HMtelJffkl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 21. V Ljubljani, 1. novembra 1878. Tečaj XVIII.
Zgodovinski obrazci.
Avstrijska ljudstva v starodavnih časih.
Akvileja (Oglej),
perva svetilnica kerščanstva Slovencem.
Uže v 1. stoletji po Kr. je zasijala luč sv. vere na severnih obalih jadranskega morja v sloveči Akvileji. To mesto je bilo tačas močna terdnjava, slavno kupčijsko mesto, od tod so vodile ceste na vse kraje, rimska vojna iz Laškega proti Donavi je tu mimo hodila. Ko je pervak apostolov vstanovil svoj sedež v Rimu, je poslal v Akvilejo svojega učenca sv. Marka. Le-ta vernivši se v Rim, vzame se sabo slovečega moža, Hermogora po imenu. Sv. Peter ga v škofa posveti in pošlje nazaj v Akvilejo. Luč sv. vere se je uže ob njegovem času po tergovcih, vojakih in drugih razširjala na vse strani. Sv. Hermagora in njegov diakon Fortunat sta sicer za časa cesarja Nerona pod poglavarjem Se-bastom se svojo kervijo pričala o sv. veri; a z njuno smertjo sveta vera ni ugasnila. Akvileja, pri vhodu v lepo Ralijo, je veliko prestala o pre-selevanju narodov, kralj Atila, „bič božji", kakor se je sam imenoval, jo je razdjal. Mesto je potem nekoliko vstalo iz svojih razvalin, in zmirom še nahajamo v tistih žalostnih časih tu patriarhe, ki so verne tolažili, v veri uterjevali; stara nadškofija je pošiljala oznanovavce sv. vere k novim prišelcem na Kranjsko in druge kraje, kakor nam to pesnik Preširen pripoveduje v svoji pesni: „Kerst pri Savici".
Patriarhi v Akvileji so bili svoje dni tudi deželski gospodje, imeli so veliki del sedanjega Kranjskega pod seboj. A na svetu je vse minljivo. Akvileja je propadala od stoletja do stoletja, kupčija si je najdla
v Benetkah in v Terstu druga pota, kraj je bival čedalje bolj zapuščen. Slava Akvileje pa je otemnela popolnoma, ko je 1. 1751 papež Benedikt XIV. patriarhat v Akvileji razdelil v dve nadškotiji v Vidmu na Laškem in v Gorici. — Dan danes je Akvileja terg ob Soči, okolica je nezdrava zarad bljižnjih močarin; od nekdanje slave priča še velika stolna cerkev z visokim zvonikom; a velike razvaline v tem kraju nam pričajo, da na tem svetu nič stalnega ni.
Solnograd,
druga zibel keršfianstva Slovencem.
Ob nastopu šestega stoletja vidimo nove roje Slovencev naseljene po Panoniji, po Noriku v Istriji in Veneciji. Na severo-zahodu so segali po vsi Pustriški dolini (Pusterthal) notri do mesta Indije (Inichen). Za spreobernjenje paganskib Slovencev si je naj več trudil drugi škofovski sedež, ki je nastal v nemškem Solnogradu. Sv. Rupert, poprej škof v Vormaciji poleg Rena, je pozidal mesto Solnograd na razvalinah stare Juvavije. Prišel je tudi ta sveti mož preko visokih Turov na Korotansko, kjer je bil tačas poglaviten kraj slovenske zemlje, obiskal vojvoda in je tam mnogo ljudi v sveti veri podučil in kerstil. Umeri je na Bavarskem krog 1. 718. Njegovi nasledniki na škofovem sedežu so pričeto delo nadaljevali, in pošiljali duhovne in goreče oznanovalce sv. vere v te kraje. Eni teh so imeli tudi škofovo dostojanstvo in čast, kakor sv. Modest, Teodorik, Oton, poslednji škof pa je bil Ožbald; le-ti so prebivali v Gospej sveti. Ker je Oglej tudi pošiljal oznanovavce sv. vere med Slovence, je 1. 811 Karol veliki razsodil, da naj bode Drava meja obema škofijama. Sploh se rajta, da je do 1. 800 večina ljudstva sveto vero sprejela, ustavljali so se le nekateri velikaši, dokler se tudi ti niso udali kerščanski veri.
Božja previdnost je pa tudi Slovence drugač pripeljala v naročje katoliške cerkve. Obri, silni narod čudskega plemena, je z divjo silo vladal Slovencem. V vojski so Slovence pred sabo pošiljali v boj, v miru jim pa ugrabili, kar so si le-ti s trudom pridelali. — Terdega obrovskega jarma je sicer rešil Slovane kralj Samo, ki je vladal (627— 662) mogočno deržavo. Po njegovi smerti je velika deržava zopet razpadla v manjše deržave, in korotanski Slovenci so imeli zopet svoje vojvode. — A Obri so jih jeli zopet hudo stiskati 1. 738. Borut, pervi nam po imenu znan vojvoda, se oberne na Odilo, bavarskega vojvoda. Ta pride na pomoč, prežene Obre, a Slovenci so morali spoznati bavarsko verhovno oblast. Borut je poslal sina Gorazda in bratranca Kaj-timara (Hetomara) kot talnika na Bavarsko. Ta dva sta po Borutovi smerti širila kerščansko vero po Korotani. Stara paganska stranka se je ustavljala bavarski nadvladi in kerščanstvu, a poslednjič je po hudem
boju zmagalo kerščanstvo, in bavarski knez Tesel je uže okoli 1. 772 gospodoval nad korotanskimi Slovenci, a meje so se Korotanu vzlasti na zahod močno skerčile, in velik del slovenske zemlje je bil ponemčen.
__(Dalje prih.)
Matija Vertovec.
4.	Križanske vojske — poskušnja občinskega zgodopisa za Slovence
—	so naslednji veči njegov spis, ki ga je priobčil „Letopis slovenskiga družtva na Krajnskim". I. zv. v Ljubljani 1849 v 8° v 5. §. §. str. 22
—	43.
5.	Shodni Ogovori. Spisal in izustil Matija Vertovc, faj-mošter v Št. Vidu nad Ipavo. Na svitlo dani od slovenskiga družtva v Ljubljani. 1850. Blaznik. 8°. IV. str. 172. Predgovor se glasi: „V 40 letih svojiga duhovniga pastirstva smo doma in drugej mnogokrat priložnost imeli o velikih shodih pridigovati. Mnogi prijatli so nas že dav-nej nagovarjali, de bi kej naših ogovorov na svetlo dali; ali zdaj še le, od kar smo „Vinorejo", „Kmetijsko kemijo" in neke druge sostavke za „Novice" pisali, se z jezikoslovjem nekoliko bolj soznanili, smo sklenili v pomnoženje domače pismenosti nektere naših shodnih pridig odbrati, sčistiti no v natis zročiti. Prizadevali smo si jih tako zdelati, de bi ne samo prostimu ljudstvu, ampak tudi bolj izobraženim dopadle. Učene vdano poprosimo spomniti, de je veliko ložej ptuje dela presoditi, ko enake, pa bolji speljati. Nobenimu ni dano več ogovorov tako spisati, de bi vsi vsim enako dopadli. Poznamo gospoda, ki so nam večkrat rekli, de, če najdejo v novokupljenim letnim tečaju 4 pridige po svoji misli, so prav veseli. Mi pa upamo, de zmed naših, ko ravno števila letniga tečaja ne obsežejo, jim bodo tudi 4, ko ne več dopadle. Mladi dohovšini smo hotli z njimi vstreči, kteri je pri mnogoverstnih in večkrat sitnih opravilih zlo težko se še na kaki posebni shod z ogovorom prav pripraviti. Prijatlam domorodniga slovstva smo želeli z njimi vgoditi, ktere slednji enaki sad domovine veseli. Tudi višejira gospodam po mestih in deželi, kteri bi hotli svoje služabnike z zdravim, prijetnim in koristnim branjem obdariti — kakor je zlasti pri Nemcih navadno — jih ponudimo in priporočimo; ravno tako tudi vsim kmetam in rokodelcam, zlasti po samotah — ki ne morejo vselej v cerkev — v domačo službo Božjo, v duhovno rast in v lastno posvečenje. Dobre pridige, z preme-novanjem glasu prav in lepo družini brane več zdajo od druziga duhovniga branja, saj so nalaš v izrečenje spisane. Serčno želimo in privo-šimo, de bi, nam dragi Slovenci, naše pridige v svojo duhovno rast in v pomnoženje Božje časti vedno in dolgo prebirali". — Pridige te so zložene sploh v bolj djanjskem smislu, sem ter tje v prav živi zgovornosti, nekaj
po kraju, nekaj po času svojem na pr. 1. 1810 — 1848 znamenite i. t. d.
—	Kar jih je še, daroval je vse dr. J. Bleivveis, da se razdeljujejo mladim slovenskim duhovnikom, za kar mu bodi hvala!
6.	Sporočilo slovenskim vinorednikam sosebno Ipavskim in Primorskim, spisal M. Vertovc, je knjižica, ktero so 1. 1850 v mali osmerki str. 19 za doklado prinesle „Novice".
7.	Mnogo sostavkovvBer i lih gimnazijskih. Iz prijaznosti že je moral Vertovec nekaj tlake storiti ali nekaj davka poslati dr. Bleiweisu v Berila za nižo gimnazijo 1. 1850 — 55, in spiski ti so nekteri izvirni, nekteri povzeti iz drugih knjig njegovih na pr: I. Pogled z Nanosa. Slon. JI Okamnine. Sporočilo mladosti, kako se proti živini zaderžati. Kert. Ipavska borja (ponatisnjeno tudi v Novic. 1. 1850 str. 150 — 180). Nektere posebne živalske lastnosti. Atila, šiba Božja. Tiskarstvo znajdeno. III. Voda. Vodni puh ali sopar, rosa, slana, dež, sneg, toča. IV.' Podzemeljski ogenj. O zvezdoslovji. Od svetlobe. — Tako je i dr. Miklošič v Berila za višo gimnazijo 1. 1853 — 65 vzel več njegovih stvari na pr.: V. Živali. Živinsko telo. Križanske vojske. Cir, Kambiz in Darij. Početek habsburške moči. Sveta cerkev in vlada-VI. Hindostán. Zdravje, bolezen in smert. Pogled na gerško omiko. Gerki, pervi omikani narod v Evropi. Srečna mladost. VII. Kri, rejilo človeškega telesa. Mahomed. Perva vojska Rimljanov z Mithridatom. Kužne bolezni. Pokoj serca. Mehkužnost. Voda. VIII. Matija Vertovec str. 77 — 87: Od pokoja in spanja. Tretja križanska vojska.
8.	Občna Povestnica ali Zgodovina celega sveta. Spisal Matija Vertovec. Doklada Novic 1. 1853 v 8; str. 1 — 495 do §. §. 88.
—	Že 1. 1848/9 je bil Vertovec jel spisovati občno zgodovino ter iz nje dal za poskušnjo v Letopis slov. društva „Križanske vojske"; potem več oddelkov v gimnazijske Berila. L. 1851 je hujše obolel in stopil 26. febr. v pokoj ter se preselil v hišo svojega stričnika Filipa tudi v Št. Vidu, in 19. avg. je pisal „Novic" vredniku: „Rokopis moje zgodovine, ktere tudi v bolezni nisim pisati nehal, sim o preselitvi založil; vse leži še zmešano, kakor pervi dan selitve, ker dosihmal še nisim toliko moči imel, de bi bil mogel vsiga v red djati. Vunder sim rokopis unidan našel, in nektere razdelke prebravši se prepričal, de zgodovina, čeravno za ljudstvo pisana, bi utegnila morebiti vunder tudi omikanim Slovencam koliko toliko všeč biti. Berž ko bom le nekoličkaj okreval, si bom na vso moč pri-zadjal poslednjih 3 — 5 razdelkov, ki moji zgodovini stariga in srednjiga časa še manjkajo, izdelati. Po tem jo bom Vam berž poslal; obseže kakošnih 50 pol. Ali bom zamogel tudi zgodovino noviga časa dokončati, sam Bog vé i. t. d." (Novic. 1851 str. 203). — Ni je mogel; smert ga prehiti, in stričnik njegov pošlje po ranjcega ukazu ves rokopis dr. Bleiweisu, kteri ga v Novic. str. 225 naznani, in 1. 1852, kedar je str. 203
tudi priobčil Vertovcev iz 1.1844 zaostali rokopis: „Poskušnja stare slovenšine po Ipavskim in Primorskim", ponatiskovati jame pod naslovom: „Zgodo vin sk e pis m a" str. 2 — 211, toda v posamnili sostavkih, dokler ne pride delo v posebni knjigi doveršeno na dan. In že v vabilu na naročbo za 1. 1853 naznanja št. 97: „Za prihodnje leto hočemo, da vstrežemo mnogim željam domoljubov, na svetlo dati, kar nam je spisal neprecenljivi rajni Vertovc „občne povestnice" (allgemeine Weltgeschichte), to je, popis vsih zgodb od stvarjenja sveta noter do blizo konca srednje dobe"... i. t. d. — VI. 104 pa po predgovoru k njej pravi, da sva z založnikom B1 a z n i k o m sklenila, jo Novicam
1.	1853 prikladati, in da si hoČeva prizadevati, da najdeva moža, ki bo po izgledu natisnjene knjige v duhu in besedi dopisal še to, česar rajnki ni več doveršiti mogel. Po vsakem si zamorejo prijatli domorodnega slovstva svesti biti, da na srečo začeto drago delo nikakor ne bo zaostalo, in če ga ne bo hotel naš narod v kratkem času zastonj, da ga bojo dobili rodoljubi za plačilo pozneje". To se je doveršilo v istini 1. 1863, in o tem tudi pozneje.
Žalosten je slovenski svet sprejel sporočilo, da je slavni pisatelj in iskreni rodoljub g. Matija Vertovec po devetmesečni hudi bolezni
2.	dan septembra 1851 v Bogu zaspal. „Novice, ktere je rajnki od njih začetka z bogastvom svojih vednost zakladal, v preveliki žalosti nad toliko zgubo le zamorejo tužno klicati: Lahka mu žemljica bila, zemlja slovenska, ktero je ljubil in obdeloval, ktere sinovi bojo njegov spomin na veke hvaležno častili". — In v istem listu 37. čitati je ob straneh mertvaškega naznanila:
Nagrobnica Vertovcu.
Bratje v černo se zavimo,	Kdo nas terticam kopati,
Britko tožbo zaženimo,	Streči kdo pšenici zlati,
Glas presilne žalosti —	Blažit dušo in telo,
Vertovca med nami ni!	Kdo učil sirote bo!
Ah! naš otec, naša slava	Tuge bomo koperneli
V grobu spava!	Osameli.
Odšel je, kamor Prešeren,	Ah! zakrila ga je raka!
Kamor Cerer, bratec veren,	Kdor Slovenec je, naj plaka! Kjer Mažgon prebiva zdaj, Glejte, roke so terde, V bolji, veseleji kraj. Več ne bije mu serce
Žlahten biser, bratje mili!	Za domovje drago, milo
Smo zgubili.	Pod mogilo!
Kdo bo čislal dom odsele,	Pred ko je doveršil dela,
Kakor Ti, iz duše cele!	Ga zadene smertna strela.
Kdo bo ljubil rod tako	Nograd je zdaj sam ostal,
Zdaj, ko Tebe več ne bo!	Brez gornika posihmal,
Kdo odsele bo tolika	Tertje v njem se pobešuje,
Njega dika!	In žaluje.
Pomnila ga bo očina, Ni se ločil brez spomina,
Nas osoda ostra tera,
Grob za grobom se odpera,
Hčerki je zapustil dve,
Kaj jih že zagrebli smo,
Oj, prekrasne hčerki ste, Ki ne boste ostarele,
Ki za dom goreli so,
Ah! pod koso smerti pada
V vek živele.
Naša nada!
Perva hčerka Vinoreja, In Kemija nju pozneja!
Mertvih naj spomin časti se, Bratje! v zlatu naj blišči se
Blagrovano njih imé,
Kadar vaj' ugledali,
Bomo njega mislili, Rožice na grob trosili,
Kakor dela njih lepé! Večen pokoj jim voščimo,
Ga hvalili.
In molimo! Podgorski.
Da je bil Matija Vertovec res poštenjak, mož po volji Božji, to po mnozih lepih delih, kar jih je doveršil v življenji, vsemu svetu prav jasno spričuje njegova poslednja volitev ali oporoka. Redoven v vsem gospodarstvu, dasi jako gostoljuben, prihranil si je vendar dokaj premoženja, in razun tega, kar je zapustil svoji sorodovini, družini in sosedom, sporočil je mnogo mnogo v blage namene na pr.: Siromaš-nici Š. Vidski 200 gold., Šmarijski 200 gold., Vipavski in Planinski vsaki po 100 gold.; soseski Š. Vidski za zidanje potrebnega farovža nekoliko poslopja in 1500 gold.; za gluhomutnišnico v Gorici 500 gold., za Aloj-zijevišče v Ljubljani 500 gold.; 1000 gold. za miloščino ali vstanovo pod imenom „Matija Vertovcova miloščina za nesrečnike", od ktere ima po nasvetu fajmoštra in milošnih mož zadnji mesec vsacega leta obrestni letni znesek 50 gold. županijski odbor med dva nesrečnika ondašnje fare, vsakemu po 25 gold. razdeliti; med take nesrečnike se ima šteti kak manj premožen kmet, ki si je roko ali nogo zlomil ali ki ga je kak voz sicer zlo poškodval, ali kteremu je živina počepala, kterega dolgo terpeča bolezen tare, kterega je toča posebno hudo poškodvala, — ali uboga mlada vdova ali vdovec z 2, 3 ali še z več majhnimi otroci; vselej pa smč obdarjen biti le pošten človek lepe obnaše, nikdar ne lenuh, kvartopirec, pijanec, zapravljivec ali sicer malopriden človek. Pred de-litvo te milostinje se ima vselej ta odstavek Vertovčeve oporoke v žu-panijskem odboru v slovenskem jeziku prebrati. Za maše v Šent-Vidski cerkvi je oporočil 450 gold., in ako bi njegov vesoljni dedič umreti utegnil brez postavnih moških naslednikov, bo še marsiktera lepa reč spadla k Šent-Vidskemu farovžu in k imenovani miloščini za nesrečnike. Tako je naklonil blagi rajnki mož, pravijo „Novice" 1851 str. 230, svoji žlahti lepo zapuščino, ubogim in cerkvi lepo pomoč v gotovem denarju za vedne čase, vsem slovenskim deželam pa svojo bogato vednost v svojih neprecenljivih spisih — v duševni in svetni blagor domovini, ktere zvest sin je do poslednjega dihljeja bil". — Tako je poznal ranjkega tudi njegov duhovnijan Vitoški t. j. Matej Frohlich, in kakor Po d gor-
s ki t. j. Luka Svetec v Novicah, tako je Vitoški zapel jo tedaj o smerti v Zg. Danici št. 38 1. 1851:
V spomin rajnciga gospod fajmoštra Matija Vertovca.
V vinogradu Očeta
Je skerben delavc bil, Je delal mnoge leta, Se trudil in potil.
Je delal neutrudno,
Zderžval ga ni nikdar Ne grom, ne vreme studno, Ne toča, ne vihar.
Vinogradič ogradil
Z zeleno je mejo, Planote pa nasadil S terticami lepo.
Mladike je obrezal,
Jih lično poravnal, Očedil in povezal, Skerbno jih okopval.
De_ bi vinograd blagi Še sladni sad dajal
Prihodnosti predragi, Si vse je prizadjal.
Pa dan težave mine, Plačila pride čas.
In delavc iz višine Očetov sliši glas:
„Sini vidil dela tvoje, „Zaslužik tvoj poznam;
„V kraljestvo pridi moje, „Na veke ti ga dami" —
In delavec poneha, K pokoju gre vesel,
Ne dela več, ne peha, Plačilo je prejel.
Vinograd scer žaluje, Se milo joka zdaj; Pa slavno delo sluje Se v njem na vekomaj.
Naravoznanstvo v ljudski šoli.
9. Svinčenica, level in pad.
Ako vzamem svinčenico ali plajbo, ter jo deržim na enem koncu, drugi z oblico pa spustim, toraj pade ona tako daleč, kolikor jej dopusti napeta nit. V kterej meri pa je padla, to nam pokaže napeta nit. Glejte v tej meri se gibljejo vsa prosto padajoča telesa na zemljo. To je navpična mer, ter nareja pravi kot z vodoravno ali horizontalno mero. V navpični meri pada tudi kamen v vodnjak, ako ga vanj veržemo. Kako globoko bi šel kamen v zemljo, ako bi bil prostor? — Do središča zemlje, ker privlačnost, ktera deluje na nasprotni strani, ga čez središče dalje ne pusti. Prave čerte, ktere gredo iz središča kake oble, ter sežejo do obsežka taiste, imenujemo polomer. Ako si mislimo neštevilne polomere zemlje čez zemeljno poveršje ravnočertno podaljšane, toraj imamo mer prosto padajočih teles. Vsa prosto padajoča telesa se toraj gibljejo o meri polomera proti središču zemlje, kamor jih težnost privlača.
Prava čerta, ktera navpično pravokotno prereže, a'i prava čerta,

na kterej stoji navpično pravokotna, je vodoravna. Ako postavimo krak ogelnika ali kotnika (t. j. pravi kot) v navpično mer, toraj dobi drugi krak vodoravno mer. Da moremo pervega postaviti v navpično mer, treba le, da ga deržimo za svinčenico. Še pripravniše pa bi bilo, ako bi svinčenico na omenjeni krak postavili. S temi oključniki nam je prav lahko pozvediti za vodoravno mer. Namesto tega vključnika poslužujemo se pa rajše druzega orodja, ktero navadno stavno mero ali livel imenujemo. To je trivoglata dilica (ob enem vsestranski trivogelnik), ktere zdolnji rob z čerto vrezani od nasprotno ležečega konca nareja žlebič pravi kot. (To orodje naj se pokaže!) V zlebičku je nit svinčenica, čigar oblica se v polokrognem izkroju na zdolnem robovu lahko premiče. Ako je svinčenica v žlebičku v ravni legi, toraj stoji ta navpično; zdolna stran livela tudi vodoravna. Iz tega se more naslednja poraba livela posneti: Livel postavimo na desko ali ploh, o katerej se hočemo prepričati, ali je v vodoravni legi ali ne. Ako toraj svinčenica v žlebičku navpik visi, je deska vodoravna, ako pa svinčenica ni navpično v žlebičku, potem tudi deska ni v vodoravni legi.
Vprašanja: Kteremu orodju pravimo svinčenica ali plajba? — Ktera mer je navpična? — Ktera vodoravna? — V Meri meri se gibljejo vsa padajoča telesa? — Čemu nam služi svinčenica? — Popiši levell — Zakaj rabimo level? — Kako ravnamo, ako hočemo s pomočjo levela zvediti vodoravno mer? — Na kaki način je pri pozvedbi vodoravne lege po levelu privlačnost zemlje delavna? —
Jabelko, ktero pade na zemljo z pervega nadstropja, ostane navadno celo, ali razbije se, ako je veržemo s 3. ali 4. nadstropja ali z zvonika. Svinčena kroglja, padla le nekoliko decimetrov visoko, naredi na dlan roke neznaten občut, ako prileti pa ona nekoliko metrov z visočine, napravlja njeni padec in udarec že precej bolečine na roko. Tudi človek se več poškoduje, ako pade bolj z visokega kraja. Skušinje pričajo, da ni vse eno za moč padanja, ali telo dalje ali manj časa pada na zemljo. Moč-neji in silniši je pad z visočine, slabeji pa, ako telo z nižjega kraja pade. Od kod ta razloček ? — Kje dobi ravno in tisto telo tako različno mero moči? Ali je mar daljava proti temu vzrok?
Hočemo videti! Ako valjamo ali takljamo n. pr. oblo v eni sekundi neko določeno daljavo, (bodi si 15 ali več sekund) in sicer tako, da zadene ob lahko gibljiv predmet, toraj imamo pot, ktero je predmet pred saboj valil, mero za moč udarca. Ako takljamo ravno tisto oblo še enkrat 2 sekundi tako daleč, na tistem predmetu, toraj se prepričamo, da je ravno toliko naprej pahnjen kakor poprej, in udar je pri drugi poskušinji ravno tako močan, kakor pri pervi. In vendar je obla v drugem slučaju ravno tako dolgo pot pretekla, kakor v pervem. Kaj se li s tega učimo? —
Da se o stvari še bolj temeljito prepričamo, hočemo še drugo po-skušinjo narediti! Ako veržemo puškino oblo z roko v desko ne predere je, ako jo pa iz samokresa izstrelimo, pa predere desko. Obla ima v drugem slučaju večo moč, kakor v pervem, dasiravno je daljava v obeh slučajih enaka. Ali, kadar udarimo s kladvom na rahlo po kamnu, se mu nič ne zgodi, ako pa z vso silo po njem mahnemo, zdrobi se. Ali uganete, od kod dobi obla ali kladvo večo moč v drugem slučaju? — Gotovo v veči hitrosti njunega gibanja. Vidite toraj, da se velikost sile gibajočega telesa ravna po hitrosti gibanja. Zapomnite toraj: Gibljajoče telo razodeva toliko veči učinek ali moč, kolikor veča je njegova hitrost. V hitrosti je tedaj njegova sila ali moč skrita, reči moremo, ona sama (hitrost) je sila.
Poiščite prikazni, ktere pričajo, da gibljajoče se telo po pomnoženi hitrosti tudi na sili ali moči pridobiva! —
Te le so: Počasi plavajoče ledene ploče napravljajo mostovom manj nevarnosti, kakor pa naglo plavajoče. Hitri udar z roko ob mizo bolj zaboli, kakor pa počasni; sekira gre toliko globokeje v zemljo, kolikor hitreje jo za-vihtimo. Derdrajoči voz prileti s toliko večo silo v zadeto tvarino, kolikor hitreje derdra, tudi železnični voz terči silnejše ob druzega, ako hitreje teče. Uprežna verv se lahko preterga, ako konji voz naenkrat naglo pretegnejo. Steklo se ubije v oknu, ako veternico naglo zaloputnemo. Ako se na slabe in stare stole naglo usedemo, se radi polomijo i. t. d.
Sedaj, ko smo si to zapomnili, pa tudi lahko uganemo, zakaj telo, padlo z velike visočine, večo silo razodeva, kakor pa z manje visočine. Na vsak način si moremo tukaj misliti na hitrost. Vsaj vidimo, da z visočine padajoča telesa z večo silo na zemljo prilete, kakor pa une z manjše visočine. Po tem smo prišli do tega, da spoznamo, da telo tem hitreje pada, čim dalje pada, ali z drugimi besedami: hitrost padajočega telesa raste s časom. Telo začne toraj počasi padati, in potem vedno hitreje na zemljo pada.
Učeni so napravljali razne poskušinje, da bi se prepričali, ali je temu res tako. In v resnici so našli, da se vsako padajoče telo z rastočo hitrostjo giblje, in ta rast hitrosti je tako enakoverstna, da je gibanje prosto padajočega telesa vedno razmerna pospešitev ali prihitenje.
In to tudi ne more biti drugače. Vsaj že vemo, da si po zakonu stanovitnosti počivalno telo prizadeva ostati v stanju miru; ako pa poči-valnemu telesu podlago naenkrat vzamemo, mora pasti na vsak način. S začetka pada bolj počasi, ker dela zakon stanovitosti njemu v prid. Kadar je pa telo enkrat začelo padati, tedaj pa dela zakon stanovitnosti veljaven za gibljiva telesa; sedaj se pa prizadeva pokazati svojo vrednost, ter ostati v stanju gibanja. K temu pa podeli vedno delavna privlačnost zemlje moči padanja padajočemu telesu vsaki trenutek novi prirastek na
sili ali moči. Vsled tega pa more nastati stanovitna in enakomerna pospešitev ali prihitenje gibanja telesa.
Po natanjčnih poskušinjah je Italijan Galilei (okoli 1600) pervi znajdel zakone, po kterih se prosto padajoča telesa gibljejo. Najdel je. da pade vsako telo na zemljo v pervi sekundi 4-741215 m. ali 15 čevljev, v drugi sekundi 3X15 čevljev ali 3Xtoliko metrov, t. j. 3X4*741215 m. v tretji sekundi 5 X toliko in v četerti 7 X toliko, in tako naprej v neravnih številkah. Prostor, kterega premeri telo v drugem času, imenuje se prostor pada. Pervi zakon pada se toraj glasi: Prostori pada posameznih sekund, rastejo enako kot neravne številke.
Ako hočemo toraj zvediti, kako velik je prostor, kterega preleti telo v dveh sekundah, treba nam je le 1X15 + 3X15 = 4X15 čevljev preračuniti, to da 60 čevljev ali 18-964860 metrov. Za 3 sekunde se pa izračuni 1X15 + 3X15 + 5X15 = 9X15 = 135 čevljev; za 4 sekunde: lX15 + 3X15 + 5X15 + 7X15n 16X15 = 240 čevljev, i. t. d.
Po tem najdemo toraj ta le izid:
1	sekunda = 1 X 15 čevljev ali 4-741215 metrov,
2	»=4X15„ „ „	„
3	„ = 9 X 15 „ » „ „
4	„ = 16 X 15 „
Ako gledamo na števila sekund, in na števila 4, 9, 16. — 4 je pomnožek ali izid od 2X2, 9 od 3 X 3, 16 od 4X4. Izvod števila s saboj pomnoženega imenujemo kvadratno število, 4 je toraj kvadratno število od 2, 9 od 3, 16 od 4, 25 od 5, i. t. d. Poskusite, kako rasto vse pota od začetka!
Drugi zakon pada se toraj glasi: Skupna pota padlih teles šteta od začetka, rastejo kakor kvadratna števila časa padanja. Ako telo pri enakomerni hitrosti v eni sekundi 15 čevljev preteče, tedaj je ta hitrost od 15 čev. za eno sekundo. To pa je srednja hitrost telesa, ako v tem času toliko preteče; kajti ono pride iz stanja miru, ktero zaznamovamo z 0 v stanje gibanja. Ako je pa število 15 le srednje število velikosti, in je znano število velikosti = 0, tedaj je še drugo število velikosti = 2X15 — 0 ~ 30. Iz tega pa sledi, da iz 0 hitrosti začeto telo pri prostem padu na koncu perve sekunde ima že hitrost pada 30 čevljev. S to hitrostjo pada telo pri začetku druge sekunde. Ker pa v tej sekundi zopet za 15 čevlj. pade, toraj znese to za drugo sekundo 30+ 15 = 45 (= 3 X 15) čevljev. To pa je srednja hitrost druge sekunde. Ako vzamemo srednjo vrednost še enkrat (2 X 45) ter potem znano število velikosti (30 — t. j. hitrost začetka druge sekunde) odvzamemo, na nazadnje druge sekunde ostaja še hitrost pada 60 čevljev. S to hitrostjo nadaljuje telo svoj pad pri začetku 3. sekunde. K 3. se-
kundi se mora pa zopet 15 čevljev prišteti, toraj pada skupaj o 3. sekundi 60 + 15 = 75 (=5X15) čevljev. Ako to srednjo vrednost podvojimo, znese 2X75 — 150; od tega odšteto znano število 60, ostaja nam na koncu tretje sekunde hitrost pada 90 čevljev. Razkaz bi bil toraj tak: I. sekunda { S ^T' s»} srednja hitrost 15' n. „ { končna "T" 6o } srednja hitrost 30 + 15 == 45' III. „ { kontna bitr„08t 90 } srednja hitrost 60 + 15 = 75' Preračunite naslednje: 1. Kako globoko pacle telo v 5. sekundah? — 2. Kako globok je vodnjak, ako potrebuje z verha notri verzeni kamen 3 y2 sekunde, da pride do dna ? —
Vsa telesa padajo vsled težnosti k zemlji; ta pa deluje gotovo na eno telo tako, kakor na drugo. Iz tega potem sledi, da pade eno telo s tako naglostjo, kakor drugo na zemljo. Ali se pa tudi v resnici tako godi? — Ali pada papirnata obla tako naglo, kakor svinčena? — Ali pada košček papirja tako naglo, kakor krajcar? — Gotovo ne. Vzrok temu je, ker smo se že upor pomočka spoznovati učili, kaj lahko najti. Zrak je, kteri padajočemu telesu upor napravlja. To upiranje pa ne more vsako telo enako lahko premagati. Svinčena obla je iz več atomov, kakor pa papirnata. Sicer privlača zemlja en atom tako, kakor drugi, in ker sti obli enaki, je upor zraka enak pri eni, kakor pri drugi obli. Ali ker obstoji svinčena obla iz več atomov, kakor papirnata, toraj dobi tudi una po privlačnosti njenih atomov tudi več moči za premagovanje upora v zraku. — Vsako padajoče telo toraj upor zraka toliko laže premaga, kolikor več atomov je na enakem prostoru, ali kolikor gosteje je. — V brezračnem prostoru pa vsa telesa enako hitro padajo.
Vprašanja: V čem je iskati uzroka tej prikazni, da telesa toliko silnejši padajo, kolikor više prilete? — Kak način padanja ali hitrost vlada pri prosto padajočih telesih? — Kako se glasi zakon padat — Kdo je zakon pada pervi spoznal? — Kako se zamore preračuniti? —
__(Dalje prih.)
Dopisi in novice.
— Kranjski deželni zbor je bil otvorjen 12. septembra t. 1. V III. seji 20. septembra je prišla med drugim tudi peticija slovenskega učiteljskega društva za opravilni doklad vodjem na lrazrednicah. To peticijo je deželni zbor 1. 1. izročil deželnemu odboru, ki je 'letos poročal v nji tako, da naj se prošnja ne usliši, rekoč da postavna določila niso krivična učiteljem na lrazrednicah, da se je uže plača na mnogih krajih zboljšala, in sploh, da bode normalni šolski zavod čedalje bolj obložen se splačevanjem starostnih doklad. Poslanec pl. Ve-steneck misli, da bode beržkone govorjenje o uravnanji učiteljskih plač, naj bode finančnemu odboru tačas ta peticija ravnilo. Nasvetuje toraj, naj se prošnja

odda finančnemu odseku. Poslanec dr. Zarnik pravi, da se prošnja le zarad financ ni uslišala. — Nasvet Vesteneckov se sprejme.
V	V. seji 28. p. m. je uterjeval posl. dr. pl. Vesteneck svoj predlog, stavljeni v prejšni seji, naj se voli odsek 7 udov za pregledovanje (revizijo) šolskih postav. — Pravi med drugim, postava o šolskem nadzorstvu, sklenjena pred 8 leti, je pokazala marsikaj napak.
Treba je delati na to, da bode po vseh kronovinah zakonostavstvo o šolstvu bolj enakolično. V pervi versti gre odpraviti pomnoženi okrajni šolski svet ker opravilstvo le zavira. Pomankljivost v postavi je tudi ta, da se krajni šolski nadzornik voli iz krajnega šl. sveta večkrat tak, ki ne zna brati ne pisati. Prenarediti je tudi treba imenovanje učiteljev. Dosihmal je odbiral in imenoval krajni šolski svet učenika, ali večkrat se je gledalo na druge okoliščine bolje, kakor na sposobnost za učiteljstvo.
Šolski odsek bode mogel ukreniti tako, da bode imenovanje učiteljev popolnoma objektivno, (?) a krajni šolski sveti bodo imeli pravico predlaganja (Vorscklagsrecht) (in pa plačevanja. Vr.). Skoraj po vseh kronovinah imenuje deželni šl. svet učenike. Tudi bode treba postopati zoper okrajne šl. svete, ki nočejo predložiti preliminara za stvarne šolske potrebe. Učitelje gre potem uverstiti tako, da bode njim na korist, a deželi prihranilo se nekaj troškov. Tedaj priporoča da naj se postava o ljudskem šolskem nadzorstvu 25. februarja 1870 in postava o uravnanji pravnih razmer učiteljstvu dne 29. aprila 1873 izroča šolskemu odseku, da jo pregleda in o nji poroča.
V	šolski odsek se volijo: pl. Apfaltern, pl. Gariboldi, pl. dr. Schrey, pl. dr. Vesteneck, Klun, Detela, dr. Vošnjak.
V	isti seji je uterjeval tudi posl. Detela svoj nasvet, naj se vlada prosi, da še ostane realna gimnazija v Kranji. On pravi, da so letos v Ljubljani iz slovenskega oddelka odpravili 40 učencev, kar vendar dovolj priča, da je treba gimnazije v Kranji. On pravi, stranke prihajajo in odhajajo, a kar se stori v prid dežele, to ostane zapisano v zgodovini (enoglasno sklenjeno).
Posl. Dežman je poročal za finančni odsek o predštevu za normalni šolski zavod. Vravnan po šolskih okrajih je taki-le:
Šolski okraj	Učiteljska plača		Starostne priklade		Opravilne priklade		Stanarina	
	gi-	kr.	gl. ! kr.		gl. | kr.		gi.	k-.
a) Postojna	22300	-	640	—	450	—	80	—
b) Kočevje	20630	—	800	—	700	—	80	—
c) Kerško	18550	—	863	33	762	50	320	—
d) Kranj	17405	—	1050	—	350	—	240	—
e) Ljubljanska okolica	15300	-	686	67	350	—	120	—
f) Litija	14525	50	363	33	612	50	42	—
g) Logatec	9962		406	67	400	—	—	—
h) Radovljica	11150	—	/ 446	67	175	—	80	—
i) Eudolfovo	14187	50	446	67	250	—	160	—
k) Kamnik	11100	—	383	34	250	—	111	50
1) Černomelj	11900	—	480	—	350	—	84	50
	167010		6596	68	4650		1317	
Da se primankljej ki znaša vsega skupaj 175.452 gl. 15 1/2 kr. pokrije, bode za 1. 1879 naklad 18^ za normalni šolski zavod.
Na prihodninski davek se učiteljem nima nakladati, kakor tudi vsled naj-višega sklepa 25. novembra 1858 deržavni vradniki ne plačujejo deželnega naklada k priliodninskemu davku.
Na dalje nasvetuje poročevalec Dežman, a) v slučajih, ko je dalj časa potreba namestovati učitelja, naj se prosi pri deželnem šolskem svetu, da se pozve mnjene deželnega odbora zastran plačila, ki se ima dati pomožnemu učitelju; b) deželni zbor naj priterdi, da se tistim učiteljem, kateri so bili uže pred dež. šl. postavo 29. aprila 1873 v javni ljudski šoli v službi, perva služ-bina doklada po §. 30 imenovane postave daje takrat, ako so potem, ko je uže postave v djanje stopila, stalno umeščeni bili in neprenehoma pet let služili z dobrim vspehom na kaki ljudski šoli v deželah zastopanih v deržavnem zboru; c) deželni odbor naj potom deželnega šl. sveta dokazaje, ko dežela ne more vsega storiti, da se izpeljejo nove šolske postave, pri deržavni vladi dela na to, da se pripomoč, ki je poslednja leta za šolstvo nehalo, zopet vzame v deržavni predštev.
V IX. seji dne 8. oktobra je poročal posl. gosp. Dežman za finančni odbor o nasvetih deželnega odbora zastran pokojnine učiteljev, ki so vsled minist. odloke 4. jan. 1877 definitivni postali, ter nasvetuje:
1.	Učitelju Mateju Mraku naj se 300 gl. pokojnine dovoli, začenši od m. septembra t. 1.
2.	Za učitelje, ki so vsled gori omenjenega ukaza definitivni postali, se ima za pokojnino vštevati čas odsihmal, ko so dostali skušnjo za podučitelje, in v podlago, na kateri se ima meriti učiteljem in vdovam pokojnina, in njih sirotam odgojina, ima veljati svota 350 — 400 gl. aktivne letne plače, a dobrote §. §. 71 in 72 v ljudski šolski postavi dne 29. aprila 1873 ne morejo deležni postati. (§. 71 govori od učiteljskih vdov, ki se omože in §. 79 pa govori od četertletnine za pogreb).
3.	Isto velja tudi pomožnim učiteljem s tem razločkom, da tam se vzame za podlago, po kateri se meri pokojnina i dr. letna plača od 200 — 300 gl.
(Dalje prih.)
— Slovensko učiteljsko društvo je imelo občni zbor 26. septembra. — Ko se konča občni zbor vdovskega učiteljskega društva nagovori predsednik g. France Govekar v gladki besedi zbrane tako-le:
„Slavni zbor! častiti gospodje tovaršiU Opiraje se na §. 18. »pravil za slov. učiteljsko društvo«, dovolil si je odbor sklicati za danes letni občni zbor, in Vi, častiti tovariši, zbrali ste se danes, da bi se na podlagi mnogo nabranih skušenj posvetovali, kako bi se naša ljudska šola, — katera ima po vsej pravici biti pravo semenišče narodnej prosveti, — bolje in hitreje bližala pravi sverhi in z njim širila se prava omika in blagostanje med narodom slovenskim. Kakor je sploh znano, je ravno ljudska šola ena naj prvih in naj trdnejših podlag ljudske sreče, ako je ona postavljena in vravnana po duhu in v duhu naroda. — Vsaki šoli pa je duša dotični učitelj, ako ga je v resnici prešinil ogenj, ki se mu pravi: ljubezen do domovine, do omike in nježne mladine!
Dragi! Nastala je nova doba, doba napredovanja in pravega narodovega izobraževanja; potreba je tedaj, da tudi mi vedno z duham časa enako merno napredujemo in se vsestransko izobražujemo, da pripeljemo nježno mladino do one zaželjene stopinje, ktero narod in dom od nas zahteva!
V	ta namen pa je neobhodno potrebno, da sleherni učitelj otroško naravo vsestransko pozna, da vodila odgojevanja dobro ume, da pomni, kaj se je nekdaj za šolo godilo; sploh vediti mora svoje razmere do deržave, cerkve in druščine. — Leto za letom mora toraj učitelj svoj stan in poklic bolje spoz-novati! — To pa ni mogoče pri onih učiteljih, pri kterih njih duh vedno praznuje! — »Kdor ne napreduje, zaostajal« velja od vsakega stanu, toliko bolj od učiteljskega. Kdor ne skrbi za izobraževanje, počasi pozabi še to, kar je znal; tak potem svojo službo opravlja le zaradi ljubega kruheka; ni izvrsten v svojem poklicu, še manj pa izobražen za svoj stan. —
Dragi tovarši! da umete svojo nalogo, ter da Vam je izobraženje v rečeh, ki spadajo v Vaše okrožje vestna reč, jasno ste pokazali s tem, da ste se danes zborovanja udeležili. —
Zato vse vkup prav prisrčno pozdravljam ter v imenu slov. učiteljskega društva kličem srčni »Dobro došli!« — Društveno delovanje bilo je tudi letos tako, kakor so nam čas in okoliščine dopuščale; sedanji čas pa menda dovolj poznate. — Dasiravno smo se držali gesla: »Lepa beseda najde lepo mesto«, poleg tega vendar poguma in vztrajnosti zgubili nismo. —
Kakor doslej zvesto spolnujoč svoje dolžnosti do šole in naroda, hočemo tudi v prihodnje z zedinjeno močjo delali, kjer bode treba delati za blagor našega ljudskega šolstva, za napredek našega milega naroda in za blagostanje in obstanek krasne in veličastne naše deržave!
V	tem duhu bode se tudi danes posvetovalo in zborovalo.
Poprej pa prosim, da blagovolite zaslišati še sporočilo gosp. tajnika in gosp. blagajnika! —
Ko predsednik sklene svoj nagovor, jame tajnik M. Močnik govoriti v delavnosti društva, ki pa je bila neznatna. Odborovili sej ni bilo več kakor jedna, (4. julija) v kateri se je določil dan občnemu zboru, in reči, ki imajo tačas priti v obravnavo. — Vspešno delovanje društveno — izvzemši kar posamezni udje store — je skoro nemogoče. V Ljubljani je število udov kaj pičlo (4) selski učitelji, okoličani, imajo ob četertkeh od m. oktobra do konca marca, po-navljavno šolo, tedaj jim ni mogoče prihajati v Ljubljano, ob času, ki je zborovanju ugoden. — Letošnje leto je bila v Ljubljani deželna učiteljska skupščina, ki je spravila, kar se tiče metodike in didaktike, mnogo koristnega na dan, zato letos takih vprašanj nismo med letom obravnavali, niti na dnevni red današnjemu zboru stavili. — Pretečeno leto smo pri občnem zboru mnogo govorili o berilih, o slovenskih šolskih knjigah, letos pa je deželna učiteljska skupščina sestavila učno pot »(Lehrgang)« in reklo se je, naj prej je treba sestaviti »učno pot« in potem se imajc take šolske knjige spisati, ki bodo sestavljene na te podlagi. — Nam tedaj ne ostaja drugega kakor čakati, kaj nam bodo dale šolske oblasti; recimo tudi, da kdo spiše šolsko knjigo, taisto sam založi, kaj vse to koristi, ako se ne sme v šole vpeljati. To so tedaj razlogi, zarad katerih se nismo letos utikovali v te reči. — Omeniti gre še peticije za službeno doklado učiteljem na jednorazrednicah, ki smo jo 1.1. izročili deželnemu zboru. Ta peticija je bila oddana deželnemu odboru, ki je letos nasvetoval, dež. zboru, da se preko nje ide na dnevni red, a pl. Vestenečk je mislil, da je reč vsikako premisleka vredna, in ker letos utegnejo na versto priti učiteljske plače, gre takrat ozirati se na to peticijo. Posl. dr. Zarnik je rekel, da le glede financ je dež. odbor nasvetoval, naj se peticija zaverže. (Drugej bodemo brali, da je pl. Vestenečk res nasvetoval sluz. doklade učiteljem enoraz-rednic, a šolski odsek tega ni odobril, marveč nasvetoval nagrade takim
»
učiteljem, nasvetovana šolska postava, katero je sklenila nemška večina deželnega zbora, ne govori od službenih doklad na jednorazrednieah, pač pa znižuje služb, doklado vodjem 3razrednic od 100 gl. na 75). To je vse, kar se more povedati o društvenem delovanji. Dasiravno pa društvo na unanje ni kazalo svoje delavnosti, je pa vendar g. Stegnar imel veliko, veliko posla, da je knjižnico vredil tako, (da jo sedaj vsem deležnikom živo priporočujem) da predstavlja lepo vrednost, raztrošena dela so zbrana in terdo vezana i. dr. To je ob kratkem stanje učiteljskega društva.
Blagajnik g. Tomšič poroča o denarstvu. — Prihodkov je bilo 53 gold. 94 kr., a troškov 36 gl. 1 kr., kar se je potrošilo za vezanje, ostaja tedaj v kasi 17 gl. 93 kr. 6. blagajnik pravi: število udov ne morem prav na tanko povedati, po vplačevanji jih ni mnogo, zmirom so eni in isti, ki redno plačujejo. Ako pa vprašam dolžnikov koga, mi reče, društvu še ostajam ud, a plačal bodem uže ob svojem času. Blagajnik potem bere imena teh, ki redno plačujejo svoje letne doneske.
Poročilo blagajnikovo in tajnikovo je pričujoče osupnilo, nekateri so pri priči plačali svojo zaostalo letnino, in poročilo je vzbudilo tudi živahno besedovanje. Sploh je obveljala misel, vztrajati se jedno leto in narodni stvari nikakor herbet obračati a tudi brez koristi in potrebe se ne razpostavljati. Blagajnik pa hoče novo vpisalno knjigo napraviti, iz katere bode lahko razvidno, koliko je prav za prav število udov. — Na versto pride potem predavanje g. Franc Praprotnika. Učitelj in rodoljubje, t. j. kako se izrejajo dobri deržavljani. Vodilna misel je bila: Dober kristijan bode tudi dober deržavljan, poglavitna skerb mora tedaj biti obernjena na to, da se izrejajo dobri kristijanje, ki se bodo Boga bali in cesarja spoštovali ter domovino ljubili. — Razpravo o svojem času. — V pregledovalce računov se volijo g. g.: Papler, Suhadobnik in Sta-nonik. Sedanji odbor ostane: Fr. Govekar, predsednik; Blaž Kuhar, podpredsednik ; M. Močnik, tajnik; Ivan Tomšič, blagajnik, in odborniki: J. Borštnik, J. Čenčič, J. Lapajne iz Kerškega, A. Praprotnik in Feliks Stegnar. —
Narodna šola. Tajnik in blagajnik M. Močnik razdeli navzočnim društveni račun p. 1. iz katerega je razvidno, kakšno in koliko je bilo delovanje »N. š.« v pretočenem letu. G. g. Papler, Stanonik in Kovšca so račune pregledali in odobrili in v odbor so bili voljeni Feliks Stegnar (predsednik), Andr. Praprotnik (podpreds.), M. Močnik, tajnik in blagajnik in dalje še: J. Borštnik, Fr. Govekar, Fr. Papler, France Praprotnik, Nikolaj Stanonik in J. Tomšič.
Po zborovanji je bil skupni obed pri »Virantu«. Dopoldne je bilo delu, a popoldne razvedrilu odločeno. — Več udov je takoj »N. š.« vplačalo, in dobilo primerno odškodnino.
—	Učiteljska spraševanja so bila pismena 21., 22. in 23., ustmena 24., 25. in 26., a praktična nekaj že 26. in potem 28. preteč, m. Pri spraševanji je bilo 26 učiteljev in 3 učiteljice. Med temi je bilo 9 že bolj po-starnih in starih učiteljev. Eden je delal izpit samo iz slovenskega jezika. — Spričalo II. stopnje je dobilo 6 učiteljev in 1 učiteljica; spričevalo III. stopnje je dobilo 14 učiteljev in 2 učiteljici (med temi en učitelj samo za slovenske ljudske šole); spričevalo IV. stopnje pa je dobilo 6 učiteljev.
—	Mlajših učiteljev nekdo, ki bi bil sicer dobil spričalo II. verste, je dobil spričalo IV. verste, ker se v sviranji na gosli, kar je obligaten predmet, ni pripravil nič. — To naj bi bil svarilen zgled drugim ?! Zmed starejših učiteljev jih je tudi nekaj ostalo na cedilu, čuje se pa, da hoče zastran teh spraševalna komisija pri ministerstvu zlajšanja prositi. Terpin je vsak, naj bo
že ta ali uni, ki se mora na stare dni predmetov učiti, katerih se v mladosti ni. — Sicer bi lahko rekli, zakaj se takrat niso oglasili taki k spraševanji, ko so veljale še prehodnje določbe, t. j. slajšave takim učiteljem. — Vsak »zakaj« ima svoj »zato«. — Še le dež. šl. postava 29. aprila 1873 je učiteljem oči odperla in tačas — je še tista doba minula. Iz obravnav dež. zbora — glej spreditj — je pa tudi razvidno, da dežela ni popolnoma zavergla takeh učiteljev, ter jim dovolila pokojnino iz milosti. — Ako šolske oblasti njih služeb ne razpišejo, stanje takih »pomožnih« učiteljev, ne bode žalostno toliko kolikor smo se bali po čerki postave.
Razpisi učiteljskih služeb. Na Štajarskeill. V obsegu okrajnega glavarstva Celjskega se razpisujejo sledeče:
Učiteljske službe: Vojnik, 3. razredom i stanovanjem. Ponikva, 4. razredom i stanovanjem.
Lemberk, pošta Šmarje pri Jelšah, 4. razredom, stanovanjem in vžitkom
zemljišča 3'/2 oralov. Bočna, pošta Gornji grad in Luče, pošta Ljubno (Laufen), 3. razredom in stanovanjem.
Raz bor, pošta Loka pri Zidanem mostu, 3. razredom i stanovanjem.
Podnčiteljske službe: Brazlovče, 3. razredom in stanovanjem. Čad ram, pošta Uplotnic, 4. razredom i stanovanjem. Ljubno, 4. razredom in stanovanjem.
Zgornja Rečica, pošta Laški trg, 3. razredom in stanovanjem.
Obrok natečaja konča koncem novembra 1878. Prošnje naj se pošiljajo krajnim šolskim svetom.
Celje, dne 26. oktobra 1878.
C. kr. namestnijški svetovalec Haas 1. r.
Na Kranjskem. V šolskem okraji Litijskem. Na novo ustanovljeni 2razredni ljudski šoli vVelkem Gabru, I. učit. služba, 1. p. 450 gl. Kraj-nemu šl. svetu do 7. decembra t. 1.
V	šolskem okraji Radovljiške m. Na novo ustanovljeni ljudski šoli v Dobravi pri Kropi, učit. služba, 1. p. 450 gl. in stanovanje. Kraj. šl. svetu do 4. novembra t. 1.
V	šolskem okraji Kranjskem. Na lrazredni ljudski šoli v Mavčičah učit. služba, 1. p. 400 gl. in stanovanje. Krajnemu šl. svetu do 10. novembra t. 1.
Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. V Planino pri Vipavi pride J. F ur lan, in v Podrago Anton Pegan, kot pomožna učitelja, ker sta se gospoda tje namenjena J. V. in P. R. službama tam odpovedala. V Budanje pride začasno V. Dic iz Pri-morja. Spraš. učit. kand. g. P. Repic pride v Cerknico začasno.
Odgovorni vrednik: Matej Kočnik,	Tiskar in založnik: J. R. Milic.