V brunarici bo prijetno
Članka Vlajka Krivokapiča v 39. številki Komunista in Eda Svetka v zadnji številki Nsk sta me spodbudila k temu, da sem napisal teh nekaj vrstic o našem razvijajočem se turizmu. Ker raz-mer drugod ne poznam, se bom raje omejil na ,,svoje" področje — na področje krajevne skupnosti Zadvor.
Pri nas smo v aprilu leta 1973 ustanovili turistično društvo, spre-jeli pravila in opravili vse potrebno za legalno delo društva. Namen usta-novitve društva je bil dovolj jasen. Čas, v katerem živimo, in razmere so pri nas za razvoj turistične dejav-nosti nadvse ugodne. Manjka nam samo delovne zagnanosti in smisla za razvoj turizma. Pri ustanovitvi društva nas je vodila misel, da je sklajni čas nekaj storiti za ohranitev narave in njene lepote ter ji dodajati tisto, kar jo dopolnjuje.
Naš kraj za zdaj turistično in urbanistično ni obdelan, menim pa, da bo kmalu prišel čas, ko se bo pri-žgala zelena luč za stanovanjsko gradnjo. Takrat pa bo resno ogro-žena tudi naiava, njena lepota. Zdaj je še čas, da si zagotovimo kotičke, v kateiih bomo pozneje lažje dihali. Zato je naše turistično društvo iz-delalo študijo o razvoju turizma na našem in sosednem območju in jo dostavilo ljubljanskemu urbani-stičnemu zavodu, da bi pri bo-dočem programiranju upoštevali tudi rekreacijo občanov, ki bodo v bodoče živeli tukaj.
Društvo je pridelo z delom takoj, in to tako zagnano, da je bilo kmalu videti tudi uspehe. Pri tem pa se je rodila tudi ideja, da bi v poraščenem gozdnem terenu nad Zadvorom za-čeli razvijati rekreacijski center. Prva ovira so bila seveda sredstva. Del teh si je društvo pridobilo z organizacijo zabav in veselic in de^ no iz dotacij.
Preden bi kaj začeli, je potrebno pridobiti prostor - zemljišče in objekte, ki bi služili osnovnemu namenu. Lastniki gozdov so nam podaiili 65 snuekovih in borovih dreves. Te smo člani posekali, jih dali razrezati in zdaj bi iz tega iadi sestavili lično brunarico. Čemu naj bi služila, verjetno danes še mar-sikomu ni jasno. Zato naj povemo, komu naj bi služila in zakaj:
1.   V brunarico bi prek zime spra-vili vse jpotrebne rekreacijske lekvi-zite, ki jih poleti potrebujemo v hri-bih. Za zdaj smo vse te stvari sprav-ljali na različnih mestih in celo na neprimernem kraju. V brunarici bo majhen   ličen  bife,   kjer  bo   moč obiskovalcem postreči z jestvinami in pijačo. V njej bo manjši salon za predavanja,     prikazovanje    diapo-zitivov,    za   sestanke   društva   in manjše  zabave.  Ziaven bo  še ko-tiček, tak, ki bo v brunarico najbolj sodil.
2.   Okoli   biunarice  bo  mogoče postaviti  razna igrala in igrišče za dnevno rekreacijo (za zdaj je gotovo balinišče), kot so gugalnice, taborni ogenj,  manjše strelišče  in manjše kegljišče.   Kasneje  bo   možno  tod okoli zgraditi se igrišča in podobno.
3. V morebitni vojni nevarnosti bi v salonu delali v manjšem obsegu tudi šola, štab CZ in podobno. V končni fazi naj bi bila brunarica tudi izhodišče za bodočo TRIM stezo.
Člani turističnega diuštva se za-vedamo težav, s katerimi smo se spoprijeli. Zato menim, da re-kreacjski center ni samo stvar čla-nov turističnega društva, ampak vseh občanov in množičnih orga-nizacij.
O dejavnosti turističnih društev je tovariš Krivokapič v Komunistu tudi zapisal: ,,Društvo bi moralo dajati intonacijo turističnemo ozračju v svojem kraju in na ob-močju, in to na način, ki bi skrbel za kar najvišjo temperaturo. Tako imamo dejavnosti, ki se do mere dopolnjujejo z drugimi subjekti, ne poskrbimo pa, da bi društvo postalo najšiiša asociacija delovnih ljudi in
občanov, pravo mesto, kjer bi se o turizmu kot fenomenu pioizvodnje in porabe govorilo in razpravljalo. Zato se večkrat znajdemo v dvomih, ko razmjšljamo o turističnem dru-štvu: kaj je to, dmžbenopolitična organizacija, diužbena organizacija, proizvodna organizacija ali mešanica vsega tega. To pa ni dobro. Prav to nam da misliti, da ustavnega orga-niziianja tam niso dobro sprejeli in zato niso dosti napravili." Tovariš Kiivokapič je pri nas zadel v živo, kajti še vedno obstaja prepričanje, da je to društvo nebodigatreba, ki mu ne moremo dojeti njegovega smisla zato, ker prepočasi do-jemamo vse, kar se na novo poraja in kar bi v bodočnosti še kal^.,slu-žilo v prid vsem.                      **'
Tovariš Edo Svetek je sicer v Nslc napisal nekaj o gostinskem turizmu, in to predvsem o gostilni Pri Micki v Dobrunjah, menimo pa, da bi bilo treba o turizmu pisati nekoliko obširneje. Turizem ni samo dobra kapljica in dober zalogaj pečenke, marveč tudi vrsta drugih elementov, ki z gostilno nimajo mnogo skup-nega!
ALOJZ KASTELIC