING	
	FATTI AVANTI AMORE - NEK	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	ČAS ZA NOROSTI - SOPRANOS	
	PLEŠI Z MANO - DMP	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
1.	Ponos: Le bela snežinka
2.	Rosa: Zlata Tina
3.	Prva liga: Valentinovo
4.	Nemir: Ko bom odšel
5.	Smeh: Bodi moja mala
KINO
CINEPLE
Spored od 19. 2. do 25. 2.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Annie - komedija
četrtek, petek, sobota: 13.15,
17.00, 19.20
nedelja: 13.15, 17.00
ponedeljek, torek, sreda: 17.00,
19.20
Asterix: Domovanje bogov -
animirani
četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.30, 15.20, 18.00 ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 18.00
Bacek Jon - animirani sobota, nedelja: 13.10, 14.10, 16.10
ponedeljek, torek, sreda: 16.10 Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti - komedija nedelja: 20.00
Ex Machina - znanstvena fantastika
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.00, 20.10 petek, sobota: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 Igra imitacije - drama sobota: 20.00
Jupiter v vzponu - znanstvena fantastika
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek: 19.00, 22.10 sobota: 19.00, 22.15 Kingsman: Tajna služba - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.15, 20.45 petek, sobota: 15.40, 18.15, 20.45, 21.30
Ostrostrelec - biografski
od četrtka do srede: 15.30, 18.10, 20.50
Paddington - komedija, družinski
od četrtka do nedelje: 13.50 Petdeset odtenkov sive - romantična drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 16.15, 17.30, 18.45, 20.00, 21.15 petek, sobota: 15.00, 16.15, 17.30, 18.45, 20.00, 21.15, 22.30 Pobeg s planeta Zemlja - animirani
od četrtka do nedelje: 13.40, 17.10
ponedeljek, torek, sreda: 17.10 Poročna priča d.o.o. - komedija četrtek: 15.45 petek: 15.45, 21.50 sobota: 21.50
nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.50
Ritem norosti - drama petek: 20.00
Sedmi palček - animirani, družinski
od četrtka do nedelje: 13.20, 14.20, 15.10
ponedeljek, torek, sreda: 15.10 Teorija vsega - drama četrtek: 20.00
ČETRTEK
19.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama PETEK
18.00 Bog, le kaj smo zagrešili
-	komedija
20.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama SOBOTA
18.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama NEDELJA
18.00 Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju - komična drama
20.00 Bog, le kaj smo zagrešili
-	komedija
KINO VELENJE
PETEK
20.00 Pobeg s planeta Zemlja -
animirana pustolovščina, sinh.
18.30 Zimsko spanje - romantični triler
20.00 Kingsman: tajna služba -
komična akcijska pustolovščina SOBOTA
18.00 Pobeg s planeta Zemlja -
animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Še vedno Alice - biografska drama
20.00 Petdeset odtenkov sive -
romantična drama NEDELJA
16.00 Pobeg s planeta Zemlja -
animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Kingsman: tajna služba -komična akcijska pustolovščina 19.00 Še vedno Alice - biografska drama
20.30 Ritem norosti - biografska drama
PONEDELJEK
17.30 Petdeset odtenkov sive -
romantična drama 20.00 Leviatan - drama POČITNIŠKE PREDSTAVE
(cena vstopnice je 3,50 evra) ČETRTEK
17.00 Veličastnih 6 - animirana pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Fantovska leta - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 2.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Druženje z risanimi junaki
ogled sinhronizirane risanke za otroke
18.00 Galerija Mozirje
Ogenj, rit in kače niso za igrače
literarno srečanje z avtorico knjige Mileno Miklavčič
19.00 Narodni dom Celje_
Vesperae musicale
predgovor in pogovor z umetniki - Mladi ljubljanski solisti
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Angeli: Bitja s perutnicami ali brez?
predava: dr. Marjan Turnšek, nadškof
19.19 Knjižnica Velenje
Janez Ivan Novak: Kako temno je pred svitom
predstavitev knjige o zdravljenju alkoholizma
19.30 Narodni dom Celje
Vesperae musicae
Mladi ljubljanski solisti
20.00 Branibor club Celje_
Domagoj Pintaric
stand up večer
20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam
PETEK, 20. 2.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice
17.00 Visoka zdravstvena šola
Celje_
Od pozabljivosti do demence
predava: prim. asist. Mojca Muršec
17.00 Osrednja knjižnica Celje
S. Kubrick; Barry Lyndon
predava Matic Majcen
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic 18.00 Osrednja knjižnica Celje Vesna Leme
predstavitev knjige Louise Hay Heal Your Life in ogled filma Receiving Prosperity
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Predstavitev japonskega tradicionalnega tiska ukiyoe
predstavila se bo skupina mojstrov japonskega lesoreza
9.00 do 11.00 Center starejših -Hiša generacij Laško
Počitniške ustvarjalne delavnice
9.00 do 17.00 Vila Mojca_
Zimske počitnice v Vili Mojca
16.00 Center starejših - Hiša generacij Laško
Jemen in otok Sokota
potopis iz arabskega dela sveta Vinka Šeška
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Tiho prihaja mrak -izbor iz slovenske poezije
recital, Ljubiteljsko gledališče Teharje
19.30 SLG Celje
Luka Martin Škof, Blaž Rejec: Veš, poet, svoj dolg?
abonma Premiera in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Čista norišnica
komedija Špas teatra
St. 7, 19. februar 2015	VODNIK	21
SOBOTA, 21. 2.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodenje po razstavi 17.00 Kulturni dom Liboje Hop v pravljico
lutkovna predstava, Kulturno društvo Smeško
17.00 Vinska Gora, Krstnikov dom
Harmonikar Aljaž Sedovnik
predstavitev zgoščenke 18.00 Zdraviliški dom Dobrna ... in spiritu canticum ... v duhu pesmi
Vokalna skupina in spiritu; festival malih vokalnih skupin
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Za srečnejše dni - Kajuh
premiera dokumentarnega filma RTV Slovenija s predstavitvijo ustvarjalcev
19.30 SLG Celje_
Luka Martin Škof, Blaž Rejec: Veš, poet, svoj dolg?
abonma Sobota večerni in izven
20.30 Špital za prjatle Celje Klemen na kvadrat; Klemen Mauhler in Klemen Bučan
stand up večer
21.00 Mestna kavarna Metropol
Miha Plantarič trio
jazz glasbeni večer
21.00 Jazz pub Celje_
Draksler/Drašler/Čudars
džez koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Železni aktivizem
klubski večer
NEDELJA, 22. 2.
13.00 Citycenter Celje
O starki Zimi in njenih pomočnikih
lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Bičikleta 17.00 Kulturni center Laško
Glasba, moje veselje
popotovanje z zborom Koral in z glasbeniki družine Hrastnik
17.00 Dom kulture Velenje Rože za Pepco
ljubezenska komedija; Veseli oder iz Ptuja 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Večer slovensko-argentinske folklore
PONEDELJEK, 23. 2.
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku
namenjena otrokom od 3. leta; pripovedovala bo Daliborka Vladušič
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Mars in razvoj civilizacij
predava Boris Muževič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose?
predava: Nara Petrovič
VSAKOMUR PRAVO
BrezpCačno pravno svetovanje
soßota, 21.fe6ruar2015, od 10. do 14. ure, v prostorih odvetništie druzße Mačet^ <Prešernova uCica 27, CeCje
Vsakima pravico do pravnega nasveta!
www.vsakomurpravo.si
18.00 Grad Komenda na Polzeli
Samo če verjameš, lahko zmagaš
Malteška čajanka; z gostjami se bo pogovarjala Dragica Sternad Pražnikar
19.19 Mestna knjižnica Velenje Družina z najstniki
predava Zlatka Jambrovič 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prevare
komedija, Mestno gledališče ljubljansko
TOREK, 24. 2.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Andrejem
18.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Miha Maleš: Ilustracije Prešernovega Sonetnega venca
javno vodstvo po razstavi Brede Ilich Klančnik
18.00 Knjižnica Šentjur
Zaključek bralne značke za odrasle z Metodom Pevcem
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ali smo res neumni, če verujemo
predava: nadškof prof. dr. Anton Stres
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Prevare
komedija, Mestno gledališče ljubljansko, za torkov abonma in izven
19.30 Kulturni center Laško Boris, Milena, Radko
gledališki abonma in izven; SNG Drama Ljubljana
19.30 Dom kulture Velenje
Cvetje v jeseni
muzikal po povesti Ivana Tavčarja
SREDA, 25. 2.
14.30 Glasbena šola Celje
Harfa, citre, komorne skupine s pihali, kitara, godala, orgle
javni nastop tekmovalcev
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic
pripovedovala bo Metka Pivk Srdič
18.00 Savinova hiša Žalec Davidov pozni slog: Marsa razorožijo Venera in tri Gracije
predavanje dr. Leva Krefta
MED
OSREDNJA
iižnica Celje
DOGODKOV
FEBRUARJEM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
19. februar, Barry Lyndon: cikel predavanj Matica Majcena ob 17. uri o.Stanleyu Kubricku
PONEDELJEK, BNIVERZA ZA TRETJE i
23.	februar,
ob 17.30 uri\MaTs iffrazvoj civilizacije 1 ava Boris Muževič
TOREK, ODDELEK GLASBA FILM
24.	februar, Brainobrain program je izobraževalni program, ki ob 17. UI^Btrokom pomaga razvijati pomembne življenjske
SREDAkN|I|NICA
25. feb! Liar, Vabljeni v svet pravljičnih dogodivšči ob 1Ü uri
ISKU KNJIZK^k
livščinv
LEDA, STUDIJSKA ČITALNICA
25. feflHlr, Jill Taplin: Jafcrosta igra res^emelj za razvoj ob 17. uri kreativnega Hzmišljanja? Predavanje bo prevajal
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.30 Kulturni center Laško
Vid Ušeničnik, tolkala, Blaž Jurjevič, klavir, Ilj Pušnik, kontrabas
glasbeno kulinarični abonma in izven
19.30 Dom kulture Velenje Nočni portir
komedija Gledališča Velenje
Društva vabijo
_PETEK, 20. 2._
16.00 do 21.00 Thermana park Laško
Thermanina domača tržnica
SOBOTA, 21. 2.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
16.00 do 21.00 Thermana park Laško
Thermanina domača tržnica
NEDELJA, 22. 2.
8.00 Na parkirišču župnijske stavbe Tabor
Kmečka tržnica
PONEDELJEK, 23. 2.
14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
Razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.;
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 28. 2.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: razstava Sharaku v interpretaciji sodobnih japonskih umetnikov, do 22. 3.
Likovni salon Celje: razstava Štirje letni časi, Fireman, doctor in Mr. With Silver Mercedes-benz, Klemna Zupanca, do 15. 3.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Ljudje z naravo, narava za ljudi, do 10. 3.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava del Mihe Maleša, do 28. 2.
Galerija Plevnik Kronkowska:
večmedijska razstava »Živel strip! Živela animacija!«, do 26. 2.
Celjska Kulturnica: fotografska razstava Kolinearnost, Tilna Sotlerja in Mitje Ličarja, do 26. 2.
Galerija AQ Celje: fotografska razstava Najlepše mesto na svetu, Matjaža Rušta in Roberta Marina, do 27. 2.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Skozi moje oči (Češplin kompot), dijakinj 2. letnika Gimnazije Celje - Center, do 14. 3.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava
PRE
Komedija, Mestno gledališče ljubljansko
za gledališka abonmaja in izven
23. in 24. 2.2015 ob 19.30 ^j^mJLJT Dom II. slovenskega
!%»>■' , v > - •
ice.-tnc Žalec, tel. 03 710 04 34 Več na: www.zkst-zalec.si
Ivana Kolenka, Pustne maske, do 30. 3.
Savinov likovni salon Žalec: razstava Dotiki in prepleti: glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti (Tamara Fri-ebl, Bori Zupančič, Sašo Vrabič), do 28. 2.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava skulptur Cirila Hočevarja z naslovom Jamske vile, do 25. 3.
Galerija Mozirje: razstava slik, grafik in skulptur Gorana J. Horvata, Med peklom in rajem, do 9. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
novi tednik
* Velike diskete so bile pred leti v pomoč pri prenosu novinarskih tekstov v tiskarno v Ljubljano. Fotografije so zaposleni iz naše tehnične pisarne nosili posebej in so jih v tiskarni preslikali, da so bile pripravljene za tisk.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Prokuristka: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
22
VSI NAŠI MOJSTRI
Ugodje bivanja - skeletna gradnja
Skeletna gradnja je ena najbolj kakovostnih in hkrati omogoča dobro in kakovostno bivalno udobje. Takšen način gradnje je v zadnjih nekaj letih spet zaživel, in to po zaslugi gradbenih materialov, ki omogočajo odlično toplotno izolacijo, paroprepustnost in dihanje sten, hkrati pa niso nosilni oziroma ne omogočajo sestave nosilne konstrukcije.
Stik z naravo
Najbolj pomembno pri skeletni gradnji je, kot pove že ime samo, da je osnova gradnje v skeletu ali ogrodju, ki je sestavljeno iz močnih lesenih nosilcev. Pri tem ločimo dva načina izvedbe. Prvi način je tisti, pri katerem stoji skelet povsem samostojno in statično prenaša vse obremenitve. Nosilci so postavljeni v rastru in so povezani z diagonalnimi vezmi. Drugi način skeletne gradnje je gradnja iz OSB-plošč, ki so z notranje strani pritrjene na nosilce. Nosilci statično ne zadostujejo, pomembna je OSB-plošča, ki utrdi konstrukcijo, zato je ta pri skeletni hiši bolj stabilna. Pri tem je odstopanje pri ceni lahko zelo veliko, saj gre za dva različna načina skeletne gradnje.
Najbolj pomembna pri skeletni hiši je paroprepustnost. Zato so materiali skrbno izbrani in nameščeni tako, da prepustnost stene za vodno izparino narašča od znotraj navzven. Vodna para nadzorovano prehaja navzven in ne zastaja
Zgradbo ne nosijo stene, pač pa jo nosi skelet. S tem je posredno lahko pri načrtu velik delež steklenih sten v skeletni hiši. Tako dobimo panoramsko odprto bivalno okolje in stik z okolico, z ustreznim načrtovanjem in izvedbo pa tudi velik delež pasivnega sončnega ogrevanja. Stene pri skeletni gradnji imajo podobno kot pri montažni gradnji izolacijo vdelano (vpihano) v steno. Skeletni način gradnje je zelo primeren za gradnjo energijsko varčne ali pasivne hiše.
Skeletne hiše in gradnja ponujajo prijazno bivalno okolje med ekološko sprejemljivimi materiali, omogočajo različne arhitekturne zamisli, zagotavljajo odlično toplotno izolacijo in tudi odlično potresno varnost, saj je les gradivo, ki se razteza in prenaša sile z vseh strani -za razliko od opeke in betona, ki prenašata le tlačne sile. Zaradi vse večje ekološke osveščenosti bo to gradnja prihodnosti, gradili pa bomo predvsem ekološko varčne in pasivne hiše.
Skeletna gradnja je ena najstarejših in najbolj razširjenih oblik gradnje, je učinkovita, prilagodljiva in cenovno ugodna. V prvi fazi izdelajo skelet, in sicer podobno kot kozolec toplar, v drugi fazi pa med skelet dodajo ustrezna polnila, ki zagotavljajo zrakotesnost in energetsko varčnost objekta. Izbira materialov in njihova cena sta prepuščeni željam investitorja.
Prednosti
prilagodljivost notranjih sten - notranjo podobo oziroma tloris doma lahko kasneje brez težav spremenimo ali dodamo dodatne prostore hitreje kot pri klasični prizidavi. Tretja pa je ta, da za »podporo« hiše skrbi konstrukcija okostja, torej se lahko odločimo za zelo malo ali tudi nič notranjih sten - kar je pri trenutnem trendu odprtih oziroma »open plan« prostorov, kjer so vsi bivalni prostori povezani v enega, zelo priljubljeno in daje moderen videz doma.
Pri skeletni gradnji moramo poskrbeti predvsem za to, da izberemo za materiale sten takšne, ki omogočajo dobro izolativnost, hkrati pa so paroprepust-ni. Torej je ena najboljših izbir zagotovo les. Če izberemo skelet in stene iz stekla, je torej dobro premisliti o tem, kako poskrbeti, da se dom ne bo prehitro spremenil v steklenjak, v katerem bo bivanje neprijetno.
Pri odločitvi za skeletno gradnjo je pomembno tudi dobro načrtovanje inštalacij. Kadar za stene uporabimo opeko ali predizdelane plošče, lahko v njih brez težav namestimo vse napeljave. Če se odločimo za steklo ali druge tanjše in »trde« materiale, pa je treba inštalacije namesto v stene napeljati v tla.
VSI NAŠI MOJSTRI
23
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, , pokličite:
031 692-860
"veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
www.vb-sentjur.si
DELO NA TERENU!
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
r
THERMANA

OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSlNlNANDREI@GMAlL.COM
V	J
ČMLjflCl SStVK rLlICCA
Grevenbroich 1,
«r MTM$
DELOVNI ČAS: fxm. - pet.: oildtr 1X.txrt; soj-.: oil deli.
nrmnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUU I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTUttUE VERHOVŠEI d.o.o. Pražlnska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 eurou
r
<Ptikk

MARJAN TERŽAN, s.f
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
'^EffiSÄS ■pRIUfifDin/iGR0B0.,OELOBREZPU.iNOi
BsinoapinsiiKd
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
wuuw.strojeplastLka.sL
AVT0MEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1.3270 Laiko
IZPUŠNIH SISTEMOV	nt/"4 26 61
HITRO KVALII b I NU~
nimfi, iir.nnum
HOl^l
■^roPRALNlCA
asfalt kovač d.o.o.,
Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici
ASFALT
+386 3 7491 q31 +38b 3 7491 d32 asfalt.kovac@siol.net
24
ZANIMIVOSTI
Za starejše Slovence in Avstrijce
V Mozirju so se posvetili spletnemu portalu za starejše - Spletna podpora za avstrijsko Globasnico
V Sloveniji imamo že tri večje spletne portale, ki nagovarjajo občane po srečanju z abrahamom. Za enega od njih, ki ima naslov Zlata leta, skrbijo iz Mozirja. Med starejšimi je seveda vse več računalniško pismenih, ki so vse bolj vedoželjni.
»Od leta 2008, ko smo začeli, do danes se je zanimanje precej povečalo. To smo tudi pričakovali. Od tako imenovane »baby boom« generacije jih je nekaj že v pokoju, drugi se v pokoj odpravljajo, kar pomeni, da so se z računalniki v službi že srečali,« pojasnjuje Roman Čretnik iz Zavoda za medge-neracijsko povezovanje Zlata leta. Iz mozirskega zasebnega neprofitnega zavoda, ki je na zadnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani prejel priznanje za večletno sodelovanje. »To je eden prvih neprofi-tnih zavodov v Sloveniji, ki je spodbujal smotrno rabo novih sodobnih tehnologij med starejšimi,« so zapisali v obrazložitvi priznanja, ki ga je zavodu podelila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.
	áL.	
I	v	n
\ $	V A i i	
Y	t 1	
Domiseln pristop
V zavodu želijo starejše naučiti uporabe sodobnih tehnologij in spodbujajo njihovo zavest, da so še vedno dejavni in sposobni. Poleg tega Zlata leta že vrsto let nudijo brezplačne spletne strani za slovenska upoko-
Vse od vaj za krepitev spomina do vrtičkarskih nasvetov in nasvetov za varčevanje. »Trudimo se, da so prispevki pozitivno naravnani in da spodbujajo aktivno staranje. Naša želja ni, da bi starejši za računalniki obviseli, želimo jim le dati nekaj iztočnic, zamisli in usmeritev,« pravi Čretnik, ki po odzivih sodi, da starejši to potrebujejo.
Po zadnji obširnejši raziskavi so v zavodu ugotovili, da je povprečna starost obiskovalcev mozirskega portala 53 let, med njimi je bilo več žensk. Povprečno so obiskovalci bolj izobraženi. Med njimi so tudi otroci starejših, ki jih zanima, kam vse bi starše lahko vključili.
Z babico Zlatko
Maskota spletnega portala in zavoda Zlata leta je babica Zlatka, ki se redno pojavlja v obliki stripa. »To je hudomušna in nabrita gospa, ki je polna energije in pozitivna,« jo ocenjuje direktor Čretnik. »S stripom smo pač želeli popestriti dogajanje in vsebine na portalu,« dodaja. Iz tega je v dveh letih nastalo približno sto stripov babice Zlatke, ki jih ustvarja risarka v Bohinju.
Še več, mozirski zavod ne deluje zgolj med starejšimi v Sloveniji, ampak sodeluje v projektu prenašanja naših dobrih praks v Avstrijo. V Sloveniji seveda ni vse za-
nič, od nas se lahko kaj naučijo tudi bogatejši severni sosedi. Slovenija prednjači s svojimi dnevnimi centri za starejše. V okviru projekta čezmejnega sodelovanja Asso, ki je financiran z evropskim denarjem, so partnerji v projektu vzpostavili dvojezični dnevni center aktivnosti za starejše v Globasnici na avstrijskem Koroškem. Mozirjani so tam poskrbeli za spletno podporo z vzpostavitvijo globaškega spletnega portala, elektronskim obveščanjem in usposabljanjem Avstrijcev za delo na spletnem portalu. Projekt bo trajal do marca.
BRANE JERANKO
Roman Čretnik iz zavoda Zlata leta je že prejel priznanje Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.
SO TRENUTKI
jenska društva. Direktor zavoda pripominja, da je k zanimanju starejših za splet občutno pripomogel projekt Simbioza.
Na spletnem portalu zavoda Zlata leta so različne novice, nasveti za zdravo življenje, s področja računalništva in fotografije ter za prosti čas.
Maskota spletnega portala Zlata leta je hudomušna babica Zlatka.
FOTO TEDNA
Nekega jutra, ko se zdani.
Foto: GrupA

^	■ v ■	v ■
Copic in orožje
stran 26
St. 7 C5 19.2. 2015
Radijsko vajentinovo s Čuki
stran 34
PORTRET
Ljubi raznolikost glasbene umetnosti
Jure Pukl, letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada
»Džez je glasba, ki od glasbenika zahteva močno tehnično znanje glasbila, močno harmonsko obvladanje in močan osebnostni izraz. Je glasba, ki mi dovoljuje, da se umaknem v svoj svet in hkrati ostanem povezan z občinstvom.«
Sedemintridesetletni mednarodno delujoči džez glasbenik s koreninami v Velenju je nagrado Prešernovega sklada prejel za svoje delo v zadnjih dveh letih. S številnimi nastopi in sodelovanji z mednarodno priznanimi umetniki ter avtorskim delom je dosegel presežek v umetniškem ustvarjanju. Nastopal je na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le največji zvezdniki džezovske glasbe, s svojo virtuoznostjo na tenorskem in sopranskem saksofonu pa je navdušil občinstvo in kritike v Evropi in ZDA. Kot je še v obrazložitvi nagrade zapisal vsestranski glasbenik Primož Fleischman, je Jure Pukl postal zgled celi generaciji mlajših glasbenikov in privržencev džezovske glasbe. Navdihuje jih z visoko strokovnostjo in vedrim duhom. John Fordham, slovit džezovski kritik britanskega časopisa The Guardian, je v spremni besedi Puklovemu projektu Abstract Society zapisal: »Jure Pukl združuje strokovno znanje, dušo in željo po pustolovščini, ki je od začetka netila evolucijo dže-za.« Označil ga je za »vzhajajočo zvezdo nove kreativne generacije, ki glasbo energično pelje v drugo stoletje«. A ni edini iz stroke, ki ga tako zelo hvali. Priznan newyorški pianist indijskih korenin Vijay Iyer zanj pravi, da je »neobičajen mlad umetnik z izvirno vizijo moderne glasbe«.
Sedem avtorskih albumov
Njegova diskografija je že zdaj izjemna. Od prvenca The Wizard, ki ga je z zasedbo Virus izdal leta 2003, je do danes nanizal še šest plošč. Zadnja je še povsem sveža, izšla je januarja pri priznani založbi Fresh-Sound New Talent iz Barcelone. »Založba je hotela posneti in izdati moj album ter mi ponudila določen proračun, s katerim sem
lahko plačal glasbenike, studio in druge stroške. To se danes v džezu ne zgodi prav pogosto,« je pojasnil Pukl.
Na albumu je deset skladb. Ob osnovni zasedbi (kitara, klavir, bas in tolkala) sta sodelovala še gosta, mlada vzhajajoča zvezda na sakso-
»Mislim, da je vsaka šola le šola, ustanova, kjer te naučijo >obrtništva<. Če nimaš žilice za raziskovanje, preizkušanje, spoznavanje samega sebe, potem je bolje, da počneš kaj drugega. Prava stvar se začne, ko iz šole stopiš v šolo življenja. Ni primerjave s takšnim izobraževanjem, predvsem v glasbi, v katero sem se zaljubil.«
»Seveda si vesel, ko je tvoje delo opaženo in nagrajeno. A glasbe nisem nikoli ustvarjal za nagrade. In je tudi nikoli ne bom. S to nagrado se pri meni ne bo nič bistveno spremenilo. Še naprej bom ustvarjal, vadil, pisal in seveda igral. Je pa to lepa potrditev za dosedanje delo in pokazatelj, da sem na pravi poti. Čeprav sem sam pri sebi to vedel že prej,« pravi Jure Pukl po prejemu nagrade Prešernovega sklada.
la na Dunaj. Po študiju klasičnega saksofona na tamkajšnji glasbeni akademiji je študiral še džezovski saksofon, svoje znanje pa pilil na glasbenem konservatoriju v Haagu. Štipendija ga je nato popeljala v Boston na sloviti Berklee College of Music, kjer je svoje znanje nadgrajeval s profesorji, kot sta Joe Lovano in George Garzone. Magisterij je končal na glasbeni akademiji v Gradcu. Danes živi in ustvarja predvsem v New Yorku, ki je zanj mesto z veliko začetnico. »Veliko najboljših glasbenikov živi prav v tem mestu. Vsakodnevno si postavljen pred različna soočenja, glasbena in neglasbena. Če sem se odločil živeti za to glasbo, hočem biti v okolju, ki me v tem smislu najbolj navdihuje in spodbuja.«
A kot pravi, ni teorija tista, ki naredi pravega džezista. »To lahko postaneš le, če s to glasbo tudi zares živiš.« In Jure živi z džezom in za džez. Tako kot v svoji glasbi tudi v življenju ne išče cilja. Išče le pot in ve, da se ta ves čas spreminja.
ko kritično spregovori o slovenski džezovski sceni in v isti sapi doda, da je slovensko občinstvo zahtevno, a dobro. »Občinstvo se vselej razživi in navduši, ko sliši dober, energičen džez. Lahko bi rekel, da imamo Slovenci podoben občutek za to glasbo kot Američani.« Kot je pojasnil, ameriški džez temelji na ritmičnosti, bluzu, svingu in močni izraznostni energiji. »Evropski džez oziroma bolje improvizirana glasba pa sta navdihe našla v bolj evropski miselnosti. Se mi zdi, da je bolj melanholičen in vsebuje vplive klasične glasbe, klasične harmonije.«
Džez pripeljal v domače Velenje
Pred štirimi leti so v okviru Festivala Velenje obudili Max Klub Jazz Festival, katerega umetniški vodja je prav Jure Pukl. Med januarjem in majem na velenjskem odru organizirajo od sedem do osem dže-zovskih koncertov. »Koncerte sem
Jure Pukl je zelo »leteč« glasbenik, saj koncertira povsod po svetu. Od Daljnega vzhoda preko Evrope in do Amerike. Zato ni čudno, da ga je novica o nagradi »ujela« na poti. »O nagradi sem izvedel, ko sem se vrnil z japonske turneje in pristal na letališču JFK v New Yorku. Odprl sem e-pošto na pametnem telefonu in prebral veselo novico.« (Foto: Ksenija Mikor)
fonu Melissa Aldana, ki je bila lani na slovitem mednarodnem džez-ovskem tekmovanju Thelonious Monk prva ženska zmagovalka na saksofonu, in odličen vokalist Sachal Vasandani. »Ustvarjanje te plošče je bilo lahko kot pero, saj smo z glasbeniki takoj po prvem nastopu leta 2013 začutili energijo, ki nam je dopuščala brezpogojno muziciranje,« je pokomentiral nastajanje zadnjega albuma.
Od Velenja do New Yorka
Glasbeno pot je začel v nižji glasbeni šoli v Velenju. Najprej je igral flavto, nato klarinet, ki ga je nato zamenjal za saksofon. Že pri šestnajstih letih je odšel od doma, najprej v Maribor, kjer je obiskoval srednjo glasbeno in baletno šolo. Akademska pot ga je nadalje vodi-
Mladenič, ki je s svojim neizmernim glasbenim talentom in energijo ime Slovenije zapisal na svetovni zemljevid džeza, je v najstniških letih resno razmišljal celo o tem, da bi glasbo kar pustil. Najprej je igral flavto, potem klarinet, pri čemer ga je slednji začel dolgočasiti. Oče je vztrajal, da ne sme vedno odnehati sredi poti, in tako je ostal glasbenik. Veliko je nastopal z velenjsko rudarsko godbo, hkrati je bil član skupine, ki je igrala sodobnejšo, bolj rokersko glasbo. S fanti je poslušal tudi »skejterske bende«, ki so imeli v svojih sestavah saksofonista. Odločil se je, da se bo tudi sam preizkusil na tem glasbilu, in na njegovo veliko presenečenje ga je takoj začutil. Z vso silo se je vrgel v učenje in ogromno vadil. Kmalu zatem je odkril džez.
Slovenci imamo posluh za džez
Čeprav nastopa na največjih svetovnih odrih, vselej rad igra doma. »Vedno, ko sem na evropskih turnejah, >zavijemo< tudi v Slovenijo,« pravi in doda, da imamo Slovenci posluh za džez. »Slovenija je majhna in razumem, da ne moremo imeti džezovskega prizorišča v vsaki vasi. A če bi v vsaki vasi organizirali sem ter tja kakšen dober džezovski koncert, sem prepričan, da bi imeli dovolj občinstva, ki bi v tej glasbi uživalo,« nekoli-
namenil samo slovenskim glasbenikom - vodja projekta mora biti Slovenec. S tem želimo pomagati našim glasbenikom. Na žalost naši glasbeniki nimajo veliko priložnosti nastopati doma, medtem ko tuji prihajajo in nastopajo po nižjih cenah, saj jih matične države finančno podpirajo. Pri nas žal ni džez-ovskih klubov, celo Ljubljana ga ne premore več. In to je žalostno,« pove glasbeni zanesenjak, ki se trudi zbuditi včasih malo zaspano in v usodo vdano slovensko družbo.
LEA KOMERIČKI
26
PORTRET
Vid Hanžič iz Ojstriške vasi je zbiratelj starega orožja. V svoji zbirki ima lepo število najrazličnejših pištol in pušk, med katerimi prevladujejo predvsem tiste iz druge svetovne vojne.
Likovno ustvarjanje ga spremlja že od malih nog. Danes v njegovem ateljeju nastajajo predvsem slike z motivi iz vsakdanjega kmečkega življenja in narave. Svoje znanje nadgrajuje v likovni sekciji KUD Ivana Cankarja iz Tabora in likovni sekciji KUD Polzela.
Likovno ustvarjanje s strastjo do orožja
Vid Hanžič iz Tabora ni le ljubiteljski slikar in rezbar, temveč tudi zbiratelj orožja in starih kmečkih predmetov
V ■
začinjeno
V Sloveniji imamo po statističnih podatkih 168 takšnih in drugačnih muzejev in galerij. Kljub temu da muzejske zbirke Vida Hanžiča na tem seznamu ne boste našli, se marsikateri uveljavljen muzej zagotovo ne bi branil katerega od njegovih predmetov. Na Hanžičevem skednju namreč ne manjka najrazličnejših eksponatov, ki pričajo o življenju Slovencev nekoč, v ateljeju slik, na katerih prevladujejo podeželski motivi, in v dobro zavarovanem sefu zbirka starinskega orožja.
Vid Hanžič, ki z ženo živi v Ojstriški vasi v občini Tabor, v svojem življenju že dolga desetletja spretno prepleta najrazličnejše ljubezni. Stereotip o slikarjih pravi, da so umetniške dušice, ki se za takšne in drugačne predmete sodobnega sveta ne zmenijo veliko. Pri upokojenem policistu iz Ojstriške vasi to ne drži povsem. Nič manj kot na svoj
slikarski opus, ki ga je v prvi polovici februarja razstavljal v galerijskih prostorih gradu Komenda na Polzeli, ni ponosen na zajetno zbirko najrazličnejših pištol in pušk, varno spravljenih v posebnem sefu in zavarovanih celo z alarmom.
Že kot šestletni kurir občudoval orožje
Njegovo otroštvo so zaznamovala vojna leta. S tem ko je opazoval tako partizane kot nemške vojake, ki so njegovo družino v Taboru večkrat obiskali, saj je bil njegov oče aktiven upornik, njihova domačija pa zbirno mesto kurirjev, se je v Hanžiču porodila ljubezen do orožja. Kljub temu da je bil takrat še majhen deček, je bil, kot je sicer spoznal šele kasneje, v vojno dogajanje tudi aktivno vključen. Kot šestletnega dečka so ga starši oblekli v raztrgan suknjič, v katerega so zašili pismo, in ga napotili dobra dva kilometra daleč na eno
Poleg pušk ima v sefu, zavarovanem z alarmno napravo, varno spravljene tudi številne pištole.
od domačij. Ker je bil tako slabo oblečen, tamkajšnjim ljudem ni preostalo drugega, kot da mu podarijo boljšo obleko, s katero se je nato tudi vrnil domov. Vse skupaj je bilo še toliko bolj napeto, ker je moral na poti prečkati nemški prehod, mimo katerega odrasli brez posebne prepustnice niso smeli, medtem ko se za ubogega šestletnika nemška zaseda sploh ni zme-
nila. Hanžič se še danes spominja, kako je takrat skrivaj opazoval njihovo orožje in ga požiral z očmi. Še posebej je bil vesel, ko mu je eden od nemških stražarjev na ramo nataknil svojo puško.
V prvi vrsti ljubiteljski slikar
Na drugi strani Hanžiča vse od malih nog spremlja tudi likovno ustvarjanje. Že kot
deček je z nožem v debla izrezoval najrazličnejše motive, povezane med drugim tudi s puškami. Doma je skrivaj izmikal razne račune, na katere je lahko nato risal. V njegovi mladosti so bili namreč papir in barvice pravo bogastvo. V tretjem razredu, ko so tablice in krede zamenjali z zvezki, je Hanžič še posebej zacvetel. Njegova zadnja stran v zvezku je bila polna risbic, predvsem povezanih z naravo in vsakdanjim kmečkim življenjem. In prav tovrstne motive najraje slika še danes.
Čeprav mu je profesor svetoval, naj izbere nadaljnje šolanje na gimnaziji - smer likovna umetnost - mu je bilo jasno, da starša tega finančnega bremena ne bosta zmogla. Bil je najstarejši otrok, na katerega pomoč so računali starši, zato se je odločil za poklic kolarja. Kljub temu je v njem ves čas ostala želja po upodabljanju, risanju. Tako so prvi portreti začeli nastajati nekje v letih 1954 do 1958. Najprej je uporabil svinčnik in papir. Med služenjem vojaškega roka je spoznaval barve in materiale za slikanje. Imel je srečo, da je v mladih letih spoznal akademskega slikarja iz Kamnika, ki je Hanžiča strokovno usmeril in ga podučil o upodabljanju akta in portreta. Na to obdobje ima
prelepe spomine in seveda tudi lepo zbirko del.
»Ni da ni«
Z veliko mero strokovnosti zbira tudi stare predmete iz kmečkega življenja v domači in širši okolici. Na skednju ne manjka takšnih in drugačnih etnoloških predmetov, ki vsak na svoj način odsevajo del slovenske zgodovine predvsem v 20. stoletju in nekateri tudi prej. Pred propadom je že pred desetletji, ko so le redki posamezniki že znali ceniti predmete kulturne dediščine, rešil mnogo kmečkih kosov opreme, kot so vozovi, kmečko orodje, pripomočki za delo v črni kuhinji, lončeni izdelki ... Veliko poškodovanih predmetov, ki jih je našel na divjih odlagališčih, je popravil in jim s tem povrnil prvotno obliko. Danes svojo bogato zbirko le redko nadgrajuje, saj mu za to zmanjkuje prostora. V prihodnje si želi prav vsak predmet opremiti z napisom, kaj predstavlja in od kod prihaja. Še vedno se ljubiteljsko ukvarja z obrtjo, ki je skoraj v zatonu, saj le redkokdo pozna kolarstvo. Izdelal in popravil je namreč že veliko vozov, od najmanjših do največjih.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Nemalokrat se preizkusi tudi kot rezbar.
Na skednju ima shranjene najrazličnejše predmete, ki pričajo o življenju Slovencev v 20. stoletju. Zaradi prostorske stiske zbirko le redko nadgrajuje.
REPORTAŽA
27
Ko so dekleta padala z neba
Planico. »To, da je organizacija tekem na svetovni ravni, nam priznavajo vsi strokovnjaki, ki nas spremljajo,« je opozoril župan na mnenja najvišjih delegatov mednarodne smučarske zveze. Ljubno tako želijo uvrstiti v turnejo treh dežel, in sicer po vzoru novoletne turneje. V majhnem zgornjesavinj-skem trgu je bilo nakopičeno malo morje avtomobilske pločevine, vendar je bilo za vse dovolj prostora.
V dveh dneh tekem se je pod skakalnico na Ljubnem zbralo deset tisoč gledalcev. Predsednik organizacijskega odbora, domačin Rajko Pintar, poudarja, da so se uresničili vsi cilji, ki so jih želeli doseči. Tako je na Ljubno prišla množica obiskovalcev, med tekmovalkami ni bilo nobene poškodbe, rezultati slovenskih tekmovalk so bili zelo dobri. Zaradi naših prizadevnih skakalk je mogoče večkrat slišati, da bi bil že čas za kakšno medaljo, ki jo je Rogljeva za las zgrešila. »Prej ali slej bodo tudi stopile na stopničke,« pričakuje predsednik Pintar. Če bo to na Ljubnem, bo seveda še toliko bolj vredno.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Velik smučarski praznik na Ljubnem ob Savinji - Na poteh bitke za ženske smučarske pravice
»Samo še pet minut je do začetka trinajste tekme svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih,« je odmevalo v nedeljo pod skakalnico na Ljubnem ob Savinji. Na prizorišče tekme se je vila dolga procesija gledalcev, kot da bi bili v kakšnem Lurdu.
Nekateri so nosili slovensko zastavo. V dolgi procesiji je bilo mogoče opaziti številne mozirske pustnake v črnih frakih in cilindrih ter belih hlačah in s pustno zastavo. Manjkali seveda niso niti kurenti in njihovi zvonci. Tudi starodobni smučarji so se pojavili. Še več, pred prizoriščem sta bili stojnici, kjer se je bilo mogoče oborožiti z vsemi mogočimi navijaškimi pripomočki, od zastav različne velikosti do hup. Pod 95-metrsko skakalnico je odmevala slovenska glasba, pod šotorom celo v živo. Vreme je bilo kot naročeno, ravno prav sončno.
Spodaj gledalci, ki so pričakovali šviganje skakalk, zgoraj štirideset tekmovalk iz enajstih držav. Tudi najbolj oddaljene, ameriške in japonske, so se skušale zbrati, da bi poletele čim dlje in čim lepše. »Začenja se!« je bil navdušen povezovalec
prireditve, ki je svoje navdušenje prenesel na občinstvo. Na zaslonu se je pojavil posnetek panorame Ljubnega, ki so ga televizijske postaje prenesle daleč po svetu.
Med zibelkami
Ljubno, ki je gostilo že štiri pokale v ženskih smučarskih skokih, je seveda zelo pomemben kraj na poti ženske enakopravnosti. Dame in damice so bile na tem področju zelo dolgo zapostavljene. Ženske so morale svojo pravico iskati celo na sodišču, saj je Mednarodni olimpijski komite preprečil, da bi bili ženski smučarski skoki ena od olimpijskih disciplin že na olimpijadi leta 2006. Nežnejšemu spolu je to uspelo šele lani na olimpijskih igrah v Sočiju. No, na Norveškem so dame skakale že pred stoletjem in pol, vendar jim je oblast to prepovedala. S smešnimi izgovori, kakršen je, da naj bi skakanje slabo vplivalo na žensko plodnost.
Na Ljubnem vlada skaka-ška enakopravnost že kar dolgo, zato je zgornjesavinj-ski trg mogoče uvrstiti med zibelke ženskih smučarskih skokov. Tudi zadnji konec tedna, med zadnjim svetov-
Na stopničkah. Naša Špela Rogelj jih je zgrešila za las.
nim pokalom, je bilo tako. In ko so se z neba spuščala slovenska dekleta, je zavladalo huronsko navdušenje. Nič čudnega, saj so bile naše zelo prizadevne. Ko je prevzela vodstvo Slovenka, je seveda zavladala športna ekstaza. Navijali so tako navadni smrtniki kot znani Slovenci. Med slednjimi je bil ljubenski rojak Jože Mermal, predsednik uprave nakupovalnega mesta BTC in častni predsednik svetovnega pokala. Manjkali niso niti legendarni skakalec Primož Peterka, zunanji minister Karl Erjavec, ljubljanski župan Zoran Jankovic, politik Tone Anderlič, župani s savinjskega konca ...
Na koncu sta v nedeljo slavili skakalki iz Avstrije Daniela Iraschko Stolz in z Japonske Sara Takanashi, na tretjem mestu je bila Američanka Sarah Hendrickson, četrta naša Špela Rogelj.
Pohvale Ljubnemu
»Zelo smo zadovoljni, tudi vreme nam služi,« je takoj po zadnji tekmi svetovnega pokala strnil vtise župan Ljub-nega ob Savinji Franjo Nara-ločnik. Nič čudnega, saj je bila lani zaradi pomanjkanja snega tekma prestavljena v
28
FOTOREPORTAŽA
Z mozirskega mednarodnega karnevala. Pogled na sever, v deželo mlinov na veter ter tulipanov.
Potem ko je bila usoda karnevala na Vranskem zaradi pomanjkanja denarja dolgo vprašljiva, je generalom vranarjem z Aleksandrom Reberškom tik pred zdajci le uspelo. Glavna razloga, da se je pustne povorke na čelu z generali vranarji (osrednji vranski pustni liki, ki prikazujejo slovenske vojake v različnih obdobjih zgodovine, op. p.) udeležilo manj mask, sta bila nestanovitno vreme in zmanjšan karnevalski proračun. (Foto: Uroš Škerjanc)
Na karnevalu župan ... ter v
v Novi Cerkvi niso manjkali niti »upokojeni« vojniški prijateljskem objemu ruski in ameriški predsednik.
Pustovanja na Celjskem imajo dolgo tradicijo. Ma-škare je bilo zadnje dni videti povsod, v nekaterih krajih pa so bile še posebej dobrodošle. V Mozirju, ki sodi v mednarodno družino karnevalskih mest, se je rajanje začelo na debeli četrtek ter trajalo vse do pepelnične srede. Med enotedenskim vladanjem pusta mozirskega so »pu-stnaki« med drugim obhodili trške meje ter »okolo-firali« po ulicah ter od hiše do hiše. Višek pustovanja je bil v torek, ko je bil na občini prevzem oblasti, sledil pa je mednarodni karneval. V nekaterih drugih krajih - Novi tednik je obiskal Novo Cerkev, Vransko, Laško, Šoštanj in Celje - je bila glavnina pustnega dogajanja že ob koncu tedna, ponekod pa so na pe-pelnično sredo pripravili še pokop pusta in se tako od mask uradno poslovili do naslednjega leta.
BJ, IS, RG, ŠO, TV Foto: SHERPA, GrupA
Tale petelin pa veliko poje, je ugotavljal vodja karnevala v Novi Cerkvi Slavko Jezernik. Žeje rajši sploh ni omenjal .
Ni bilo lahko, so v Novi Cerkvi opozorili na vinogradniško leto 2014.
FOTOREPORTAŽA
29
Po dveh letih premora se je v središču Laškega spet sprehodila pustna povorka. Udeležilo se je je približno V okviru Pusta Šoštanjskega so v soboto pripravili tradicionalni, že 62. mednarodni pustni karneval. »Dveurnega 350 mask in vsaj še dvakrat toliko obiskovalcev. Eno najbolj množičnih skupinskih mask so predstavljali karnevala se je udeležilo več kot 20 skupin iz Slovenije in tujine, presenečeni pa smo bili nad velim številom obisko-pingvini iz Trobnega Dola, seveda pa tudi pri njih ni šlo brez piva. (Foto: Rok Deželak)	valcev,« je bil zadovoljen Petar Radoja, predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj. (Foto: Dejan Tonkli)
Počitek za mizo - najbolj naporno pustno veseljačenje je bilo v Mozirju, kjer je trajalo kar teden dni. Družina »celjskih kurentov« bi bila še bolj celjska, če bi bile bunde res izdelane v Topru in če bi opasane Splačalo se je.	pločevinke nadomestili z lonci s tekočega traku v Emu.
30
AKCIJA
sezona akcije!
Foto: Nataša Müller, GrupA, Oblikovanje:
Andreja Balja
■MATURANTKA NAJ MATURANT
V akciji Naj maturantka, naj maturant bralci že četrto leto izbirate, kdo bosta dekle in fant, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata. Tisti	Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca
maturant in tista maturantka, ki bosta do konca me-	in aprila bomo objavili še naslednja dva. Vsak mesec
seca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni	bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem
majski krog tekmovanja.	obračunu soočilo maja.
Naj maturantko bo oblekla modna oblikovalka Jolanda Thaler.
Naj maturanta bodo od nog do glave uredili v trgovini Kavalir v Celju.
Za ličenje in pričesko obeh bodo poskrbeli v Hair centru Darja v Celju.
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: -
Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - SŠHVU ■ Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje - SŠGT ■ ŠOLSKEGA CENTRA ŠEN
Wife 2
Luka Lešnik
5. DHT, SŠHVU
Darja Črnko
5. DHT, SŠHVU
Zan Sitar
4. AT, SŠHVU
		T mtk
Sabina		Jan
Ratej		Plešnik
3. D, SŠGT		2. F, SŠGT
Tjaša Grešak
4. AT, SŠHVU
Matej Krašovec
4. HT, SŠHVU
Teja Prašnikar
4. HT, SŠHVU
Jan Planinšek
4. A, SŠGT
Tjaša Matej
4. A, SŠGT
Primož Pušnik
3. M, ŠCŠ
Matjaž Mandelc
4. B, SŠGT
Martina Romih
2. ŽPTI, ŠCŠ
AKCIJA
31
rji
Mk

V uredništvu smo doslej prejeli 91 kuponov in po začasnih rezultatih
med fanti vodi
Žan Sitar
(29 glasov), med dekleti pa
Renata Dernolšek
(6 glasov).
Za naj maturanta in naj maturantko meseca februarja lahko glasujete še ta in prihodnji teden do vključno torka, 3. marca. Naslednji dan bomo prešteli glasove.
Zmagovalca februarskega kroga glasovanja	.
bomo objavili m.arca!
5-
Glasujte za svojega kandidata!
Učitelji lahko pomagajo
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri svojega predstavnika in predstavnice ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha ter njegovega oziroma njenega odnosa v razredu. Prav zato dajemo to dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morajo razredniki sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavljali v vsaki številki Novega tednika, postopno pa bomo ves mesec v posameznih številkah objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale trajalo mesec dni.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
JUR - ŠCŠ ■ ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja - SŠGVO
Nika Tkalec
4. B, SŠGT
Florjan Pušnik
1. PTI, ŠCŠ
Tim Žener
4. C, SŠGT
Karin Hrustel
4. C, SŠGT
26 27
Aleš Hohnjec
4. AG, SŠGVO
'11 Kristjan Kolman
3. Č, SŠGT
Monika Deželak
3. Č, SŠGT
Urša Ošep
4. AG, SŠGVO
Luka Marinko
4. BG, SŠGVO
Jan Resnik
3. D, SŠGT
Eva Podgrajšek
4. CG, SŠGVO
Marko Dajčer
4. CG, SŠGVO
«^SKaSi

Glasujem ZA naj maturanta /naj matur
pod zaporedno številko: ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek................................................................................................
naslov........................................................................................................................
kontaktni telefon/e-pošta.................................................................
Ali ste naročnik Novega tednika? □ DA □ NE
-X
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
Glasovalec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
32
SLEDI ČASA
novi tednik
Št. 7, 19. februar2015
UREDNIŠKI OBRISI
O novinarstvu brez računalnikov
Kdaj je že bilo leto 1971? - Med ljudmi na terenu - Nepozaben Teden domačega filma
To je bil čas socializma, samoupravljanja, delegatskega sistema, samoupravnih interesnih skupnosti, gospodarske stabilizacije, varčevanja ... in vodilne vloge zveze komunistov. V frontni Socialistični zvezi delovnega ljudstva. To je preteklost, ki je mnogi ne poznajo, drugi jo pozabljajo, tretji je ne marajo, četrti se k njej vračajo s prijaznim spominom, peti napovedujejo, da se bo vrnila, šesti, tisti, ki berejo Hararijevo popularno knjigo Sapiens, kratka zgodovina človeštva, najbrž razmišljajo o prihodnosti, ko bosta kapital in znanost porazila celo smrt. Čez nekaj desetletij. Prihodnosti še ni v ogledalu.
Preteklost je. Na prvi strani Novega tednika, ki je izšel 29. 7. 1971, bil je letnik 25, torej je bilo to v rahlo jubilejnem letu, je pisalo, da me je izvršni odbor Občinske konference SZDL Celje, ki so ga pooblastila tudi vodstva SZDL Laško in Žalec, imenoval za glavnega in odgovornega urednika Novega tednika (NT), za odgovornega urednika Radia Celje pa Milana Božiča, radijskega delavca in profesionalca, kakršnih v svoji dolgoletni novinarski praksi nisem srečal ravno na pretek. V redakcijski »pušeljc« NT so bili takrat povezani poleg mene še Drago Medved, Milan Seničar, Jure Krašovec, Milan Božič, Berni Strmčnik, od katerega sem prevzel uredniško mizo, Zdenka Stopar, Milenko Strašek in Tone Vrabl. Ampak ko je obiskovalec tedanje redakcije NT&RC zavil na dolgi hodnik v pritličju na desno (v današnjem Zdravstvenem domu Celje v Gregorčičevi ulici), ko je prišel v stavbo, je najprej trčil na legendarno tajnico Meto Pokleka in Manj o Žohar, na tržnike Milana Batističa, Valterja Lebna, Jožeta Kakerja, medtem ko sta na drugi lokaciji uradovali Danica Frece in Mira Lah.
Drugačno novinarstvo
Kakšno je bilo novinarstvo brez računalnikov? Drugačno. Naše glavno orodje so bili pisalni stroji, »portabli«, in telefon, predvsem pa teren. Življenje. Ko smo si izmislili slogan NT v vsak dom, smo dobro vedeli, da v dom ne moremo vstopiti iz pisarne v redakciji. Našim medijem v središčni Ljubljani danes nekoliko zavidam. To, da odstopi član določene poslanske skupine, z obema rokama zgrabijo kot eno vročih novic za TV-Dnevnik in ji dodajo še izjavo vodje poslanske skupine, kako med člani ni nobenih nesporazumov ... No, nikogar najbrž ne zanima, da odstopljenega poslanca Slovenija ne pozna in tudi ne njegove usodne vloge za državo. A v času, ko so v državi mediji res postali ogledalo politike in strank in ne življenja, to ni nič čudnega.
Ljudje iz resničnega življenja
Morda nam je bilo pred malo več kot štirimi desetletji lažje. Z eno
toi Jože Volfand je bil glavni in odgovorni urednik Novega tednika v letih med 1971 in 1975.
stranko, čeprav totalitarno, kot se danes praviloma zapiše. Ampak na prvi strani NT nismo objavljali samo informacij o politiki in le redko smo objavljali portrete politikov. Na skoraj četrtini vseh strani smo objavljali portrete ljudi, ki so se dokazovali v poslovnem, gospodarskem, kulturnem, športnem ... življenju. Ljudi iz realnega življenja. Tudi v prvi rubriki, ki sem jo
uvedel kot novopečeni glavni - Z urednikove mize - sem predvsem nagovarjal bralce. Dobrikal sem se jim z novostmi v konceptu časnika, pismom bralcev smo odstopili tudi do tri redakcijske strani, predvsem pa so se novinarske ekipe NT zapodile na teren. V krajevne skupnosti. Tudi z javnimi radijskimi oddajami, kjer je pri žrebanjih redno sodeloval vojak Dragan Džajic, zvezdnik jugoslovanskega nogometa, ki je bil začasno na služenju vojaškega roka v celjski vojašnici JLA. Tudi znan novinar Mitja Meršol je redno obiskoval našo redakcijo v sivozeleni uniformi JLA. In mu je bilo tako malo lažje. Razvijali smo dopisni-ško mrežo, ustanovili klub dopisnikov. Morda se še kdo spomni zunanjih sodelavcev, neutrudnega Toneta Tavčarja, Konrada Sodina, Vinka Langerholca, Ernesta Reč-nika, Jožeta Kuzme, Borisa Ja-godiča z rubriko Zdravilna zelišča in mnogih drugih, ki so žlahtnili časopis z največjim bogastvom, ki ga premore regionalni časopis - z zgodbami, izkušnjami in razmišljanji naših znancev in obrazov, ki so nam bili blizu kot del našega življenja. Od krajevnih skupnosti do delavskih svetov in delegatov. Takrat so bili navkljub vsemu po-
SLAVJE POD RESEVNO
PET TISOČ OBČANOV NA PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA M 30-LETNICE VSTAJE, NAS ti 2DRU2E Hiti ZBOROV IN GODB. SLAVNOSTNI GOVOR Jf IMEL ANDREJ MARIN C

JUGOBANKA
ZA VSAKOGAR IN ZA VSE!
flKJB»ii t proslave »tablic« vi-m* »lomukAo* narod« |* «m+1 »Hkri-U-«MrcIirMa Izvrtana ImMtaja G*nl'»*n«a* Itomttftpi Zvrir kMmaiim» Skwoni(e towl» ANDREJ MUUNC. (ime B «H*lMtil
FLOSflRSKl BAL
V časih brez računalnikov so novinarji pisali na takšne pisalne stroje.
»V tem drobnem spominskem pogledu na Novi tednik mojega obdobja ne morem mimo silovitega potresa na Kozjanskem, ki je končno zbudil v Sloveniji občutek za nerazvite. Vsaj nekoliko.«
litika ljudje, danes pa so stranke in ljudi v politiki je malo, narašča pa množica nestrankarskih državljanov. Izven odločanja, nad katerim imajo monopol stranke.
Opozarjali na centralizem
V tistem času smo torej brskali po pravih virih informacij. Ne samo pri partiji. A to je le del resnice. NT je sicer opravljal svoje poslanstvo s proračunskim denarjem, vendar ga ni bilo dovolj. Želeli smo, da postane glasilo celotne regije in da njegov glas seže tudi v Ljubljano. Poleg tega smo z družbenim do-
govorom o sofinanciranju informativne dejavnosti iskali finančne zaveznike v gospodarstvu. Odpravili smo se v Zasavje, da bi širili ciljno bralstvo, večali naklado in iztržek iz prodaje. Kaj vse smo počeli! Ekipa je s srcem živela za časopis, ki je bil s politiko v prijaznem razmerju - toda z rubriko Vprašanje javnemu delavcu, z okroglimi mizami, aktualnimi komentarji in akcijami je časopis krepil svoj avtonomni položaj na območju.
Na kaj mislim? Ko sem brskal po digitalnem NT, priznanje za to velja Osrednji knjižnici Celje, sem naletel na komentar Kdo financi-
r
,fiJ* i» •»» - im-tim i» - trm _ (th* * rpmhu
Z UREDNIKOVE MIZE
Da^lvHi« o« «*tl -MWli**kib delovnih brtsfld- |<i» i» la cn(> »menica ti
............... ..... J. J.L.J, m tato* prafeMir	■- .........'
p	UM +■ «M*	f JfiiaJrf^^iL „,
Ljufalfan*. Gorenje in injffod fc ..	...... _ . . . . .
'odo i delom (taljjiti, lijluo •po*tti^*|o yaJ|k»Q» r»volueto«*r|* Ml |irijn!el>« mnain
»m f«(jOtOvlH. d« (• Mm nI F0TO: MILENKO STHASČK
a abntuC)«, m ^ okotl« «
n h> J« X. SNOOB L|.jblj»f..fca p«Un If
m vu»Domam, ■
CEUE: SREČANJE NAJZVESTEJŠttl	VNEDEUO. 18 MAJA
	11. KOLESARJENJE OKOLI CEUA
¡¿»jJffSi^j	»M, UJi K> rt«t£ «r* Un mi*. V g
SFiErsfslB	
d .' ' j, f B^Jf	
grBsTis!	
DOM POHIŠTVA CEUE
ZIDANŠKDVA 10 - Telefon 23-771
SPALNICA
MARCELA
modoma, udobna. Iimkclo-rolna. to je spalnica, ki 3i [o najbolj follle1
Sporočilo bralcem o imenovanju novega urednika
Volfandov uvodnik Kje smo in kje nismo, preden je odšel v novo službo.
novi tednik
Št. 7,19.februar2015
NOVI TEDNIK ZE 70 LET	33
Sutfrai —MOVl T
H 4— i.itfcfUMtm
Trdvn alotvnskega filma
iz dnevnika slg*.

Teden domačega filma je Celje vrsto let spreminjal v jugoslovansko prestolnico filma.
Celje kot filmska prestolnica
Že na prvem tednu filmske hvale niso obšle Celjanov Marka Sim-čiča, Sandija Krošla in Francija Križaja. Na posvetu v hotelu Celeia smo razpravljali o položaju slovenske kinematografije, proizvodnje, distribucije in reproduktivne kinematografije. Zbrali so se vsi umetniški prvaki slovenskega filma. Še isto leto v decembru je Društvo slovenskih filmskih delavcev prvič podelilo najvišje filmske lovorike, Badjurove nagrade, ob navzočnosti Milke Badjure. Predsednik žirije je bil Bojan Štih, tedaj direktor SLG Celje. To je bil filmski praznik Slovenije v Celju. Naslednje leto je Stopov zlati prstan (ne bom pozabil, kako je tedanji urednik visokonakladne revije Stop Edi Hrausky prišel k meni v uredništvo in mi predlagal, da bi Stop sodeloval pri TDF, jaz pa sem z veseljem sprejel) okrasil roko meni neizmerno ljube Angelce Hlebce. Tako smo sklenili žiranti Janez Žmavc, Rapa Šuklje in moja malenkost. A s pravo kulturno kočijo se je TDF zelo kmalu umestil med najbolj ugledne filmske dogodke v tedanji Jugoslaviji, kar je bilo mogoče z razumevanjem celjskega gospodarstva, sponzorjev, ki so prevzemali pokroviteljstvo nad vsakim filmom in vsakim spremnim dogodkom. V Celje so prihajali, in še kako radi, vrhunski filmski igralci iz vseh republiških kinematografij skupne države. A tudi sicer nismo bili kar tako. Tone Vrabl je odšel na snemanje filma Sutjeska, malo pred premiero pa je objavil v NT celostranski intervju z režiserjem Stipetom Delicem in s fotografijo Richarda Burtona ter Irene Papas. Kronika Celja ne bo mogla mimo TDF. Tudi ne mimo celjskega filmskega ustvarjalca Stanka Josta, ki je na platnu oživil popularen mladinski roman Gimnazijka pisatelja Antona Ingoliča. A v Sloveniji in Jugoslaviji nismo odkrivali le domačega filma. Radio Celje in Novi tednik sta postavila na glasbeni oder Ota Pestnerja in New Swing Quartet.
ra višje šolstvo, in sicer iz avgusta 1971. Že takrat sem napisal, da postaja Celje višješolsko središče, republika pa ne da denarja za oddelek višje ekonomsko-komercialne šole in za celjski oddelek za razredni pouk pedagoške akademije. Celje je moralo samo financirati začetke višjega šolstva. Ljubljana je kar naprej pozabljala na obljube o policentrizmu in v NT smo se že takrat spraševali, kje je znanost v regiji oziroma gospodarstvu in kje je Celje, kje je regija na zemljevidu Slovenije. Takrat je Slovenija zelo bolehala zaradi centralizma, a da-
nes centralizem ni več bolezen, je politika.
Nekaj več
Odgovor na to vprašanje pojasni, zakaj smo v mojem mandatu prvič popeljali 100 kmečkih žensk na morje, če se prav spomnim, je bila to biserna ideja Toneta Vrabla, in zakaj smo hoteli, da Celje ni le mesto atletike, mednarodna pevska zvezda in največje sejemsko mesto. Tako smo najprej organizirali Teden srečanj s slovenskimi književniki. S sodelovanjem Občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih
organizacij. Na pogovorih v šolah, podjetjih in po krajevnih skupnostih je sodeloval cvet slovenske literature. Od Cirila Zlobca do Smiljana Rozmana. To je bil prvi korak h kulturni promociji Celja. Drugi je bil prvi Teden domačega filma (TDF) od 3. do 8. februarja 1973. V roke smo si segli celjsko kinopodjetje, Kulturna skupnost Celje in nT&Rc pa seveda Društvo slovenskih filmskih delavcev, AGRFT in Dom JLA v Celju z nepogrešljivim Sretenom Dješnicem, ki nam je vselej šel na roke z vso odkritosrčno gostoljubnostjo. In Franci Horvat, direktor celjskega kinopodjetja, prav tako. Integracija interesov. TDF se je zelo kmalu umestil med najbolj ugledne filmske dogodke v tedanji Jugoslaviji, kar je bilo mogoče z razumevanjem celjskega gospodarstva, sponzorjev, ki so prevzemali pokroviteljstvo nad vsakim filmom in vsakim spremnim dogodkom. Celje je dihalo s TDF. Mislim, da ne prej ne pozneje z nobeno celjsko kulturno prireditvijo tako kot s TDF.
Kultura in gospodarstvo
Vrata uredništva NT in RC so bila na široko odprta. V redakciji so me redno obiskovali kulturniki, saj sem res precej pisal o kulturi in šolstvu, a tudi o politiki. Najbolj se spomnim uglajenega in milega pesnika Frana Roša z značilnim črnim klobukom. In Pavle Rovan. In še posebej Bepuše, žene pisatelja Antona Novačana. Pripovedovala mi je o krivicah, ki jih je doživljal njen mož, v Zadobrovi rojen pisatelj in diplomat. Pred novo oblastjo se je nepremišljeno umaknil v Argentino, žena je živela za njegovo rehabilitacijo. V NT smo takrat v nekaj nadaljevanjih objavili njegov tekst Spomini na mladost. Čez dve leti bo 130-letnica rojstva Antona Novačana, avtorja drame Herman Celjski.
Pisali smo tudi o gospodarstvu. Zaradi integracij, tozdiranja in močnih podjetij, kot so bila Emo, cinkarna, železarna, Aero, Kovi-notehna, Tehnomercator, Libela, zlatarna in druga, a tudi zato, ker smo v industrijsko močnem središču videli možnosti razvoja Celja in regije. Zgodaj smo pripeljali v NT gospodarstvenike z rednimi tedenskimi intervjuji. In še zdaj se spomnim odhoda Bernija Strmčnika na nacionalno TV, kjer so ga želeli kot gospodarskega komentatorja. Zdaj v medijih bolj spremljamo taj-kunske zgodbe in premalo prepričljive predstavitve, kako morata biti povezana gospodarstvo in znanost za razvojni preobrat države in kako nujno potrebujemo predelovalno industrijo. Slovenija je še vedno v hipnozi krize in v oblakih delitve tistega, kar naj bi dala prihodnost.
A ta zapis ne bi bil popoln, če ne bi omenil kolegic in kolegov, ki so takrat okrepili našo ekipo: Damjana in Brane Stamejčič, Mateja Podjed, Dominika Poš, Janez Vedenik, Edi Goršič, Slavi-ca Kresnik, Vojko Rizmal, Janez Klanšek ... Upam, da nisem koga izpustil zaradi opešanih sivih celic.
Nakar se je zgodilo. 1. junija 1975 sem odšel na občinsko konferenco SZDL Celje. Predsedniška dolžnost na frontni politični funkciji je bila le vmesna postaja do odhoda na Delo v letu 1980. Na NT se je za mano v uredniški vlogi preizkusil Bojan Volk.
Kakšni časi! In kakšna ljubezen do novinarskega dela! Vedeli smo, kaj želimo s časopisom. A malo preden sem odšel, sem napisal uvodnik Kje smo in kje nismo. Res je. Zgodovina je preteklost, ki se ponavlja.
Z osmih na dvanajst strani
Zgodovina Novega tednika (7. del)
V letu 1960, ko so celjski grafičarji in člani uredništva Celjskega tednika slavnostno praznovali deseto obletnico delavskega samoupravljanja, je Celjski tednik praznoval že 15. rojstni dan.
»Pester družbeno-politični razvoj v vedno bolj razgibanem družbenem samoupravljanju in komunalnem sistemu terja iz dneva v dan večjo potrebo po boljšem in hitrejšem obveščanju državljanov,« so ugotavljali v izdajateljskem svetu, v uredništvu pa so se odločili, da bodo povečali tednikov obseg z dotedanjih osmih na dvanajst strani.
Že naslednje leto so s tem namenom uvedli tedensko rubriko Vaše vrstice, danes so to Pisma bralcev, v katerih so avtorji člankov razgaljali nepravilnosti, ki so jih opazili v svojih okoljih. Tudi ostali avtorji oziroma dopisniki so postajali bolj kritični in večkrat se je zgodilo, da so nekatere objave sprožile prave polemike, pogostokrat tudi opravičila za »neljube pomote«, ki so se ob povzemanju informacij dogajale piscem. Mogoče tudi v tem tičijo razlogi, da uredništvo rubriki ni dalo »živeti« dlje.
Leto 1962 je zaposlenim pri »Celjskem« nedvomno ostalo v spominu tudi zato, ker so se izboljšale delovne razmere. Poleti so se namreč preselili v prostore Celjskega tiska, na Trg V. kongresa 3a (danes Prešernova ulica 19), kjer tednik deluje še danes.
www.kamra.si
Celjski tednik, 19. februar 1960
Nekaj naslovov:
Skrb za človeka na vseh področjih
Fotoamaterji Celja so zborovali
Spet nov uspeh
Obnova industrije z združenimi močmi
Svečanost ob konjiškem prazniku
Utrdimo vlogo žena v družbenem življenju
Združevanje sredstev je nujnost
Vsebino številke si lahko bralci preberejo na www.dlib.si
34
REPORTAŽA
Več fotografij si lahko ogledate na www.radiocelje. com in FB-strani Novi tednik in Radio Celje.
Jože Potrebuješ je obljubil, da bodo Čuki prišli s kitaro in pesmijo. Za uvod je bila Vsepovsod ljubezen.
Za ljubezen ni ovir
V akciji Valentinovo s Čuki in z Radiem Celje štiri izžrebanke peljali na Valentinovo kosilo v Hotel Triglav na Dobrno
»Vse vas poznam in spremljam,« je Anica Žerjav navdušila Čuke. Jožeta Potrebuješa vsako poletje opazi na morju, Jerneju Tozonu je prva pomagala zapeti.
Letošnje valentinovo bo še posebej ostalo v spominu Jožici Bizjak, Anici Žerjav, Slavici Solatnik in Klari Suhadolc, ki so prejšnji četrtek preživele nepozabno popoldne s člani zasedbe Čuki. Vse štiri so tudi jasen dokaz, da ljubezen ne pozna ovir.
Prva zgodba: Kako je, ko na ne moreš na zmenek in zato pošlješ nekoga, ki mu zaupaš? Ta se tvoji simpatiji v otroški zmedenosti predstavi: »Jaz sem od moje sestre brat.«
Druga zgodba: Frizerko je gospod, ki je prihajal v salon, malo spravljal v jezo, saj ga je imela za malo domišljavega, a jo je na prvi zmenek odpeljal prav v Triglav na Dobrno.
Tretja zgodba: Spoznavanje preko interneta je lahko tvegano, saj ne moreš biti prepričan, ali je nekdo res tisti, za katerega se izdaja. »Gospod, oprostite, vi ste malo prestari za mene,« je
Bučna kremna juha z oljem rdeče paprike. Pogreje, malo zapeče in prija - tako kot ljubezen.
Odlična ekipa Triglava, Čuki in naše izžrebanke. Z leve Klara Suhadolc, Slavica Solatnik, Anica Žerjav in Jožica Bizjak.
bil prvi komentar ob vabilu na zmenek in hitro je sledilo pojasnilo, da rojstni datum na spletu ni pravi.
Četrta zgodba: Konec tedna na morju s fantom, ki ga
poznaš že nekaj let, a samo preko interneta.
To so zgodbe naših štirih nagrajenk, ki so jih slišali tudi Čuki, ki vedo, katera spada h kateri nagrajenki. Tudi sami
so jim zaupali marsikaj, kar zdaj vedo samo one, in jim za valentinovo podarili svojo novo zgoščenko Bam, bam, bam. Za dobro vzdušje, ki je pomagalo odpirati srca, so z
odliko poskrbeli s popolnim kulinaričnim razvajanjem v Hotelu Triglav na Dobrni, kjer so ob koncu vse obdarili s posebno darilno škatlo, ki je poleg mešanice domačega čaja vsebovala še majhno presenečenje.
Ob koncu le še recept za
dolgo ljubezen in zvezo. Dragica je zapisala, da je človek, ko je mlad, lep, slep in brez pameti. Če dobi tistega pravega, to potem ugotavlja vsak dan sproti. Toda brez potrpljenja ne gre.
NENA LUŽAR
Foto: SHERPA
Klara Suhadolc je Matjažu Končanu zaupala, da je skladba Poletna tista, ki ima posebno mesto v njeni zvezi. To in še marsikatero pesem Čukov ji mož zaigra na kitaro.
Čuki so s svojim petjem in z besedili v spomine ponesli Jožico Bizjak. Tiste, povezane z ljubeznijo, je zapisala in nam jih poslala tudi na pobudo moža.
jekleni konjiček
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas
primorske novice štajerski TEDNIK VESTNIH
Med elektriko in luknjastimi cestami
Če bi sodili le po številkah, potem nam sploh ne gre tako slabo. Na slovenskem trgu je bilo lani prodanih 53.242 osebnih avtomobilov, to je slabih pet odstotkov več kot v letu 2013. Leto je bilo zanimivo tudi po zgodovinskem prevzemu prvega mesta. Renault, ki je od osamosvojitve Slovenije trdno držal v rokah, ni več vodilna
znamka. Lani ga je z vodilnega mesta spodrinil Volkswagen. Nemci so si primat zagotovili s širšo paleto novejših modelov, od majhnega upa do passata, medtem ko je renault stavil predvsem na manjše avtomobile. Najbolj je prodajno napredovala Volkswagnova sestrična Škoda. S četrtega mesta se je povzpela na tretje, ob tem pa
stalno navdušuje z novostmi, kot naročenimi za slovenskega kupca. Za nameček je uspešno prodajno sezono kronala nova fabia, ki se je okitila z naslovom avto leta. Na drugi strani je prodaja precej padla Kii, ki je praktično prepolovila količino prodanih vozil.
Slovenci smo, kljub vzpodbudnim številkam, kupili seveda pre-
cej manj avtomobilov kot svetovni rekorderji Kitajci. Na Kitajskem so lani prodali 23,4 milijona vozil in čeprav se je rast glede na leto 2013 razpolovila, Kitajska ostaja daleč največji avtomobilski trg na svetu.
Sicer pa je tako za Nemce kot za Francoze in ostale pot do kupcev še naprej trnova in polna razno-
raznih prodajnih prijemov. V poplavi raznih oblik financiranja, s pologi in brez, pridobivajo tisti, ki znajo svoj izdelek bolje zapakirati in ponuditi kupcu. Tako je prodajna cena potisnjena drugi plan, saj je skozi mesečne obroke pogled na končno ceno avtomobila lahko povsem drugačen.
Prihodnost je v elektriki, napovedujejo skoraj vse znamke. Da bi se že čez nekaj let vsi vozili v tihih avtomobilih in jih polnili iz vtičnic na polnilnicah in domačem dvorišču, je nerealno pričakovati. A dejstvo je, da smo na prelomnici. Električna vozila se iz poskusne in sramežljive prodaje počasi premikajo proti množični proizvodnji. Volkswagen že uvaja široko paleto električnih vozil, živahne so tudi ostale znamke. Kultna in draga Tesla bo tako počasi dobivala vse več družbe na cestah. Kako bo porastu ponudbe električnih avtomobilov sledila infrastruktura, pa je drugo vprašanje.
Ob vseh spodbudnih številkah in električni prihodnosti pa ostaja dejstvo, da je povprečna starost avtomobilov na slovenskih cestah več kot devet let in se počasi, a vztrajno povečuje. Avtomobili pa vozijo po vse slabših cestah. Bodo v prihodnje za slovenske kupce primerni samo še vzdržljivi te-renci?	DARJAN GORELA
36
SERVIS CENTER

AVTO KLIMA
ZAVORE IN PODVOZJE
BENCINSKI MOTORJI DIESEL
NUDIMO TUDI AVTOVLEKO IN IZPOSOJO VOZIL OZIROMA NADOMESTNO VOZILO V ČASU POPRAVILA. NA VOLJO SO NASLEDNJI AVTOMOBILI:
>	RENAULT CLIO
>	RENAULT LAGUNA
>	CITROEN XSARA
>	DOSTAVNO VOZILO RENAULT MASTER
Večletno uspešno poslovanje Avtoservisa Rona pod vodstvom Roberta Vasleta je dokaz kvalitetnega dela. Tehnična posodobitev v okviru mreže Euroservis omogoča servisu vključevanje ekipe svojih mehanikov v sistem stalnega šolanja. Tako lahko uspešno vzdržujejo sodobna vozila.
irR
I, EUROSERVIS
ko avto vam nagaja,
vas AVTOSERVIS RONA razvaja!
ROBERT VASLE S.P., ZGORNJE ROJE 29, 331 1 ŠEMPETER KONTAKTI: m:041 411 342, t: 03 7000 440, e: robert.vaslel@siol.net
Po kavo na MOL
Julius Meinl
odličen vir navdiha
l€

Mercedes-Benz

Tabo
• • •
Rabljen. Iskan. Kupljen.
Vozila v akciji iz zaloge:
•	Možnost naročila po vaših željah iz nabora 10.000 vozil.
•	Model A180 Urban že od 18.000C, B180CDI s športnim paketom Že od 19.000C, C200CDI ali C220CDI Že Od 29.000C.
•	Prihranek do 35% od cene novega vozila po uradnem ceniku.
A180
1ÙM
f(m
Samo vi veste, da ni nov!
Mercedes, ki je takšen, kot je bil prvi dan.
•	Vsa vozila s 24 meseci tovarniške garancije, z možnostjo podaljšanega jamstva.
•	Garancija na število prevoženih kilometrov.
•	Možno naročilo vozila po vaših željah in vnaprej znani ceni.
Število prevoženih km: 15.701 km Datum prve registracije: 18.11.2013 Akcijska cena:	18.899C
ML 250 Bluetec
Število prevoženih km: 31.962 km Datum prve registracije: 28.10.2013 Akcijska cena:	58.499C

CLA220CDI
m
-¿i i . ■
k'y\s a
Število prevoženih km: 13792 km Datum prve registracije: 28.06.2013 Akcijska cena:	32.920C
B180CDI
r,
Število prevoženih km: 26.853 km Datum prve registracije: 27.01.2014 Akcijska cena:	21.599C

DC Dominko Center d.o.o.
Ob Studenčnici 4,2250 Ptuj
PRODA^: 02 7881118, sonja.petrovic@dominko.si SERVIS: 02 7881115, servis@dominko.si
•	Pooblaščen serviser za vozila Mercedes Benz.
•	Nudimo kleparske in ličarske storitve tudi za vozila ostalih znamk.

JEKLENI KONJIČEK
37
TEHNIČNI PREGLEDI
AVTO«<A
Vsak mesec podarimo 2 kompleta letnih pnevmatik v trgovinah Adel!
Več na P www.avtokrka.si
Splošni pogoji nagradne igre "Vozimo z Avto Krko 2015" so na voljo na spletni strani www.avtokrka.si


www.adel.si
Tehnični Registracija Homologacije Kontrola pregledi	vozil	tahografov
Ljubljana 1	01 51 06 265 • •	• •
Ljubljana 2	01 51 06 220 • •	
Maribor	02 30 08 400 • •	
Lendava	02 57 76 640 • •	
Ljutomer	02 585 81 22 • •	
Gornja Radgona	02 564 23 56 • •	
Slovenska Bistrica	02 805 54 80 • •	
Šentjur	03 74 89 450 • •	• •
Tolmin	05 38 00 010 • •	
Idrija	05 37 34 690 • •	
Nova Gorica	05 33 51 089 • •	
Šempeter pri Gorici	05 33 51 270 • •	• •
Ajdovščina	05 36 44 433 • •	
Sežana	05 73 11 330 • •	
Postojna	05 72 11 060 • •	• •
Novo mesto	07 39 32 680 • •	• •
Krško	07 48 81 300 • •	
Avtocenter Šerbinek	02 450 35 35 • •	
Pri nas lahko opravite:
V	tehnični pregled
V	registracijo
V	zavarovanja za vse
zavarovalnice
V	homologacije
V	kontrolo tahografov
Avto Krka d.o.o.
P www.avtokrka.si @ ¡nfo@avtokrka.si
20 let
strokovnosti in tradicije

Škofja Loka 04 511 14 58 MAREC 2015 -:-
38
JEKLENI KONJIČEK
Na Celjskem novi salon vozil Fiat, Alfa Romeo in Jeep
Lastniki vozil in ljubitelji znamk Fiat, Alfa Romeo in Jeep ter lahkih dostavnih vozil Fiat Professional ste vabljeni, da si ugodno ponudbo vozil ogledate v novem salonu v Arclinu 100 v Škofli vasi blizu Vojnika. Na voljo vam je strokovnainizkušenaekipa podjetja Avto Triglav, ki skrbi
i .
za celovito prodajno ponudbo, pri čemer na istem mestu izkušeni strokovnjaki Avto-hiše Stepančič zagotavljajo kakovostne servisne storitve.
V novem centru Avto Triglav, PSC Celje so na voljo nova in rabljena vozila znamk Fiat, Alfa RomeoinJeep,dodatna o prema za vozila in v okviru celovite
Panda Trekking. S sistemom Traction+ za nadzor prenosa pogonske moči na kolesa.
servisne ponudbe tudi prodaja originalnih nadomestnih delov. Pravnim osebam nudijo celovito podporo pri nakupu in vzdrževanju lahkih dostavnih vozil programa Fiat Professional.
Podjetje Avto Triglav, d. o. o., Ljubljana je na slovenskem trgu prisotno od leta 1996. Z 89 zaposlenimi in s poobla-
ščeno prodajno in servisno mrežo dosega visoko mesto med desetimi glavnimi akterji na slovenskem trgu avtomobilov, poslovanje pa je preko hčerinske družbe Autocommerce Hrvatska razširilo tudi na sosednjo Hrvaško.
Damijan Vuk, direktor Avta Triglav, je o novem pro-
FIAT PANDA. PREPROSTO VEČ. IN KATERO BOSTE IZBRALI VI?
=3 ■ :
FIAT PANDA že od 7.990 EUR

AVTO TRIGLAV PSC Celje, Ardin 100,
Povprečna poraba goriva: 5,2 - 3,9 J/100 fcm. Emisije C0?: 120 - 99 g/km.TJradnjfvrednost emisijske stopnje: EUR0L5 /tURO . 6. Specifične emisije N0x: 0,1602 - 0,0124 g/km. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
* Cena plina: 0,749 EUR, na dan 19.06.2014 (vir www.petrol.si ), izračun za Rat Randa 1.2 8v LPG, pri porabi plina 6,3 ^100 km. Hat Panda 1.2 SvActive že od 7.990 EUR. Pogoji Hat 5 Plus so na voljo na www.fiErt.si pPGpPOStOVGC
dajnem salonu v Arclinu povedal: »Avto Triglav, PSC Celje je poleg prodajno-servisnih centrov v Ljubljani in Mariboru že tretji prodajni salon Avta Triglav v Sloveniji. Z njim tudi bogatimo ponudbo in izbiro na celjskem območju, saj je Avto Triglav, PSC Celje tudi pooblaščeni prodajalec vozil znamke Jeep. Skladno z visokimi standardi našega podjetja in blagovnih znamk lahko stranke tudi v novem salonu pričakujejo odlično ponudbo in kakovostne storitve.«
Emil Žilavec, vodja pro-dajno-servisnih centrov, dodaja: »S salonom v Arclinu smo okrepili prisotnost svojih znamk na celjskem območju. Tu imamo veliko ljubiteljev in zadovoljnih lastnikov znamk, ki jih zastopamo, in veseli me, da smo jim na voljo s strokovno in z izkušeno ekipo. Naše prodajno osebje na isti lokaciji s svojimi storitvami dopolnjuje ekipo poobla-
ščenega serviserja Avtohiše Stepančič. Njenim izkušenim strokovnjakom zadovoljne stranke svoja vozila zaupajo že več kot 30 let. Vabimo vas, da se oglasite v našem novem prodajno-servisnem centru v Arclinu 100 v Škofji vasi, in se o naši ponudbi ter kakovosti prepričate sami.«
Kontaktni podatki:
Avto Triglav, d. o. o., Ljubljana PSC Celje Arclin 100 3211 Škofja vas
Uroš Zottl
samostojni prodajni svetovalec Telefon: 03/780 68 53 GSM: 041/415 722
Delovni čas: Pon-Pet: 8.00-17.00 Sobota: 9.00-12.00
PRAZNUJEMO 50 LET SODELOVANJA Z ZNAMKO CITROËN
-	PRODAJA VOZIL
-	PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME
-	SERVISIRANJE VOZIL
-	KLEPARSKA DELA IN QUICK CENITEV
CITROÉn
I
Í5.1 I 95.9 I MHz 100.3 I 90.6 MHz
žfe*y
pesmi petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih lir osemdesetih let
danes najlepše,,,
Avtohiša Kos d.o.o., Ločica, Polzela, tel.: 03 / 70 38 386, avtohisa.kos@siol.com
www.radiocelje.com
ERVISNE
UGODNOSTI PRIDEJO Z LETI
DO 35% CENEJŠI ORIGINALNI NADOMESTNI DELI CITROËN
Povprečna poraba goriva: 3,2 - 6,7 I/100 km, emisije C02: 84 - 155 g/km.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM™ in PMJ5ter dušikovih oksidov.
Slike sd simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah C02 so na voljo n.
avtohiša mlakar d.o.o., grobelno, tel.: 03/74-66-100
AVTOHIŠA MLAKAR d.o.o., Grobelno, tel.: 03/74-66-131
JEKLENI KONJIČEK / PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Odmev
Kaj in kako delajo slovenski učitelji?
Januarja je bilo v časopisih veliko napisanega o novih varčevalnih ukrepih v šolstvu. Na nesmiselnost varčevanja, ki kratkoročno in dolgoročno vpliva na kakovost izobraževanja, so ministrico za šolstvo dr. Stanislavo Setnikar Cankar opozorili učitelji, ravnatelji in sindikati. Kot upokojenec redno spremljam dogajanja v našem šolstvu, še posebej razvoj metodike pouka, zato se čudim ukinjanju pomoči učencem, ki jo potrebujejo. Nedopustno je varčevati na škodo učencev, učiteljem pa nalagati vedno nove naloge. Brez dobre šole ni dobrega gospodarstva. O razvoju gospodarstva, povezanega z zaposlovanjem, se je veliko govorilo pred volitvami, o šolstvu pa skoraj nič. Ne vem, kako si lahko zamislimo dobro gospodarstvo v prihodnje, če danes siromašimo šolstvo. Pregovor pravi: »Če misliš za en dan, lovi ribo, če misliš za eno leto, sej pšenico, če pa misliš za deset ali petdeset let, izobražuj ljudi.«
Sam sem o pripravljanju na pouk napisal knjigo. Pedagoško delo se razlikuje od proizvodnega v tem, da mora vsa dela od priprave, izvajanja do nadzora opraviti učitelj sam.
V	podjetjih pa imamo posebej ljudi za projektiranje, pripravo dela, izvajanje in nadzor.
V	povečan obseg dela učitelja spadajo številna druga dela,
ki so zelo slabo ovrednotena, kot je 29. januarja v Novem tedniku zapisala predsednica glavnega odbora Sviz Jelka Velički. Poudarja sramotno nizek dodatek za razredni-štvo - 2 evra na mesec. Tu se vidi, kako je razvrednoteno delo učiteljev. Nekaj let mora učitelj biti razrednik, da dobi toliko, kolikor nekateri dobijo za sejnino. Čiščenje vodnega grelca je na primer vredno več kot enoletno razredništvo. V šolah imamo še številne prostovoljne dejavnosti. To so razni krožki. Kot šahist sem imel šahovski krožek 35 let. Še danes se veselim uspehov šahistov, ki so dobro napredovali. Kako to, da pri tem ni ovrednoteno delo učiteljev?
Ministrica za šolstvo navaja, da vedno več učencev potrebuje dodatno pomoč in da se je to število od leta 2005 povečalo za petdeset odstotkov. Zakaj? Predlagam, da bi se ministrstvo začelo ukvarjati z razvojem metodike (didaktike) posameznih predmetov. Na tem področju smo na ravni iz leta 1980. Nekateri strokovnjaki pravijo, da se je razvoj metodike strokovnih predmetov ustavil še pred tem letom. Pobudo, da bi sistemsko razvijali metodiko posameznih učnih predmetov, sem kot pedagoški svetovalec dal ministrstvu že pred dvajsetimi leti. Zanimanja ni bilo, a v tem času bi lahko napravili veliko glede kakovosti vzgojno-izo-braževalnega dela.
Neuspeh učencev lahko odpravimo samo z razvojem metodike posameznih učnih predmetov. Metodika
V SPOMIN
Valter Leben
Najtežje je kaj napisati, ko so stvari osebne. Le red-kokaj je lahko bolj osebno kot nekaj skromnih besed v slovo prijatelju. Bil je namreč več kot zgolj zvest in predan sodelavec, celo več kot prijatelj, preprosto, Valter je bil - Valter.
Nekaj banalnih podatkov in dejstev pač ne more odtehtati tistega, kar je pustil v vseh nas. Valter, otrok grde vojne, je otroštvo preživljal na začetku območja, ki mu danes Celjani pravijo Otok. Kot vsi otroci se je posvečal športu. Še več, bil je zelo nadarjen nogometaš. Nikoli v ospredju. Tako značilno zanj se je najbolj znašel na mestu srednjega zveznega - tam, kjer se vse začne in kjer se vse, kar kani na-
sprotnik, prepreči. Že to pove veliko o njegovem značaju -nikoli ni silil v ospredje, a je vedno bil tam, kjer ga je ekipa najbolj potrebovala. Vedno je bil ekipni igralec. Nepogrešljiv.
Svojo delovno pot je začel v nekdanji Ifi in jo nadaljeval v cinkarni sprva kot vzdrževalec, kar ni bilo dovolj zanj, zato je po šolanju postal komercialist. Potem je leta 1972 prišel na pravo mesto zase in
za nas, v medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje ter za 30 let postal eden najpomembnejših sodelavcev. Kot komercialist, tržnik je že v tistih časih znal poskrbeti, da je bila skromno rezana pogača za osrednjo medijsko hišo na celjskem območju vsaj nekoliko bolj debela. V tistih časih so mnogi tržnikom v netržnem gospodarstvu rekli »žicarji«. A Valter ni nikoli »žical« oziroma prosjačil, s svojo že kar neverjetno prepričljivostjo, predvsem pa neposrednostjo in s svojim skrajno prijateljskim pristopom je znal prepričati odgovorne, da so na oba medija pogledali tudi drugače kot zgolj na nenasitna potrošnika družbenih sredstev. Ker je poznal njuno poslanstvo in vsebine, ju je tudi lahko uspešno »prodajal«.
Toda Valter ni bil zgolj odličen prijatelj in vzoren sodelavec, kot nepogrešljiv soorganizator pri številnih hišnih akcijah je slovel kot najbolj zanesljiv člen. Vestno in odgovorno je izpolnil
vsako nalogo. Kar nekaj tisoč kmečkih žensk, ki so z nami potovale na izlete 100 kmečkih žensk na morje, ga ima v spominu kot človeka, ki je znal rešiti tudi najbolj čudne zagate, o Valterjevi vlogi pri organizaciji in izvedbi Tedna domačega filma pa bi lahko pisal še in še. Bil je tudi izjemno natančen človek. A pri njem ni pomenil nekaj med A in B, bil je A. To je dokazal tudi svojim in sebi, ko je ob napornem delavniku, ki se je pogosto raztegnil čez osem ur, praktično sam sezidal prečudovito počitniško hišico na Kunigundi. Drugi dom, ki je zanj in za njegovo družino pomenil tudi drugo življenje, drug mir in drugačno uteho.
Zaradi vsega tega Valter s svojim humorjem, z urejenostjo in natančnostjo, s svojim smehom, z glasnostjo in s hripavim glasom ostaja mnogim v spominu, ki ne bo zbledel.
BS
je »ključ« do uspešnega poučevanja in učnega uspeha učencev. Pri splošnoizobra-ževalnih predmetih imamo samo nekaj vrst metodike, pri strokovnih predmetih smo praktično na začetku. Preveč je učbenikov in delovnih zvezkov. Potrebujemo čim manj, in to didaktično oblikovanih učbenikov in delovnih zvezkov, ki bodo uporabni več let. Vsebine naj ne bodo preobširne in naj bodo čim bolj povezane z življenjem. Leta 1995 sem napisal prvo Metodiko tehnologije in jo ponudil centru za poklicno izobraževanje v tisk. Ni bilo zanimanja, svetovalka mi je rekla, da metodike nimamo več, ampak da imamo zdaj medpredmetno povezovanje. Kasneje sem napisal še Didaktiko (metodiko) ma-
tematike. Ponudil sem jo založbi zavoda za šolstvo. Zanimanja ni bilo. Rekli so, da nimajo sredstev. Ker knjig v mali nakladi založbe ne tiskajo zaradi izgub, sem jih izdal v samozaložbi prav tako z izgubo. Ker je davčna uprava kljub izgubi, ki je dokazljiva, zahtevala še dohodnino, sem prenehal pisati. A učitelji so bili metodike veseli. Ravnatelj matematik mi je rekel, da tega pri nas nimamo in da je bilo o metodiki matematike nekaj napisano v času Avstro--Ogrske! Učni predmet učitelju pove, kaj mora učence naučiti, metodika pa, kako doseči vzgojno-izobraževal-ne cilje.
Ministri in sekretarji se pogosto menjujejo, pobude pa se ne realizirajo, kar je velika škoda za naše šolstvo. A star
pregovor še vedno drži: »Šola raste in pade z učiteljem.« Mag. VALENTIN KUBALE, prof., Celje
Pohvale
Pozitivne izkušnje v zdravstvu
V zadnjem času je mnogo kritik na račun zdravstva in zdravnikov, toda pri mojih 70 letih moje izkušnje kažejo prav nasprotno.
Moja osebna zdravnica je Alenka Rak, z njo in zdravstvenim osebjem v Zdravstveni postaji Vojnik sem zelo zadovoljen. Tudi iz bolnišnice Celje imam same pozitivne izkušnje v urološki ambulanti in na oddelku. V očesni ambulanti me že več let zdravi Slavica
Podgoršek, dr. med., in lahko rečem, da mi je pred leti rešila vid. Dobro so me pozdravili tudi na kirurgiji zaradi poškodovane hrbtenice. Tudi odstranitev žolčnih kamnov je bila uspešna. Nazadnje sem se lani zdravil na oddelku ORL in še posebej se moram zahvaliti mag. Mateju Delakordi, dr. med., ki me je z operacijo na grlu rešil velikih težav. Seveda se zahvaljujem celotnemu medicinskemu osebju na omenjenih oddelkih in podpiram boj medicinskih sester za njihove pravice v celi Sloveniji. Bi pa ponovno izpostavil ginekološko ambulanto v celjski bolnišnici, kjer osebje dela v kleti, ki si imena ambulanta sploh ne zasluži, prostori so primerni kvečjemu za zaklonišče.
JOŽE JURC, Slovenske Konjice
AVTO CIEL Ji:
Tehnični pregledi, d.o.o.
Vablj
Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje
eni
034261116 034261120 034261125
Odprti za vas
vsak dan v tednu od 7.00 do 19.00 ure
vse delovne sobote od 7.00 do 12.00 ure.
-	Tehnični pregledi
-	Registracije
-	Zavarovanja
-	Preizkusne tablice1
-	Homologacije
-	Tahografi
www.avto-celje.si
Cena velja za YARIS 1.0 Wt-i, Luna, 5 vrat. / Povprečna poraba goriva za modele YARIS je 3,3 do 4,91/lOOkm in emisije C02 75 do 114 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Yaris: EURO V. Emisija NOxje od 0,0208 do 0,1411 g/km. Za dizelsko različico je vrednost trdnih delcev 0,0011. Ogljikov dioksid <C02> je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. / Slika je simbolična.
40
BUKVARNA / PODLISTEK
Karen Thompson Walker: Čas čudežev
Strah pred neznanim - razdiralec človeških odnosov
O avtorju:
Karen Thompson Walker je odraščala v San Diegu v Kaliforniji. Po študiju angleščine in kreativnega pisanja je nekaj časa delala kot novinarka. Po selitvi v New York je nadaljevala študij umetnosti. Nazadnje je bila zaposlena kot urednica v eni od ameriških založb. Prvenec Čas čudežev je dokončala leta 2012. Rokopis je odkupila znana ameriška založba. Roman se je z neverjetno hitrostjo razširil po vsem svetu. In požel številne pohvale bralcev in kritikov.
Fantastični roman Čas čudežev, ki ga je avtorica Karen Thompson Walker pisala zjutraj, preden je odšla v službo, je v zelo kratkem času dosegel mednarodno slavo. Nad njim se navdušujejo tako ljubitelji znanstvene fantastike kot apokaliptičnih zgodb. Čeprav je težko reči, za kateri žanr gre.
Glavna junakinja je enajstletna Julia iz Kalifornije. Iz njene pripovedi doživljamo posledice upočasnitve vrte-
nja Zemlje. Zaradi upočasnitve se dan daljša. Na začetku ljudje upočasnitve niti ne zaznavajo. Sčasoma vedno daljši dnevi, sprememba gravitacije, umiranje živali in rastlin med ljudi prinašajo vedno večji razkol. Strah pred neznano in srhljivo prihodnostjo je vedno večji. Julia, ki je za enajstletno deklico neverjetno zrela, občuti posledice sprememb tako v prijateljskih kot družinskih odnosih. Zaradi upočasnitve izgubi najboljšo prijateljico,
težave pa se pojavijo tudi v njeni družini. Mati, ki dobi gravitacijsko bolezen, postaja iz dneva v dan večja živčna razvalina. Njena najpomembnejša skrb kmalu postane polnjenje sob z vodo in s konzervami. Oče, ki je po poklicu zdravnik, je njeno čisto nasprotje. Z neverjetno vdanostjo sprejme, da se Zemlja upočasnjuje in da sam nima nikakršne moči, da bi to spremenil. Julia razumevanje najde pri Sethu, sovrstniku, v katerega je za-
ljubljena. Seth, ki je tudi sam izgubljen, saj mu je po kruti bolezni umrla mama, kmalu postane njena opora in - kot se zdi - edina svetla točka v njenem mladem življenju. Žal se ta ednini »zdrav« in iskren odnos hitro konča, saj je tudi Seth žrtev gravitacijske bolezni.
Roman poleg zgodbe deklice, ki jo morijo prijateljski, ljubezenski in družinski odnosi, opisuje tudi širše medčloveške odnose. Ljudje, ki se prilagajajo novemu biorit-
mu, postanejo za večino, ki šteje ure po starem, nesprejemljivi in nevredni življenja v njeni skupnosti. Zato jih večina na podle načine preganja. Vsi, ki odstopajo od večine, naenkrat postanejo največja grožnja edinemu pravemu načinu življenja. Ob tem je verjetno odveč dodati, da tudi svetovna katastrofa in skupna usoda vsega človeštva ljudi ne povežeta,
prej nasprotno. Prijatelji postanejo tujci in nekoč dobri sosedje sovražniki.
Pripoved se konča, ko je Julia stara 23 let. Dnevi se podaljšajo na dolžino več tednov. Čeprav bo verjetno marsikdo do konca branja čakal razkritje krivca za upočasnitev, ga ne bo dočakal. Tako kot tudi rešitve ne. Usoda je neizbežna.
JERICA POTOČNIK
ALBUM S CELJSKEGA
Kulturna društva
Mladinski mešani pevski zbor v Laškem leta 1954
Zbor, katerega pevovodja je bil Julij Gorič (spredaj v sredini), je leta 1954 imel 52 pevcev. Kot skupina znotraj pevske sekcije Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Laško in Rečica je nastopal na različnih mladinskih festivalih in tekmovanjih. Med drugim je leta 1953 nastopil na mladinskem festivalu v Preboldu.
Prispeval: Janez Kolšek (Laško)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček).
Vir: Zgodovina zborovskega petja v Laškem / Edo Jelov-šek. Laško: Moško pevsko društvo Tim, 1978.
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
0A RILO
ZA NAROČNIKE
ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA TDDI V FEBRDARJD!
novi tednik c
iwww.novitednik.com tednik@nt-rc.si	home
v sodelovanju s CUISINE by Skaza
MLADI ZA MLADE
41
Maraton pretekel tudi Prešeren
Glasbena preigravanja letošnjega Kulturnega maratona
V ritmu klasike, džeza, groovea, swinga, sodobnega plesa in se česa je odzvanjal letošnji Kulturni maraton, na katerem so dijaki I. gimnazije v Celju tekli v sredo, 11. februarja. Glasba in ples seveda nista bila edino gonilo: predstavili so se mladi literati, likovniki, filmarji, gledališčniki. Dijaki so se učili »photoshopirati«, fotografirati, računalniško animirati, ustvariti čisto pravo risanko, pomerili so se v poznavanju Grčije, obiskal nas je tudi dr. France Prešeren, ki je z navdušenjem spremljal celotno dogajanje.
Dijaki so z mentorji pripravili res pester kulturni nabor, saj se je v malo več kot štirih urah zgodilo kar osemnajst različnih kulturnih dogodkov oziroma delavnic. Odlični glasbeniki, ki tvorijo skupino FreeFlight, so nas na duhovit, hudomušen in sproščen način popeljali skozi zgodovino glasbe: od kamna in vse do džezovskega ritma. Nejc Praznik s skupino je dijake zabaval v grooverskem
ritmu. Matineja mešanega mladinskega pevskega zbora pa je vedno eden najbolj obiskanih dogodkov. Tudi letos so naši mladi pevci z zborovodjem Tomažem Marčičem znova presenetili in očarali s tekmovalnimi skladbami, ki jih bodo že marca izvajali na tekmovanju v Nemčiji, z drugimi zanimivejšimi klasičnimi zborovskimi deli in s priredbami pop skladb. Kot gostje so navdušili fantje iz Okteta Ka-juh, ki so sicer vsi tudi pevci v zboru. Za bolj klasične takte je poskrbel koncert komorne glasbe, kjer so se predstavili dijaki glasbene gimnazije v različnih komornih sestavih. V delavnicah so se dijaki učili uporabnih spretnosti in ustvarili vrsto zanimivih - od fotografskih do računalniških in vse do likovnih - kreacij. Tudi letos smo kletni hodnik odeli v novo preobleko. V plesnih delavnicah so dijaki ugotavljali, v kako dobri fizični kondiciji morajo biti plesalci. Tudi filmsko-gledališki del ni manjkal. Tretješolci so posneli zabaven mladinski film Misija
slovenika 2: Pazi, bomba, dijaki klasične gimnazije so se predstavili z gledališko igro Dvojčka starorimskega dramatika Plavta. Mladi literati so nastopili z avtorsko poezijo in prozo, v materinščini in tudi
z deli v angleščini in srbščini. Svoja dela so izdali v literarnem listu Fedra.
Ekipa Evropske vasi je pripravila zanimiv kviz o Grčiji, kjer smo izvedeli marsikaj novega. Tekmovalci so morali
odgovoriti na več kot trideset vprašanj, za konec pa še zaplesati sirtaki. Dogajanje je budno spremljal dr. France Prešeren, ki je deloval zadovoljno, da se v njegovo čast dogaja toliko različnih dogod-
kov. S prelestnima deklicama se je romantično počasi sprehajal od enega do drugega prizorišča in nam obljubil, da nas bo še kdaj obiskal.
NP, foto: JAN KOROŠEC, MIJA BEZGOVŠEK
Zimske radosti
Letošnja zima je bogata s snegom, ki razveseljuje otroke, zato smo učencem prvega triletja Podružnične OŠ Tabor učitelji omogočili sankanje na Sirševem bregu v Taboru, in sicer v dveh delih: v sredo, 4., in torek, 10. februarja.
Učenci so potem, ko so se soet vrnili v razrede, o sankanju zapisali naslednje misli:
V sredo je bilo pomrznje-no, zato so bobi drveli kot blisk. (Zoja, Lara, Ana)
Sankanje je super. (Lara Mausser)
Lepo se je sankati v trojčku in se zvrniti v cel sneg. (Mario, Julija in Zoja)
Najboljše je kotaljenje po celem snegu. (Dani Lukman) Bolj te vrže, bolje je. (Iza Zorenč)
Sankanje je užitek, le sani ni »fajn« potiskati po strmini. (Vanesa Stanko)
Valili smo velike snežene kepe, da bi zgradili skakalnico. (Dečki 3. c)
Kepanje je najboljše! (Lara Jezernik)
Snežene angelčke je lepo delati. (Marina Mastnak)
Naredili smo več sneža-kov. (Janina Kvas s sošolci 2. b)
Ob kulturnem prazniku
»Kultura skupek človeških je vrednot, ki nas spremljajo povsod,« sta nam v četrtek,	o^veliknD cši°c:^areokn]ku l'^!-
5. februarja 2015, povedala povezovalca programa na kulturnih prireditvah za učence	^ in sicer na različnih do-
drugega in tretjega triletja v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem	dročjih To je bilo videtina
domu Vojnik.	osrednji proslayi) na katerf
so sodelovali učenci dramskega krožka pod vodstvom Barbare Bliznac Ojsteršek, ki so prikazali, kaj se je zgodilo s Prešernovo Urško, ko jo je povodni mož pripeljal v svoj podvodni svet Ljubljanice. Povezovalci programa so razmišljali o tem, kaj je kultura, pod vodstvom Amalije Kožuh, nastopili so še Mladinski pevski zbor pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan in nekateri glasbeniki, ki obiskujejo Glasbeno šolo Celje. Vsi sodelujoči so se maksimalno potrudili in svojim vrstnikom pripravili čudovito praznovanje praznika kulture.
MIA MARGUČ 7. r. OŠ Vojnik
Prizor z odra Kulturnega doma Vojnik	Foto: MILENA JURGEC
Kulturnik / kulturnica v muzejski dnevni sobi
Darinka Pavletič Lorenčak
Razstava del na ogled v avli muzeja do 2. marca 2015
mn7r
muzejnovejšezgodovine | cilje
42
BRALCI POROČEVALCI
Po nastopu učencev OŠ Vojnik
Zanimiv in pester kulturni večer
Ob prazniku domače kulture spoznavanje Nepala
Kot vsako leto smo tudi letos v Kulturnem društvu bratov Dobrotinšek Škofja vas pripravili pester in zanimiv kulturni program. Motiv letošnje prireditve je predstavljala združitev naše kulture in kulture drugih narodov. Dogajanju je dodalo pose- pala Aswin Kumar Shrestha
ben čar še to, da smo v gosteh imeli med ostalimi še dve osebi, ki sta vsaka po svoje zaslužili našo pozornost. To sta bila generalni konzul Ne-
s soprogo in Jožefa Feldin, za prijatelje in znance Zefka z Dobrotina. Povezovalec večera Tomaž Kmecl nas je s svojimi izbranimi besedami
popeljal v namen in vsebino te prireditve. Najprej smo se seveda poklonili naši kulturi in s tem dragemu dr. Francetu Prešernu. K sodelovanju smo povabili učence Osnovne šole Vojnik, ki so nam predstavili Prešernovega Povodnega moža in zatem gledališko predstavo Kje si, Uršika zala
avtorice Vike Šuštar. Vsi učenci so prepričljivo odigrali vsak svojo vlogo, kar jim je zagotovo uspelo s pomočjo oziroma pod vodstvom mentorice Barbare Ojsteršek. S to šolo na področju kulture večkrat zelo lepo sodelujemo. Glasbeni del programa sta izvedla člana domačega
društva. V nadaljevanju sta predsednica društva Ivica Kos in režiser društva Vinko Sentočnik izrekla voščilnico gospe Zefki z Dobrotina, ki je 14. februarja dopolnila 90 let. Gospa Zefka je zadnja še živeča od Dobrotinškove družine, ki je v drugi svetovni vojni izgubila mamo, hčer in štiri brate, po katerih kulturno društvo Škofja vas nosi tudi ime. Gospa je še vedno čila in zdrava, predvsem pa bistrega duha in izredno gostoljubna. Vsi v dvorani so ji namenili močan aplavz.
Spoznavanje Nepala
V sklopu praznovanja sta nas v besedi in sliki popeljala v povsem drugi svet in drugačno kulturo dva Nepalca. Najprej je spregovoril generalni konzul Aswin Kumar Shre-stha in nam na kratko opisal to zanimivo državo. Povedal je, da je vesel in počaščen, da sme sodelovati in doživljati tako lep večer, posvečen naši kulturi in spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Večer je nadaljeval še Birman Shrestha, ki si je v Škofji vasi ustvaril družino in postal tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Škofja vas ter iskren prijatelj med člani. Birman je, bi lahko rekli, umetnik, saj je zelo uspešen v fotografiranju, slikanju in še bi lahko naštevali. Seveda kljub vsemu neiz-
Jožefa Feldin, ki jo v kraju vsi poznajo kot Zefko z Dobrotina, je 14. februarja dopolnila 90 let.
merno ljubi svojo domovino. Zato je z velikim zanosom in veseljem prikazal čudovite diapozitive te skrivnostne in zanimive države. Lahko smo videli mogočne vrhove planin, kamor se tako radi in uspešno vzpenjajo tudi Slovenci, pridelovanje riža, zanimiva mesta, templje, kulturo in življenje prebivalcev ter zanimivosti razvoja države.
Kar prehitro je bilo prireditve konec. Zaradi vsega, kar smo videli, je bilo v polni dvorani vzdušje enkratno in vsi smo bili veseli in zadovoljni. Tako izvajalci kot obiskovalci, saj smo, čeprav nekoliko drugače, skupaj doživeli kulturno bogat večer.
VČ
Kultura na severu mesta
V torek, 10. februarja 2015, smo v mestnih četrtih Dečkovo naselje in Nova vas pripravili kulturni dogodek ob minulem kulturnem prazniku.
Več kot 120 krajank in krajanov je prisluhnilo izbranim pesmim članov Celjskega literarnega društva (na sliki), Ženskemu pevskemu zboru KUD Ljubečna, Borutu Alujeviču in nagovoru obeh predsednikov MČ. Izjemno prijetno druženje, doživeta poezija, narodna pesem in predvsem osupljivo številen obisk krajanov je potrditev, da je razvijanje novega »Mini kulturnega središča Celje-sever«, pravilna odločitev.
PRIMOŽ POSINEK
Kako lepo je slišati
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se 8. februarja veselili tudi zaključka dveh načrtovanih del v okviru projekta Občina po meri invalidov v občini Vojnik.
S pomočjo Občine Vojnik kulture tudi svečano pri sv. in cerkva v Vojniku in Novi maši v Novi cerkvi predali Cerkvi smo namestili induk- namenu. Vesela sem, da so cijski zanki in ju ob prazniku se slavja udeležili župan
Na slovenski kulturni praznik so v Novi Cerkvi prvič lahko res vsi prisluhnili sv. maši.
Brane Petre, funkcionarji društva gluhih in naglušnih, predsedniki invalidskih društev, ki delujejo v občini Vojnik, Brane Delčnjak, Jasmina Jakopič. Ponosna sem, da si je za to priložnost vzela čas tudi Slovenka leta Sonja Pungartnik. Kako lepo je slišati ptice, kako lepo je slišati šumenje vetra, kako lepo je prisluhniti topli besedi, melodiji morja, zvoka, Božje besede, a ta dar nekaterim žal ni dan ... Poslej je tudi osebam, ki imajo težave s sluhom, omogočeno, da bodo slišale s pomočjo slušnih aparatov in naše velike pridobitve.
Prisrčna hvala vsem, ki ste pomagali, da smo naredili korak v prijaznejši jutri. Posebna hvala gospodu dekanu za razumevanje drugačnosti in za vso pomoč pri izvedbi projekta ter pogostitvi. Prisrčna hvala gospodu Zupanu, ki je poskrbel za hitro in strokovno namestitev zanke.
DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje
Novosti za folkloriste
Zadnjo soboto v januarju je bil v Domu II. slovenskega tabora Žalec že peti, torej tradicionalni folklorni seminar. Kot vsako leto ga je tudi letos organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec, vodil pa ga je priznan folklorist Branko Fuchs.
Seminar je bil brezplačen, udeležilo se ga je triindvajset plesalk in plesalcev iz šestih folklornih skupin z žalskega območja. Semi-
nar je namenjen tako plesalkam in plesalcem kot tudi vodjem folklornih skupin, saj ponuja določene novosti na področju folklore in je bil v letu 2015 prvi v sklopu brezplačnih seminarjev pod okriljem javnega sklada za kulturne dejavnosti. Naslednji seminar bo 14. marca na temo zborovodstva, vodil pa ga bo Robert Feguš.
TT
S seminarja na odru doma II. slovenskega tabora
BRALCI POROČEVALCI
43
Na izvrstnem koncertu
Na izvrstnem koncertu SoulGreg Artista smo bili spet prisotni 7. 2. 2015. SoulGreg Artist je spet potrdil in pokazal, da je umetnik na najvišji ravni. Njegova glasba in izvedba sta pokazatelj, da je že davno presegel okvire slovenskega glasbenega prostora in da njegova pot vodi še samo tja, kamor si nedvomno zasluži, to je na svetovno glasbeno sceno.
SoulGreg Artist je izjemen glasbenik v pravem pomenu besede. Je komponist, aranžer, producent,
vokalist in izjemen kitarski mojster. Njegova koncertna izvedba ob pomoči njegovega BigLights Banda je brezhibna. Vsak od članov banda z odliko opravi svojo nalogo. Pri izvedbah se vidi, da je SoulGreg Artist z dušo predan glasbi, nihče od poslušalcev ne more ostati ravnodušen. Kljub temu, da v Sloveniji ni pravega odziva na njegovo glasbo, je situacija v tujini povsem drugačna. Tuje tržišče iz dneva v dan kaže večje zanimanje za njegovo glasbo in njegovo ustvarjanje. In prav zato je bil v sodelovanju
z iConcerts celoten koncert posnet, kar je pokazatelj, da se mu odpirajo poti na svetovno glasbeno sceno. In prav je tako. Kljub vsemu SoulGreg Artist ostaja preprost človek in trdno stoji na tleh. Predan je svojemu notranjemu poslanstvu - glasbi, ki jo ustvarja s srcem.
Prireditev je bila na visoki ravni, s hostesami, z DjBorchyjem ... Za konec lahko zaželim le, naj dolgo živi njegova glasba, torej: long live soul'n'roll v izvedbi SoulGreg Artista.
AZ
Setveni koledar

19. ČE		mlaj ob 1. uri
20. PE		cvet do 10. ure, od 11. ure list
21. SO		
	list do 13. ure	
22. NE		
		
23. PO	plod do 13 ure	
		
24. TO		—
25. SR		korenina do 15. ure, od 16. ure list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Hišica za pomoč
V Društvu proti mučenju živali Celje smo presrečni, da so nam dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje že drugič podarili hišico, ki so jo naredili pod budnim očesom učitelja praktičnega pouka Srečka Drakslerja.
Prva hišica, ki smo jo prejeli že lani, je namenjena zbiranju prostovoljnih prispevkov hrane za živali, ki potrebujejo pomoč (konzerv, briketov, testenin ...), in je nastavljena v Mercator centru v Celju, nova pa že stoji v Planetu Tuš. V hišicah zberemo veliko hrane, priboljškov za brezdomne živali, zato zahvala tudi ravnateljici omenjene šole Ireni Posavec.
VŠ
Ob prevzemu hišice na dvorišču omenjene šole, kjer imajo dijaki prakso.
Za prvi sadjarjev
Cuprablau Z
Rožičavost češpelj
(Taphrina pruni)
Breskova kodravost (Tahphrina deformans)
Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum)
FRUTAPON
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk.
Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju.
Jablanov škrlup (Venturia inaegualis)
V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni).
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
•	4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje,
•	3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
Zimska jajčeca rdeče sadne pršice
Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi)
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Zelena jablanova uš (Aphis pomi)
t

Kaparji (Coccina)
Strokovno svetovanje:
-	Nande Osojnik tel.: 031504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si Prodaja:
-	Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61
hH
CINKARNA
44
ZA ZDRAVJE
RubrikoZazdravje urejaSimona Šolinič. Predlogeoziromaideje jilahkoposredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Dodatna podpora osebam z depresijo
Delavnice, namenjene ljudem, ki se soočajo z najpogostejšo duševno motnjo, na voljo v zdravstvenih domovih
Za depresijo trpi v naši družbi vedno več tjudi. "Včasih je bila ta duševna motnja rabu tema, danes ni več tako, čnprav nekateri predsodki gledeteh težav še vedno obstajajo. Toda o depresiji se zdaj govori več, informacije o zdravljenju je mogoče najti na vsakem koraku, zato ljudje o svojih težavah spaegovorijo prej en prej najdejo ustrezno pomoč. šn ce se šlovek hitreje odloči za zdravljenje, so tudi zdravniki in psihiatri pri tem lahko uspešnejši.
Odlična podpora na poti zdravljenja so nove delavnice, ki so organizirane v zdravstvenih do movih. Tudi v (Celju. Namenjene so lju-dam, ki se zaradi depresije že zdravijo. V delavnice ee je možno vključiti samo po napotilu osebnega zdravnika ali psihiatra. Pri teme je teeba razumeti, da so delavnice psihoedukativne, torej niso nadomestilo za zdravljenje, ampak le podparp. »S takšnim načinom dela želimo, da bi se bolniki čim bolj seznanili s svojo mePnjo, les bi ¡pripomoglo k boijšemu zSea-
vljenju. Pogovarjamo se o tem, kaj je depresivnost, kaj jo povzroča, kako jo zdravimo ... Tema pogovorov je tudi zdravljenje z zdravili, vendar pri tem ne posegamo na področje zdravnika ali psihiatra, ampak osebe osveščamo o zdravilih in o tem, da jih je treba jemati redno,« pravi univ. dipl. psihologije in specialistka klinične psihologije Simona Sanda iz Zdravstvenega doma Celje. Vse, ki se delavnic udeležijo, spodbujajo tudi k čim večji dnevni aktivnosti, poučijo jih, kako pomembno je ponovno začeti načrtovati in izvajati dejavnosti, ki so jih morda zaradi depresije opustili.
Srečanja namenjena tudi svojce m
Dosedanje izkušnje kažejo, da ljudje sodelujejo v pogovoriti in spregovorijo o svojih težavah. Vendar na takšnih ikupinskih srečanjih vanje ne »»vrtajo« z vprašanji. Če nekdo o svojih osebnih stvareh ne želi spregovoriti pred drugimi, tega
Simona Sanda: »Ljudem pomagamo pridobiti čim več znanja o sebi, svojih težavah.«
Delavn-ce za osebe z depresijo so v Zdravstvenem domu Celje namenjene samo odraslim. Otnoke in mladostnike, pri katerih se pokažejo simptomi depresije, obravnavajo individualno v dispanzerju za menSalno zdravje.
od njega ne pričakujejo. Ne gre namreč za terapevtske delavnice ali za skupine za samopomoč. Za ilednje je značilno, da jih ne vodijo atrokovni delavni, medtem ko delavnice, kot jih izvajajo v zdravstvenih domovih, vodi usnosobljena madi-cinska seetra ali psiholog oziroma psihologinja. Sku-pidp so dinamične, tako da udeleženci somi pridajo do občutka varnosti in dolače-ne zadeve vendarle povedo.
Center zdravja Fitex
Sem zdravnik revmatolog ortoped, specialist manualne medicine - zdravnik osteopati-je in prihajam iz Moskve.
Po končani medicinski fakulteti sem tri leta delal kod urgentni zdravnik. Po specializaciji iz revmatologije sem bil sprejet v inštitut revma-tologije v bivši Sovjetski zvezi kot znanstveni delavec. V inštitutu sem delal 15 let na oddelku kirurške in konservativne rehabilitacije, kjer sem se poglobil v ortopedijo - revmatologijo, zato se ta poklic imenuje revmatolog ortoped. V tem obdobju sem pridobil znanstveno stopnjo kandidat medicinske znanosti (v Sloveniji to pomeni doktor medicinske znanosti). Iz kirurgije sem se usmeril v konservativno rehabilitacijo revmatičnih bolnikov, v manu-alno medicino in nato v oste-opatijo.

Skoraj trideset let že študiram in delam na področju manualne znanosti. Pridobil sem tudi naziv zdravnik osteopat, kar je moja druga visoka izobrazba. V Sloveniji delam zadnjih 18 let. Vodim Center zdravja Fitex, d. o. o., v Ljubljani.
Svojo ordinacijo imam tudi v zdravilišču v Laškem, v Nazarjah in Kobaridu.
Zdravim:
-	revmatične bolezni
-	deformacije in degenerativne spremembe lokomotornega sistema (skolioze..)
-	bolezni dihal
-	prebavne motnje (zaprtost, disfunkcije želodca, jeter, črevesja)
-	živčne in psihične napetosti, glavobole, depresije
-	urogenitalne težave (disfunkcije prostate, maternice, jajčnikov, mehurja, uhajanje vode, neplodnost)
- disfunkcije po poškodbah
- porodne poškodbe novorojenčkov Pripravljam tudi nosečnice na porod.
Kontaktni podatki:
Fitex, d. o. o.
dr. Andrey Vershinin
Dunajska cesta 120a
1000 Ljubljana
www.centerzdravja.net
info@centerzdravja.net
versinin.andrej@gmail.com
tel. 01/568 40 91
tel. št. za naročila v zdravilišču
v Laškem 03 734 57 72
Sklop tovrstnih delavnic vsebuje štirisrečanja, ki trajajo uro in pol. Po srečanju so strokovni sodelavci, ki jih vodijo, na voljo tudi za krajše individualne pogovore. Ker je depresija sčasoma ponovljiva, se lahko nekdo, ki se je teh delavnic že udeležil, ponovno vključi vanje. A vedno je treba imeti napotilo osebnega zdravnika ali psihiatra.l I	II	|
Nekateri, ko se delavnice iztečejo, izrazijo željo tudi po ponovnem snidenju.
»šLjudem pomagamo pri-debiti čim več nnanja o sebi, avojih težavah. Delavnice so zelo jasno določene in organizirane po načelu vedenjsko koOPitivne terapije. Vsebujejo tudi domačo naloge oeirema predvidano aktivnost, ki jo morajo b olnikiso koncu delavnice do naslednje opraviti. Nato se posovorimo o njihovih ugotovitvah, lahko pa postasljajo kaleršna koli vprašanja, ki se jim ob tema poro-dijo,t razloži Simona Sanda. Steokovno aoebje, ki aelavni-ce pripraelja, si želi, da bi ee jih udeležili tudi svojci ljudi, ki imajo depresijo. »»Ravno svojci so velikokrat listi, ki prvi opazijo znake depresije pri družinskih članih, in so tisti, ki jim nudijo podporo, hkrati pa s tem pripomorejo k hitsejšemu zdravljenju,« še pojasnjuje psihologinja.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Depresija je zelo pogosta čustveno-razpoloženjska motnja, ki sit kaže na različne načine, a vedno vpliva na človeka v celoti - na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj človek misli (3 tebi in ovojem življenju, kaj (čuti inkako doživlja svet. Depreaija vpliva tudi na npanec, tek in razna telesna dogajanja. Treba je vedeli, da ne gre le za prehoeno slabs voljo ali bežno žalostno razpoloženje. Prav ipko ni posledica človekove Šibkosti, zato je oimogoče premagati le z moino željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morpjo prisilitio So bi se počutilo bolje.. Zanjeje značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depreiije,medtemko dragi ljudje teh znakov pri njih skoraj nv opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresiji, z običajnimi preiokavami ne more odkriti. Značilnt simptomi depresije so potrtost, tesnoba, pomanjkanje volje, hitra utrujenost in občutek pomanjkanja energije, nezmožnost veselja, izguba eanimanja, mo tnje spanja,motnje zbranosti, občuteknemoči, zaskrb lje-noat, strah pred prihodnostjo, pogosto razmišljanje o samcmor u in smrti. Simptomi depre sije so lahko audi razdražljivost, hud nemir, bolečini no oazličnih mestih telesa ali druge telesne težave.
Ali ste vedeli
Depresija navadno nostopi v poznih dvajsetih letih, vendar ni omejena no posamezna življepjska obdobja. Zbolijo lahko starostniki (15 do 20 odstotkov), nasiopi pa tudi pri enem od 40 otrok in pri enem od 7 do 10 adotescentov:
Psihoanalititni pogled povezuje dopretijo z izgubo, ki jo doživlja vsak otrok, ko spozna, aaje ločen od svojih staršev v zgodnjem otroštvu. Nezmožnost se s tem sprijazniti lahko privede do depresije ali depresivnih epizod v poznejšem življenju.
Rešittv za izboljšanje razpoložena bi lahko bilo uživanje hrane, bogate s triztofanom,esencialno aminokislino in prokufzorjem serotonina.Pomazjkanje triptofana se nnmzeč krže kordepresija, anksioznosl, pzvišanje telesne mase, pogosto tudi izguba telesne mase, impulzivnost, razdražljivost, težave s koncentracijo, nespečnost. Hrano, ki vsebuje veliko triptofana, zaradi boljše absorpcije priporočajo uživati na prazen želodec in ob tem popijemo še sadni sok, bogat z vitaminom C Živila, ki vsebujejo več triptofana, so puranje in piščančje prsi, sveže gebe, tuna, tofu,sojina omaka, lkampi,divji losoi, špinaaa in banane.
SorMaii

^ Flora
zelišfa Rogatec

Boljše razpoloženje
fc&Mtp
Ca j pomarančnih cvetov
Mirnejši spanec
_o
t5

Dr. Andrey Vershinin
Pri Izčrpanosti, tesnobi
Več kot 100 vrst čajev, 19 filter čajev, lekarniška kvaliteta in 12 prehranskih dopolnil podjetja Flora iz Kanade.
Izdelke lahko kupite v naših dveh prodajalnah Amara v Rogaški Slatini in Sonce v Mariboru. Čaje lahko naročite tudi telefonsko 03/819-22-33 ali preko obrazca na naši spletni strani in poslali vam jih bomo po pošti.
Flora d.o.o.,Trg 1, Rogatec	www.flora-zelisca.si	nfl°rar°9atec

AKCIJA
45
TOP FIT |
center za zdravje in rekreacijo
ODLOČENA SEM
Mirica Reberšek je do zdaj shujšala pet kilogramov. »Pri hujšanju ne hitim, pomembno pa mi je, da težo, ki jo bom imela ob koncu akcije, obdržim in se ne zredim. Rada bi izgubila še okrog deset kilogramov.« Kilograme si je sicer zniževala v preteklosti že sama, pa tudi v naši akciji že leta 2007. Po akciji je tudi takrat uspela nižjo težo obdržati do operativnega posega v bolnišnici. »Ker pa rada jem, mi je teža spet narasla,« je dodala. Zdaj je iz svojega jedilnika črtala predvsem sladkarije. »Jem pravzaprav vse, ampak manj. Tudi pozno zvečer zdaj ne uživam hrane. Gibam se več. V fitnesu sem trikrat na teden in na skupinski vadbi, tudi sprehajam se.« Na vprašanje, kakšno se vidi čez pet mesecev, doda, da »bolj fit in v rdečem kostimu, ki ga zdaj zaenkrat še ne more obleči«.
Marjeti Krušič je uspelo do zdaj shujšati že za 10 kilogramov! Toliko je bil njen cilj v celotni akciji, pa ga je dosegla že po mesecu dni in pol. »Spremenila sem način prehranjevanja, uživam sadni sladkor, zmanjšala sem obroke in izredno veliko se gibam v naravi in na fitnesu,« dodaja. Pri sebi je pri izgubi teže že opazila, da ima manjši obseg trebuha ter spremembe na obrazu. »Lahkotnost čutim pri gibanju, zdaj lahko že tečem,« pravi. Pri hujšanju jo podpira tudi družina, predvsem mož. »Opazil je, da sem manj utrujena in manj zaspana,« dodaja. Torej so se pokazali pozitivni učinki tudi v zakonskem življenju. Na to smo ponosni. Posebej pa na to, kar nam je zaupala Krušičeva. »Konec preteklega leta sem imela zelo visok krvni tlak, zdaj pa se mi je spet znižal. To je dokaz, da sem šla v pravo smer,« se je nasmejala. Ravno to, da se ji je izboljšalo zdravstveno stanje, je hkrati motivacija tudi za vnaprej.
Krofi so malo pomešali štrene
Nekateri se jim niso mogli upreti
123 kilogramov. To je tista teža, ki jo je skupina naše akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje že uspela izničiti. Končni cilj še ni dosežen, saj je pred nami še mesec dni in pol časa, da bodo nasmehi na udeležencih akcije še večji. V torek, ko so se tehtali, so bili namreč nasmehi nekaterih bolj >ki-sli<. No, bolje rečeno »kro-fovski«, če se pošalimo. Na račun pusta, h kateremu spada peka krofov, teža ni šla dol po načrtu nekaterih. Zakaj? Ker so se pregrešili.
Dobra šola, ni kaj. Zdaj so nekateri tudi izkusili, kaj pomeni, če se ne držijo pravil, ki veljajo pri zdravem hujšanju. Kot jim je Tatjana Škornik Tovornik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje že na začetku akcije previdno >zagrozila<, da bo tehtnica Tanita kaj hitro opazila, če se bo kdo pregrešil. In je. En krof morda ni tako velik greh. Samo -greh pa je vseeno. Če ga že mi nismo, ga je zaznala Ta-nita. Nekako domnevamo, da bodo udeleženci akcije tale teden večkrat v fitnesu in da se bodo še bolj gibali. »Ta teden se pa pozna pust, ki je pri nekaterih bil očitno preveč mastnih ust. Dogovorili smo se, da bodo rezultati prihodnji teden boljši,« je dejala Škornik Tovornikova.
Mag. Drago Tacol, univ. dipl. psiholog in specialist klinične psihologije: »Vaje čuječnosti so ena izmed tehnik sproščanja. Tudi čuječno uživanje hrane - v nasprotju z avtomatskim, nezbranim, Nastavim - vodi k bolj zdravemu odnosu do prehrane ter pomaga pri zmanjševanju prekomerne telesne teže.«
Sproščali so se
Torkova delavnica pa je bila nekoliko bolj drugačna
od ostalih, ki so jih vajeni. Do zdaj je bilo govora največ o zdravi prehrani in gibanju.
Torej te stvari mora skupina zdaj že dobro poznati. Tokrat pa so se učili tehnik sproščanja. Učil jih je mag. Drago Tacol, univ. dipl. psiholog in specialist klinične psihologije. »S stresom se na svoj način povezuje tudi odnos do hrane, z njim pa so povezane naše prehrambene navade. Prepogosto posegamo po hrani, da bi z njo pomirili svoja neprijetna čustva. Stres tako neposredno, po biološki poti, prispeva k debelosti. Prekomerna telesna teža in neuspešno spoprijemanje z njo pa sta sama po sebi dodaten izvor stresa in nezadovoljstva s seboj,« pravi Tacol. Skupino je tako najprej poučil o pravilnem dihanju, nato pa so skupaj poskusili progresivno mišično relaksacijo, ki temelji na zaporednem napenjanju in sproščanju posameznih mišičnih skupin. Spoznali so tudi način sproščanja s pomočjo vizualizacije oziroma domišljije. Zanimiva pa je bila še tehnika čuječnosti. Gre za usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek, sedanje doživljanje, kakršno je, ter sprejemanje tega z odprtostjo, brez vrednotenja in brez razsojanja. Vse te tehnike so izjemno dobrodošle, saj jim bodo v pomoč, kadar se bo pojavil stres, morda tesnoba ali žalost zaradi različnih dejavnikov.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Spraševali smo vas, kateremu dogodku je bila v zadnjih dveh številkah posvečena rubrika Domoznanska Kamra. Pravilen odgovor se glasi: o pustovanju v Savinjski regiji. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Slavka Kamenika iz Celja, ki mu bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kateri slovenski časopisi sodelujejo pri avto prilogi v tokratnem Novem tedniku?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Logika
Na policijski postaji v večjem mestu so policistom kupili konje. Dva, ki sta dobila konja, se pogovarjata: »Poslušaj, kako pa bova ločila konja, če sta pa oba tako enaka?« »Ti svojemu odreži rep, pa ju ne bova zamešala.« In res tako naredita. Naslednji dan, ko imajo zbor, komandir zagleda konja brez repa. »Vidva cepca! Zakaj sta pa enemu konju odrezala rep?!« »Da bi ju lahko razlikovala.«
»Idiota! Pa kaj ne vidita, da je črni konj malo višji od belega?« Pravljica
Janezek se je zbudil ob štirih zjutraj in prosil mamo, da mu pove pravljico. Mama pa mu reče: »Počakajva, da pride tvoj oče domov, pa nama bo obema povedal pravljico!«
Premislil si je
Po daljšem času se srečata Miha in Jože. Miha: »Sem slišal, da si se poročil. Kako to?« Jože: »Ja, hrana v menzah mi ni bila več všeč.« Miha: »Kako je pa zdaj?« Jože: »Zdaj mi je pa všeč ...«
Samo ...
Na naslednjih volitvah bomo glasovali za Alibabo. On ima samo 40 razbojnikov .
Knjiga je boljša
Sredi noči v kinoteki dve miši grizljata filmski trak. Ena vpraša: »Kateri film pa je to?« Druga: »Gospodar prstanov, drugi del.« Prva: »Hm, knjiga je bila boljša!«
Znana
Mož in žena gledata grozljivko. Žena vmes vzklikne: »Joj, mati moja!« Mož: »Si jo prepoznala?«
Uspešen
»Že dve leti sem svobodni umetnik - pisatelj.«
»In? Si že kaj prodal?«
»Sem! Najprej avto, nato pa še stanovanje.«
Stoji
Tip se zbudi, pogleda na budilko in zavpije: »Marta, stoji!« »Ne pride v poštev! Bom spet pozna v službo!«
Nima časa za hrano
Medklic Simone Šolinič neko dopoldne, ko je komaj dohajala samo sebe: »Ne vem, zakaj imamo akcijo hujšanja! Naj pridejo udeleženci k nam v službo, pa bodo shujšali. Jaz sploh nimam časa jesti.« Resnici na ljubo ves čas nekaj melje in ima vedno mizo bogato obloženo z različnimi »zdravimi« prigrizki, tako da je antireklama naši akciji.
Zadnji trenutek
Jerica Potočnik se je zjutraj radijski urednici Bojani Av-guštinčič opravičevala, zakaj bo manjkala na seji. »Bojana, oprosti, ampak tole je zadnji trenutek, da sploh še dobim tipa.« Kolikor smo uspeli izvedeti, ga je dobila.
Franc Sušnlk
W 13, februar ob 10.3E v»
V pustnem času sem se vedno težko odločal v kaj naj se rnaskiram ! Hvala za dobro idejo. Vse pa lepo prosim, da pazite, da me slučajno ne pohodite i
		v	ffffPfP
J j	ne i&ite župana! SE NEKJE NAVIDUU (ifili^ OBLEČEN V VELIK T PASJI DREK i! «MAO*«		
Pustne dogodivščine letos, kot kaže, niso obšle niti župana občine Vransko Franca Sušnika. (Vir: Facebook)
ANEKDOTE
Kralj Jurij IV. je bil velik veseljak in je rad videl, da je bilo pri mizi neprisiljeno vzdušje. Ko je bil še prestolonaslednik, je pripravil pojedino za izbran krog ljudi. Ob tej priložnosti je polkovnik Hamlyn pripovedoval zgodbo, ki kralju očitno ni bila všeč. Pljusknil je polkovniku kozarec vina v obraz in rekel: »Hamlyn, niste v redu, ker pripovedujete take reči.« Polkovnik se je moral hitro odločiti, kaj bo storil. Kralja ni mogel poklicati na dvoboj, ker bi bila to veleizdaja, mirno pa tudi ni mogel požreti tega. Tedaj se je spomnil in napolnil svoj kozarec, se poklonil princu in pljusknil vino svojemu sosedu v obraz z besedami: »Napitnica njegove kraljevske visokosti naj gre prosim naprej!« Bistroumna domislica je spremenila zadrego v navdušenje, gostje so si pljuskali vino v obraz, prestolonaslednik pa je polkovniku iskreno nazdravil.
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne.
			7	1				
	8		9			3		7
	5					6		
		3	8		7			
		6			9	8	2	3
		2				7	9	
1		8						6
6				7				1
4			3					9
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Valentinovo po dalmatinsko
Konec tedna ni manjkalo takšnih, in drugačnih Valentinovih koncertov, s katerimi so zaljubljenci obeležili svoj praznik. Nikoli nisem povsem dobro razumela, kakšno povezavo imajo dalmatinske klape z valentinovim. Že res, da njihov repertoar obsega v veliki meri ljubezenske skladbe, v katerih mornarji na odprtem morju hrepenijo po svojih boljših polovicah. To pa je poleg srajčk z belo-modrimi črtami, ki morda kakšnega neustavljivega romantika res spominjajo na poletne romance na morju, tudi vse.
Da ne bo pomote, dalmatinske klape so seveda odlična družba ob dolgih poletnih večerih, ko človek poseda v dobri družbi na terasi nekje v Južni Dalmaciji in vonja pečene ribe, ki so jih domačini nalovili na jutranjem ribolovu. Družba dalmatinskih klap naj bo torej rezervirana kar za tople poletne večere, mrzli februarski dnevi pa naj še naprej ostanejo kot nalašč za kakšnega nekoliko bolj »celinskega«izvajalca.
Verjetno ni pripadnice nežnejšega spola, ki si ne bi želela, da jo njen dragi preseneti za valentinovo, pa naj gre pri tem samo za malenkost, kot je majhna čokoladica. Če se za vsem skupaj skriva še kaj izvirnejšega, je seveda toliko bolje. Glede na to, da se s fantom že kar nekaj časa odpravljava na koncert legendarne slovenske glasbene zasedbe Perpetuum Jazzile, sem na tihem pričakovala - glede na to, da se je ravno v času valentinovega mudila v naši regiji - obisk njenega koncerta. Že več kot štirinajst dni sem si mrmrala pesmi in na Youtubeu poslušala vse njene največje uspešnice. Da bova valentinovo preživela v njeni družbi, se mi je zdelo povsem
samoumevno.
Teden dni pred koncertom sem prišla domov iz službe. Se sezula in odložila plašč. Na polici v predsobi sem zagledala dve vstopnici. Že na daleč je bilo mogoče razbrati, da ne gre za koncert mladih slovenskih glasbenikov, temveč za nekaj drugega. Morda se je odločil, da bova obiskala koncert skupine Tabu, o katerem sva se tudi pogovarjala, sem najprej pomislila. Ko sem karte le vzela v roke, sem presenečeno ugotovila, da gre za dalmatinski večer. Najverjetneje sta vstopnici darilo za starše, sem si rekla in se nisem vznemirjala.
Ko je prišel fant domov, je, še preden je dobro stopil skozi vrata, ves vesel začel pojasnjevati: »Si videla vstopnici za dalmatinski koncert, ki sem ju kupil za naju? Samo 28 evrov sta bili, kar je zelo ugodno, saj bo poleg dalmatinske hrane tudi živa dalmatinska glasba.« Po vseh teh letih me je le srečala pamet, da se je marsikdaj bolje ugrizniti v jezik. Tako mi ni preostalo druga, kot da sem sobotni večer preživela v družbi članov ene od klap. Ugotovila sem, da so čisto » fajn« fantje, morda tudi zato, ker so bolj kot dalmatinske pesmi prepevali slovenske uspešnice, ki so bile kot nalašč za tovrstno priložnost. Tistih nekaj dalmatinskih napevov, kolikor jih je le vseboval njihov program, pa se je v restavracijo ob znanem jezeru, polno srčkov, nekako povsem podalo. Namesto kebaba, ki bi ga verjetno dobila v bližnjem kiosku po koncertu Perpetuum Jazzile, so se mi v tem primeru na krožniku smejali različni vrhunsko pripravljeni morski sadeži. Pa naj še kdo reče, da je valentinovo po dalmatinsko slaba izbira.
MARELA
MODROSTI
Tisoč sveč lahko prižge ena, pa se zato njeno življenje ne bo zmanjšalo. Sreča se nikoli ne zmanjša, če jo delimo z drugimi. (Buda)
REŠITEV SUDOKU 139
8	3	6	4	1	9	5	2	7
2	1	4	7	5	3	8	9	6
9	5	7	2	8	6	1	3	4
4	2	8	6	7	1	9	5	3
5	6	1	9	3	4	7	8	2
3	7	9	5	2	8	6	4	1
6	4	3	8	9	7	2	1	5
1	8	2	3	6	5	4	7	9
7	9	5	1	4	2	3	6	8
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
AVTOR ALF
ITALIJANSKI PEVEC (AL)
STROKOVNI POMOČNIK
100 . 103 +
1 = i
BONBON IZ ŽGANEGA SLADKORJA
IVAN CANKAR ZEMELJSKI POL
DRŽAVA V JZ AZIJI
PIVSKI VZKLIK
MESTO ZNAMENITOSTI NA SLIKI
STARORIMSKI POZDRAV
MOČNEJŠE SVETLO PIVO
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
VELIKO TROBILO
POSMEHLJIV PISATELJ
SLOVENSKA IN
ITALIJANSKA REKA
PROTESTANTSKI PISEC (JURIJ)
1o
14
PISATELJ (IVAN) UVOD K OPERI
LONDONSKA GALERIJA
PERNATE ŽIVALI
ZUNANJI DEL PREDMETA
KONCENT. TABORIŠČE
(POG.) STAROSLO-VAN. PIJAČA
PRIMORSKI CMOK MODNI KREATOR (GIORGIO)
PREDNJI DEL LADJE
PRIVRŽENEC ELITIZMA
DEL SKAKALNICE JADRANSKI OTOK
GLAVNO MESTO ARMENIJE
NACE JUNKAR
ŽENSKO IME
IZRAELSKI OČAK ZAJEDAVSKA RASTLINA
PREBIVALKE BAŠKIRIJE
ČUDODELNA PIJAČA
KRAJ, KJER SO GAMSI
TV-VODIT. ŽNIDARŠIČ
SMER V SLIKARSTVU
POSLEDICA UGREZANJA ZEMLJE
ŠPANSKI ARHITEKT (ANTONIO)
NASLOV (POG.)
PESNIK IN PRIPOVEDNIK (JOSIP)
PREBIVALCI ASIRIJE
KDOR GOVORI EKAVŠČINO
NEMŠKA PEVKA
IZDELOVALEC LECTA
VNETJE NOŽNICE
DIRKAČ LAUDA
RADON
AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)
BOŽIDAR LAVRIČ ŽABJE BIVALIŠČE
KOZJI GLAS FRANC SUŠNIK
VOLIČEK MOUNT
SREDIŠČE VRTENJA
PERNATA ŽIVAL
NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK)
SLIKOVIT
OPIS TVORBA UMA

BOGASTVO GOZDOV
DOLINA V JULIJCIH
PISATELJICA PEROCI
NEM. KNJIŽ. SEIDEL PROSTOR ZA NASTOPAJOČI
ZDA
(ORIG.)
ANGLEŠKA
PEVKA (AMANDA)
FRANCOSKI ŠANSONJER MONTAND
BOŽO KOS
RASNI MEŠANEC
PREBIVALCI ELIDE
JEZIKOVNA
ENOTA ZA POJEM
PROSTOR ZA ŽIVINO
ŠPANSKI TENORIST (JOSE)
KRAJ PRI SLAVONSKEM BRODU
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za celostno terapijo v Zdrav in pika v Celju
2.	nagrada: bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju
3.	nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. februarja 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 6
Vodoravno: USPEH, LISZT, SVETI NIKOLA, TETI, ENOLOG, AŽ, KASON, DO, VOKAL, LASER, NSU, IME, OJE, POTREBUJETE, DES, ILIR, NEVA, OPERATIVA, PRASKA, KABUL, VOS, HO, KAS, OR, GENE, TOYOTA, ARO, ERVIN, SO, KV, PLOMBA, ENOLETNIK, LIMNOLOG, AVIANO, UZ,
EG, SATIRE, ROP, GIMNAST, AZ, LATA, RAJ, TIMBUKTU, PS, PALETA, ELMA, SKAT, AND, ELIDA, VITARA, UJETNIKI, SLIKAR, LENT, NOJ, ANITA.
Geslo: Obdobje prehladov in gripe
Izid žrebanja
1.	nagrado, vozovnica za eno osebo na smučišču Golte, prejme: Milan Bezjak, Dobriša vas 3a, 3301 Petrovče.
2.	nagrado, bon za dve pici v Piceriji Verona v Celju, prejme: Nuša Koželj, Pucova 2, 3000 Celje.
3.	nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum v Laškem, prejme: Albina Pajek, Lopaca 16, 3262 Prevorje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.

1	2	s	4	5	B	7	B
9	10	11	12	13	14	15	
Cas za L—i p )
SVET Cas za
„KRIŽANKAH R jž R
in zabavo.
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašate vest in dokončno razčistite, kaj v resnici pričakujete. S partnerjem se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boste pričakovali.
On: Začeli boste zanemarjati delovne naloge, kar vam bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani vam bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi.
Ona: S premeteno zvijačo boste uspeli prelisičiti nasprotnike, ki vam že kar nekaj časa pošteno nagajajo. Tako si boste pridobili kar nekaj prednosti pred tekmeci in se boste lahko v miru spočili od preteklih dogodkov.
On: Uspelo se vam bo dokazati na področju, kjer ste si že dolgo želeli pokazati svojo pravo vrednost. Tudi zato se vam bo dozdevalo, da vam bo uspelo vse, česar se boste lotili. Toda nikar ne pozabite na previdnost.
DVOJČKA ^
Ona: Raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za kakšno konkretno dejanje. Vse se lahko hitro obrne proti vam. S prijateljico se boste zaklepetali, kar vas bo stalo nečesa zelo prijetnega.
On: Ta teden vam bo šlo resnično vse kot po maslu. Uspehi bodo tako na poslovnem
področju kot tudi v ljubezni.
Izkoristite ugodno priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela.
Ona: Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolgo skrivali v sebi, čeprav ste se zavedali, da to ni najbolje. Zdaj si boste končno oddahnili in si uredili življenje tako, kot ste si želeli.
On: Spustili se boste v flirt s prijetno neznanko, ki bo nenadoma vstopila v vaše življenje. Pazite, da ne bo vse skupaj prišlo na napačna ušesa, saj to ne bi vplivalo najbolje na vaš odnos s partnerko.
Ona: Na delovnem mestu vas čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj poznalo. Ali ni že počasi dovolj takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?
On: S prijazno besedo boste uspeli rešiti probleme, ki ste jih do zdaj poskušali reševati na povsem drug način, a vam na žalost ni uspelo. Tokratni pristop bo vsekakor veliko boljši.
¡pm
Ona: Premišljevali boste o koreniti spremembi življenjskega ritma, saj ste zadnje čase veliko bolj nagnjeni k razmišljanju o umiritvi, predvsem na ljubezenskem področju. Partner bo znal ceniti to vašo odločitev.
On: Nekdo, ki ste ga sicer izbrisali iz spomina, se bo ponovno oglasil in vam predlagal konkreten posel. Raje dobro premislite in se nikar ne spuščajte v tvegane avanture, saj se vam lahko to zelo maščuje.
STRELEC ^
Ona: Čeprav se boste z nekim prijateljem zapletli v precej kočljiv pogovor, se boste vendarle iz vsega skupaj kar precej naučili in potegnili zaključke za prihodnje poteze na ljubezenskem področju.
On: Prijatelji bi vam radi nagajali, ker so nekoliko nevoščljiv. Ker niso zlobni, jih ne smete jemati preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova spletkarjenja odzvali na način, ki ga sploh ne pričakujejo ...
KOZOROG
Ona: Prijatelj vam bo očital, da se mu stalno izmikate, kar je v nekem smislu tudi res. Poskusite biti malo bolj družabni in kmalu boste opazili možnosti, za katere niste niti pomislili, da obstajajo.
On: Poskusite se vsaj malo umiriti, saj boste v nasprotnem primeru kmalu občutili vso težo nekdanjih neodgovornih dejanj. Tudi vaša trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot ste si prizadevali .
Ona: Sreča bo spet na vaši strani, vi pa je že spet ne boste uspeli izkoristiti. Vse skupaj zgleda, kot da to počnete namenoma. Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, vi pa se mu poskusite kar najlepše zahvaliti.
On: V začetku tedna vas bo poklicala prijateljica, na katero ste že skoraj pozabili. Dogovorila se bosta za prijeten po-menek in skupaj bosta obujala spomine na preteklost. Izvedeli boste nekaj presenetljivega.
DEVICA
Ona: Končno se boste uspeli odločiti med dvema poslovnima alternativama, kar vam je zadnje čase ustvarjalo kar precej preglavic. Zdaj se boste lahko dokončno v celoti posvetili eni zadevi in jo tudi pripeljali do cilja.
On: Prevelika trma vas bo pripeljala v situacijo, ko ne bo nobenega izhoda, torej ne krivite drugih za svoje težave. Boste pač plačali ceno za svoje neumnosti in prav je tako. Prihodnjič raje upoštevajte nasvet prijateljev.
VODNAR
Ona: Spoznali boste, da je oseba, ki vam je že dolgo pri srcu, polna prijetnih presenečenj, zato bodite pripravljeni tudi na tisto, kar ste si želeli le v najbolj drznih sanjah. Nikar si ne delajte skrbi, ampak uživajte.
On: Če ne boste naredili nič za svoje dobro, tudi ne morete pričakovati karkoli prijetnega. Potrudite se in bodite predvsem odkritosrčni, saj se vam sprenevedanje doslej ni obrestovalo. In nikar ne čakajte.
Ona: Z lepo besedo boste dosegli veliko več kot z igrano grobostjo in nasiljem. Kajti tisti nekdo ceni predvsem tisto prvo. Seveda je končna odločitev odvisna predvsem od vas. Ne pozabite odgovoriti na neko pismo.
On: Poslovno vam bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se vam bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Tudi vaš novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot je bil doslej.
FERMENT
2
12
6
MAKARSKA
4
2 + 2 = ?
5
RIMSKA 101
SRBENJE
8
1
3
7
13
MAMA
T. SPOLNIK
11
9
15
48
RUMENA STRAN
»Pušeljci« za druge
Januar, da te kap
Za ravnatelja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztoka Leskovarja je bil januar več kot naporen mesec.
Potem ko je najprej plesal s svojimi dijaki na maturantskem plesu, so sledili praznovanje 35-letnice obstoja dijaškega doma v Celju, konec prvega dela obnove dijaškega doma in kurilnice ter selitev dijakov in študentov iz starih sob v prenovljen stolpič. Za konec meseca so se bodoči gostinci in turistični delavci predstavili še na Festivalu šol, a ravnatelj Iztok Leskovar se je tokrat, namesto da bi se ukvarjal z njimi, prepustil bodočim medicincem. Po tako napornem mesecu je bilo dobro preveriti vsaj krvni tlak, saj ga je že minuli konec tedna čakal še en napor. Tudi informativni dnevi menda niso več mačji kašelj ...
IS, foto: SHERPA
Tale lep »pušeljc« ni bil namenjen Franju Naraločniku, županu Ljubnega ob Savinji, ki je bilo v preteklih dneh prizorišče tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. A bi si ga zaslužil, saj mu za tako veliko prireditev velikih skrbi ni ravno zmanjkalo. Še več jih ima seveda zaradi načrtov za gradnjo novega skakalnega centra v domačem kraju. Če bodo ti načrti uspeli, bodo tam podarili še veliko tako lepih »pušeljcev«.
BJ
Foto: GrupA
Do karnevala ni imel daleč Previsoko je meril
Novemu vojniškemu županu Branku Petretu na karneval ni bilo treba daleč. Imel ga je kar pred nosom, v domači Novi Cerkvi. Tam si je tudi ogledal veliko pustno povorko. Očitno so bile maškare zabavne, saj so ju s Slavkom Jezernikom, predsednikom domačih gasilcev in krajevnim županom, nasmejale (v sredini, od leve proti desni).
BJ, foto: GrupA
Zunanji minister Karl Erjavec ni smel manjkati na Ljubnem, saj so bile skakalke z vseh koncev sveta in je lahko malo vadil znanje tujih jezikov. Ob tem je očitno že meril, kako visoko bo dvignil pokojnine, pa so ga v drugih strankah nato v kali zatrli in iz vsega skupaj ne bo nič.
NC, foto: GrupA
Malo predaha ne škodi
Pred začetkom mednarodnega pustnega karnevala v Šoštanju je župan Darko Menih, ki mu je sicer pust šoštanjski odvzel oblast minuli četrtek, vrnil pa včeraj po pokopu pusta, v Vili Mayer pripravil tradicionalni sprejem predstavnikov pustnih skupin. Nič ni povedal, ali je bil krajšega predaha v županovanju vesel ali ne.
RG
Foto: JANI NAPOTNIK
»Ne greva na Pust Šoštanjski!«
»Ne, nisva se oblekla, da bi šla po nagrado za najboljšo masko na Pust Šoštanjski,« sta novinarjem zatrjevala direktor Termoelektrarne Šoštanj Matjaž Eberlinc in njegov pomočnik Miha Pečov-nik. »Takšna je predpisana varnostna oprava za ogled šestega bloka. Tudi novinarji se boste morali >maskirati<,« ste nas še opozorila direktorja. Obenem sta v en glas dejala, da bi malo zabave na pustovanju ob vseh obveznostih in napetih rokih ob koncu milijardne investicije prišlo še kako prav.
RG, foto: GrupA