Stev. 2.
V hoveni ineNtu 15. jaimvarja 18î)î. XIIL letnik.
Izhajdjo 1. ill 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za iiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniU dati, jilača za iivost()i>no jietit-vrato 8 ki. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 1tí kr,, irikiat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Letošnje dolenjsko viuo.
Vinska kitpř.ija na Doleiúskem se je letos kasno vršila, ker se je tudi trgatev zakasnila zaradi vidnega deževja. Kdor je ime! kaj primerno dobrejfa vina, bii je ponosen nanj, ni ga hotel brez posebne sile ponujati, da bi se s ceno laglje držal; drugi si zopet niso prav upali na dan, in vajeni dobre cene, bilo jim je hudo se truditi, da za nizko ceno prodndo svoje slabo biHgo, kateremu kupci niso kaj upali, ali se bo držalo ali ne. Dobro, primerno dobro vino pravimo, se je precej poprorfalo, dobi se pa Ěe vedno tu in tam priporočila vretiiio vino. Kupci naj !e po zaiieslji* vih ljudťli poizvedujejo, Ěe ga bodo dobili v različnih ninoHnali. Žalibog, kaj veliko pa se nahaja slabega vina, na katerega bo paziti, da ne postane nevžituo.
Zaratii neugodnega vremena minolega poletja,
Jiiiko se je tut poboljšul.
Rrrn.....rrr.....r . ... bum !
Ponoëni vlak obstoji na kolodvoru K, Popotniki izstopajo iz vozov, vstopajo malo. Tu pride iz Čakalnice prvega in druzega razreda postami gospod in kliče:
„Sprevodnik! sprevodniki"
„Tukaj! kaj Želite, gospod?
„Drugi razred, v Berliti!"
„Prosim, tukaj vstopite, knpej je iiato prazen".
„Oh!" pravi stari gospod. „Prav prijetno!" Sede složno v kot vesel, da je vendar enkrat sam, ko se je že delj časa vedno v napolnjenem kupeju vozil
Pogleda na kolodvorsko uro, ter si misli : nHa! le Še pol minute, zdaj že ne bo nobeden veé prise]". Komaj je to mislil, kar se kupejne vrata odpro, imenitno oblečen mlajši gospod vstopi ter se vsede njemu nasproti.
Illapon zasopiha, vlak se jsme pomikati dalje.
grozdje ni moglo tolilio do/,oreti, kakor l»Í moralo, da bi dalo moČno in stanovitno vino. Razuii tega začelo je gro/itje tik pred trgatvijo gnitî, da, radi vednega diževja j^nilo je celo nezrelo, še zeleno groziije. To je bil vzrok, da je vsakdo pospešil trgatev, bojei^ se še večje izgube itak ne zadostno zrelega in močno gnilega grozdja. Trgali so nekateri celo v deževju, in marsikateri bili so pri odločitvi gniUga grozdja vse premalo izbirčni in vesini. Marsikdo si je pač mislil: Če odločim vse s'aho grozdje, koliko mi ga potent prtostaja èe dobrega'/ In mnogi mnogi vinogradniki vrgli 80 dobro in slabo, to je zdravo in gnilo grozdje, katero je biloyrhu tega še napelo deževnice, «kupaj v kad, misleč si : dobro grozdje bode poboljšalo slabo. Kakor pa na U uačin pridelano vino kaže, ni 8e zgodilo tak«, ampak ravno nasprotno. Kdor je pri trgatvi odloČil na pravilen način dobro grozdje od slobega, pridelal je tia jedni strani vsekako dobro pitno in tudi stanovitno vino, katero se tedaj prav lahko proda, na drugi strani pa pač
Stari go.spod gleda skozi okno in opazi, kiir se večinoma na vsih večjih kolodvoriii dobi, na steni kolodvorskega poslopja velik list z napiaom; „Varujte se žepnih tatovi"
„Varujte se žepnili tatov!"
„Kavno prav", si misli stari možiČek, ki ja kaj rad po domače kramljal i vsakterim, „to svarilo lahko porabiè, da pričneš pogovor s ptujim sopotnikom". Upal je namreč, da niu bo gosposki ptujec vsaj prijetni tovariš. Ogovori tedaj ptujca in pravi: „Oprostite, tukaj gori berem na lepaku: „Vanijte se žepnih tatov!" To je pač žalostno, da je potujočemu občinstvu se zmiraj treba tacih svaril".
„Je pač istina, da se žepni tatovi težko poboljšajo" odgovori ptujec.
„Res!" odgovori stari gospod, „to mora biti zelo težko, zakaj jaz si mislim, da tatu, kteri se v tej stroki enkrat dobro izuri, ta umetnija tako mika, da mu mora biti neznano težko jo opustiti".
Ptujec: „Brez dvoma".
Stari gospod: In mislil bi, da tak človek vp"dar ' 'T vé, da je nekoristen ud človeške
komaj za domačo potrebo porabijivo vino. Kdor pa je zdravo in ejiiilo grozdje vkup metal ima sedaj Vťs pridelek sicer enakomeren, pa tudi malo vreden. Letošnje vino je veftinoma nestanovitno, prav rado postane na Kraku stojeće v kratkem řasu kalno, neproiorno. gosto; tndi je neprijetnega okusa, skoraj bi rekli /.oprno disi in je jako slabotno ter prav kislo. Temu primerne BO pa tudi cene takega vina ; po 6, da celo po 5 gld. ponujajo ga denarja potrebni ljudje, in veèinoma se iie dobé kupca.
Vsakemu vsiluje sp paf vprašanje, je-li takemu vinu kake pomofii. Vinogradnik, kateri je imel toliko truda, toliko stroškov, zvedel bi gotovo rad, ali je niog-oře, iii po katerem načinu bi se napravilo iz letošnjega pridelka stanovitna, idrava če že tudi ne posebno dobra pijača. Odgovarjamo, da je mogoèf in sicer na sledeči način.
1'red vsem mora se vino kakor hitro mogoče, najkasneje pa še meseca januarja pretočiti in sicer tako, da ga v obilni meri zrak prešine in v sod, kateri je dobro z žveplom zakajen. Zrak pa bode vino najbolj prešinil, ako ga pretakamo tako, da se obesi na pipo, skozi katero ima teči vino, cedilo kakeršno se nahaja pri vsaki vrtni Škropilnici. Vino naj teče skozi cedilo najprej v podstavljeno posodo in naj se prelije še le iz^te v dnigi sod. Sod se pa dobro žvepla tako-le, Žvepleiia trSČica, katera se kupi v prodajalni^iah, pritrdi se na žico ali drat in sicer tako e more goreče žveplo kapljati v sod. Prižga . -čico vtakne se skozi veho v sod, v katerega se namerava vino pretakati. Okoli žice zavije se Ěe pri vehi rnta, da se dim
ne skadi. Ko se opazi da žveplo v sodu ne gori več, se potegne hitro iica iz soda m se nastavi lij na sod Tudi cev lijeva ovije se z ruto da žveplo ne izhlapi in priine se potem s pretakanjem. Med pretakanjem mora «e pa z vinom èe nekaj /goditi. Treba je dati vinu priiiianjkajooe mu moči v podobi alkohola (iipirita ) Vsak hektoliter vina potrebuje IV2 do 2 liira najfiiiej.ipga vinskega špirita, ki se kupuje liter po 1 gld. do 1 gld. 20 kr. In sicer se vlije večkrat v lij po 'A do Ví litra. Vsakdo naj se pa varuje cenega, tako-imenovanega denaturiranega žpirita, ki se dobi po 45 kr. S takim šptritom přilito vino je za proč vreči, ker ni za nobeno rabo, ker nesramno smrdi in je tudi zdravju škodljiv. Ko se je to z vinom zgodilo, naj miruje eden ali dva meseca, će je vino po tem řasu še motno in kalno, treba ga je Ae čistiti, — Kako se vino pravilno očisti, Ijodemo povedali prihodnjič,
Držíiyua trtiiica v Notcui mostu.
Državi je veliko na tem ležeče, da se ohňové vinogradi in da se zopet povzdigne vinoreja na Kratijskem. Da se v tem oziru zares prizadeva v prid našim gospodarjem, to dokazuje velika trt niča, ktero hoče visoko c. kr, poljedelsko ministerstvo napraviti v Novem mestu. Potrebno zemljišče za to trtnico se je že dobilo in sicer na posestvu g. L uza rja iz Novega mesla, zgoraj nad Seidlnovim mlinom — ob poti, ki pelje na mestno polje. Za trtnico izbratio zemljišče meri 10.500 štirjaíkih metrov ali blizu dva orala.
družbe, da se ga vsi pošteni ljudje ogibljejo in ga zaničujejo, in Če mu potem društva, osnovana v poboljšanje iz ječe izpuščenih kaznjeiicev — tudi jaz sem ud tacega druïtva — če mu taka dobrodelna druâtva podajo roko v pomoč, potem — jaz bi si mislil — da se mu na zadnje vendar posreči, da pride na bolj.ii pota in prične novo življenje".
Ptujec: To se dá pač lepo slišati, ali jaz ostanem pri tem, da je veliko ložje trdega ajda v vernega kristijana spreobrniti, kakor navajenega žepnega tatu tatvine odvaditi ; saj vendar to vem iz lastne skusnjel"
Dobri starček nezaupljivo pogleda ptujca, vznemirjen pomakne se do srede blazinastega stola in pravi: „Tako, iz lastne skušnje vi to veste?"
„Res, iz lastne skuánjel" ponovi mladi gospod „Ali ni se vam treba niČ bati, ker sera se )opolnoma poboljšal. Poprej paČ, tega ne tajim, )il sem žalibog tudi kaj izuijen žepni tat, celo tako izurjen, da so me vsi moji „gospodje" tovariši visoko čislali in občudovali, ali zdaj, — ka-kakor sem rekel — zdaj sem se že zdavnej poboljšal in postal sem zopet koristen ud Človeške
družbe, — hvala Bogu! Se ve, da se je to poboljšanje zgodilo le po strahoviti dogodbi, klera me je dušno in telesno tako pretresla, da sem od tega dne postal drug Človek in da se nikdar več nisem dotaknil ptujega blaga. Postal sem, kakor sem rekel, pošten mož".
Stari gospod pomirjen zopet sede na svoj prostor, z dobrosrčnim zanimanjem pogleduje ptnjca in pravi potem; „Oprostite, gospod, mojo radovednost, ali v resnici zelo bi me zanimalo zvedeti strašni dogodek, kteri je imel tako lep vspeh; če vam tedaj le ni preveč neprijetno ali pretežko, bi vas najvljudneje poprosil, povejte mi vendar tisto dogodbo".
Oni: „Prav rad to storim. Velikoveč mi ja v zadostenje in ponižatije z» prejšno mojo hudobijo, da ob ugodtii priliki to mojo zadnjo tatvino očitno pripovedujem".
„Tedaj, le mislite si: nekega dne hodim na velikem kolodvoru Berlinskem počasi gori in doli, da bi — kakor smo rekli — kako priložtioat zasledil.
Precej dolgo že sem se oziral okrog, pa ni-
Ves ta prostor je bil že jeseni globoko prekopan, spomladi se bo pa nasadil s trtami in primerno ogradil. Cela trtnica razdeljtitia bo v tri dele. Prvi del bo največji iii bo rabil za matičnjak; T tem delu se bodo g-ojile sledeče ameriške trie: Ripartja portalia, Solonis, Rupesiris motitikola iii Berlaiidieri. Za vsako vrsto je odloien poseben oddelek, tako da bo matičnjak ob^jegal Miri eiiako velike oddelke. Na drugem delu trtnice se ho nasadil vzorni in poskuaevalni vinograd, y kterem se bodo vzgojevale najboljše domača in luje trle, pocepljciie na najbolj pripravne ameriške podlage, zato da se bo vidt lo, katere ine bodo za iiaèe kraje najbolj priporočljive. Na tretjem delu trtnice bo pa trtnica v pravem po menu besede, namreč prostor, v kterém Ke liodo vlagale in izgojevale ameriške sajenke in cepljenke.
Vsa ta dela se bodo pričela spomladi, kakor hitro nastopi pripravno vreme. Vsak gospodar si bo smel ogledati vsa dela, ki se bodo opravljala v tej trtnici, ogledal si bo pa tudi siuer lahko to trtuico, kedor se bo hotel poučiti v eni ali drugi stvari. Za ta poduk bo skrbel tehn Čni voditelj državnih vinarskih zadev na Kranjskem g. Bohuslav Skalický, ki je tudi posredoval m se potegoval za to, da se je trtnica ustanovila
Pridelane sajenke in cepljenke se bodo oddajale vinogradnikom novomeškega okraja, in sicer proti plači, pa tudi brezplačno, če bo treba prav revnim gospodarjem pomagati do dobrih LrL.
S temi vrsticami opozarjamo vse vinogradnike na to novo državno trtin'co in jim priporočamo, da jo hodijo pridno ogledovati.	—e.—
Kig je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Državni zbor sc je po božičnih počitnicah 4. januarija zopet pričel, da dovrši proračun za 1. 1S97. Za nas maloštevilne Slovence je bil ta začetek jako slab, ki nam preti z novimi boji: 5. t. m. se je govorilo o potrebščinah za srednje šole. Tu se je zgodilo nekaj, kar mora z žalostjo in nevoljo polniti srce vsacerau domoljubu. — S težavo smo priborili slovenske vspo-rednice na nemskej gimnaziji v Celju — ali ta dan 80 nam jih Nemci zopet odrekli s 109 proti 98 glasovom. Uzrok so slovenski poslanci, katerih je se veliko manjkalo. Prepričani smemo biti sicer, da nam bode vlada Celjsko gimnazijo tako ali tako ohranila; aH ta dogodek nam pričuje, da nam od Nemcev ni pričakovati pravice. Za odpravo slovenske Celjske gimnazije so glasovali Nemci sploh, tudi krsčanski socijalisti!
Državni zbor bode v kratkem prenehal zborovati, ter se bodo vže v prvi polovici meseca marca volili novi zastopniki, Stí, tistega nicseea pa sc baje vžc otvori novi državni zbor, ki bode imel gotovo precej drugačno lice nego dosedajni. Liberalci bodo prišli vanj v jako zmanjšanem številu, ako ne pozcbcjo skorcj popolnoma. Kazven tega bodemo imeli v njem 72 novih zastopnikov iz 5. ali delavske kurije. Skoda je le, (ta bodo imeli deželni zbori, ki se snidejo v kratkem, premalo časa, da bi se njihovi sklepi za direktne volitve izvršili, t. j. da bi vsakdo tudi na deželi volil naravnost poslanca, ne pa kakor
sem nič opazil. Ravno hočem zopet proč, kar vidim imeûîtno oblečenega postarnega gospoda z visokim klobukom stopiti na peron V roki nese primeroma majhno, ali zato pa težko pletenico, previdno jo postavi na tla, se odkrije in z rudečim svilnatim robcem si obriše potno čelo. Ob enem opazi skuseno bistro moje oko, da je pokrov pletenice zelo previdno krog in krog z močnim mot-Tozom priSit. Komaj sem to opazil, že prideta dva druga gospoda — tudi v visokih klobukih — na peron ter gospoda s pletenico spoštljivo pozdravita, „O! Dobro jutro, gospod profesor! nalašč sva prišla na kolodvor, za slovo vam še enkrat voSčit srečno pot. No" pravi eden izmed gospodov, aH se vam je posrečilo, gospod profesor?"
„ Posrečilo paČ ! " odgovori profesor, „ ali drago je, gospoda, drago — 12.000 mark (t. j. 7200 gld.)I"
„Glavna reč je", menita goepoda, če ste le zadovoljni".
„Zadovoljen sem popolnoma" pravi profesor, ^lepo je, da lepše biti ne mor«, v resnici iSudovito I" in kaže tako govoreč na svojo pletenico.
Med lem sem jaz blizo tam počasi hodil gori in doli, poslušal pogovor trr, kar je prav naravno, sem ei pletenico zvedavo dobro ogledal.
„Grom in strela!'- mislim si, če je v tej pletenici kaj v resnici čudovitega 12.000 mark vrednega, to bi paČ kaj lahko tudi ti rabil". In precej dozorel je v meni sklep: če moreS, bož pletenico vkradell"
Tu slišim profesorjeve besede : ,,Oprostita gospoda trenutek, se nimam biljeta, sem precej zopet nazaj", ter ga vidim zginiti skozi vezo k blagajni. Komaj je sel, se una dva gospoda v živahnih pogovorih nekoliko oddaljita od pletenice.
„Zdaj, ali pa nikoli", mislim si, zgrabim pletenico in jo uberem ž njo pri malih stranskih vratih ven v kolodvorski vrt, naravnost not v visoko gosto grmovje, hitro potegnem ojstro brušeni nož in — reskl resk! prerezana je vez pri pokrovu. Komaj sem to izvrSil in ravno sem hotel vzdigniti pokrov, da bi videl, kaj da imam, kar blizo svojega skrivališča zaslisim sumljivo šumeDje. Prestrašen vatanem, se obrnem na dotično str&a ter sko7 Tmo '«^dam, kaj da to mora biti. Vrtntr
doslej volilne može. Tako postavo bode paČ sklenil kranjski, Štajerski, češki in morda ie kaki druffi deželni zbor — toda pondadanske volitve se bodo gotovo vršile ae po starem običaju.
28. t. ra. imajo zaupni možje katolisko-narodiie stranke v Ljubljani sliod, da se pomenijo o kandidatih za bodoči državni zbor. Opozarjamo svoje dolenjske rojake katoliškega mišljenja, naj se ga obilno ndeležé.
Naši in ogrski ministri so se posvetovali zadnji čas na Dunaju, potem v liudimpešti, kako bi 8C vravnalo razmerje med Ogrsko in našo polovico države. Znano je, da smo bili doslej mi Avstrijd jako ťdti od Ogrov — donasati amo morali k skupnim troškom 70, Ogri pa le 30 odstotkov. Avstrijski narodi ne marajo več nositi krivičnega bremena, ali Ogri se upirajo z vsemi niocmi zoper vsako povišanje. Vendar je gotovo, da se bodo morali iidati tako ali tako — mi ne bodemo več posli nenasitnih Ogrov, ki so doslej z našimi novci lepo napredovali, sieer pa tako rekoč vse gospodarili.
Na Gornjem Avstrijskem se stranke Jako gibljejo, da se dobro uredč. Za nas je pač pomenljivo to, da se vedno bolj povzdiga na površje stranka, ki pripoznava pravice vsem narodom, da-si iiočc, naj ima nemški narod še vedno prvo stopinjo. Mi zalitevamo samo pravico — dajte nam jo !
Deželni zbor istrski bode baje iz Poreča prestavljen v Piilj. J^rav bi hib), Porečani bi to zanUižili, vsaj je znano, kako so delali birao
pobalinsko s slovanskimi poslanci, V Pulju se zadnjim vsaj ni bati, da bi se jim omajevala osebna prostost, katero so pogrešali v Poreču, kjer so deželne poslance pobalini brez kazni ometavali z blatom in kamenjem.
Koroški nemškutarji skušajo na vse načine, kako bi poněmčili Slovence ; nstanavljajo zlasti glasovito družbo „Siidmark", ki ima namen kupovati slovenska posestva ter ja oddajati Nemcem, Pa tudi Slovenci ne mirujejo, marveč probnjajo se bolj od dne do dne. Posebno izvrstno napreduje slovenska sola v Velikovcu. liojaki, ne pozabite družbe „sv. Cirila i Metoda
Kíy je Jiovega po álrokem svotu?
Znano je, kolika bedarija je tako znani dvoboj, ki je med gospodo zlasti pa se med vojaki v navadi. Peter Pavla razžali. In sedaj mora odločiti meČ ali revolver, kcdo ima prav ; kri mora teČi ! Kedo ne vidi, da je tu pamet zastonj iskati? V našem državnem zboru se je o tem že večkrat izvrstno govorilo; tudi letos. Sedaj pa se poroča, da je nemški cesar dal ukaz vojnemu ministru, naj skrbi, da se dvoboji odpravijo. Hog daj, da bi bila vest resnična, in da se vendar slednjič odpravi ta ostudna in grešna razvada,
Italijani so vendar popolnoma napravili mir z afriškim k a Meuelikom, ki jih je tako pošteno naV.^o i. Dal jim bode baje vse jetnike brezplačno, le troske za brano mu bodo morali povrniti. Natančna meja med abesinskim kra-
je, kteri ima opraviti pri roř.uťm grmu in potem miruo iialje gre svojo pot. Zavoljo večje vartioali pa niinio Ae nekuj Časa gletlam za njim, dokler mi ni popolnoma zginil izpred oČi. Z<Íaj se zopet obrnem k pletenici, se sklotieni in vzdignem pokrov in kaj je bilo v pletenici? — niČ!''
„Kaj" mislim si vfs osufjiijeii, „tiič? prav Čisto nič? iti poprej je bila ta stvar vendar tako težka, idaj pa iiič 1 Ti si se v nevarnost postavil, 81 ae trudil in zdaj — prav Čisto nič!"
Ravno sem se bil zopet vzdignil ter začuden strmim v pletenico, kar mi naenkrat — ne vem kako — strahovito tesno postane, na celem telesu začutim, da me nekaj groxno stiska, sapa mi zastaja, prestrašen ozrem se po sebi, in — o strah! o groza! — velikanska kaČa se je bila okrog mene ovila. Nagnjusna njena sikajoča glava bila je ravno nad mojo glavo. V nepopisljivi grozi ne zmeneČ se za nevarnost, da me spoznajo tatu, jo uderem ven iz grmovja s straSno zverijo okrog svojega telesa.
Tu pa že vidim tudi profesorja, kteri urno hiti proti meni ter kliČe: „Tukaj je tati tukaj je
tati Stojte pri miru, mladi oiož, če ne ste zgubljeni! Ne genite sel
Stal seni pri miru, kakor okamnel, nič se nisem ganil, mrzel pot mi je čelo oblival in sliSal sem le še na pol kakor v sanjah besede: mleka! mleka! in v hipu videl tudi natakarja priteči z veliko skledo mleka, ktero je kakih pet korakov od mene postavil na tla. Nato sem začutil neko polajâanje, odleglo mi je. Kača se je od mojega telesa odvila ter se k mleku splazila. Jaz pa sem od straha zgubil zavest, se le v ječi sem se zopet zavedel.
„Glejte, gospod, to je bilo zadnjikrat, da sem roko stegnil po ptujem blagu!"
„V resnici!" pravi stari gospod, „to je moralo biti strahovito!"' Nato kratek molk.
„Ali — povejte mi vendar", prične zopet stari gofpod, ,,kako pa je bilo to, ko se je ne-gnjusna kača zaSela okoli vas ovijati, jaz vsaj bi bil že iz prvih svitkov ven skočil!" —
„Da, gospod, da bi le tako èlo. Ali pomisliti morate, da je napad bil kar v trenutku, velikanska
Ijestvom in posestvom italijanakim v Afriki se bode letos uataučno uredila.
Na Irskem ao morali doslej ti vrli katoličani mnogo veče davke plačevati kakor Angleži doma, da-si vlada vse ena in ista kraljica. Temu so se sedaj Ird odločno ustavili, kar dela oholim Angležem dosti preglaviee.
Nasi sosedje Srbi imajo zopet nove ministre. Tamo kakor na Kraneoskem v tem ni nikdar miru. Razven tega pa je pripihal zadnje dni odstavljeni kralj Milan, oČe sedajnega kralja, zopet domu. Ne vé se, ali namerava kakove spletke ali pa ima prazne žepe ter zopet odide po svetn zapravljat denar, ko kaj izberači od ubogih Srbov. Mož potrebuje prav veliko.
Spatljci se vedno babajo, kako klestijo ustaše na Kubi in Filipinab ; ali pri vsem tem jih ne morejo ugnati v kozji rog. PaČ res se ne more povedati, kaj bode z ubogo a lepo deželo, ako se reč v kratkem bolj srečno za Spaiijee ne obrne?
Piš(i se nam:
Iz Novega mesta. — Prav prijetno veóerno zabavo je uspravilo Novomeaôanom na Svetili Tifli Kralj«v dan „katol. društvo lokodelskili pomoćuikov". Ta dau je uamreč prazuovalo slovesno desetletnico. Prav za prav bi morala biti desetlei niča že 8, grudna 1896. leta. Pa preložilo jo je društvo na Sv. Tri Kralje zaradi adventa in p«, da jo je storilo z božićnico, ki jo zadnja leta priredi o Sv. Treli Kraljih.
Ob polu desfti uri so prišli pottiodniki z zastavo k službi božji v kapiteljsko cerkev. Ob polu osmi uri zvečer pa se je zaiel II. del desetletnice v dnis-
tventm domu. Občinstva je prišlo mnogo in sicer nekaj bolj izbranega. Videli smo mil gospoda proát» Petra Ur ha, dva kanonik», gimnazijskega ravnatelja goap. dr. Detelo z gospo, novomeškega župana dr. Schegulo in već drugih gospodov in gospej. Prišlo je tudi mncgo mojstrov. Pod vrlim vodstvom svojega pevovodie P. Otokar Aieš-a so zapeli pomočniki „Društveno" m potem še átiri zbore, vmes je bila še jedna deklamacija „Luč z neba", ktero je y vezane) besedi kaj lepo zložil društveni podnačelnik, kapiteljski vikarij g. Prelesnik. Prav zaslužili sb obilno pohvalo, ki jim jo je dajalo občinstvo. Bili so res dobro izvežlmni. Slavnostni govor je imel društveni načelnik g. dr. Marinko. Popisal nam je ob kratkem društveno zgodovino, spominjal se velikodušnih dobrotnikov, vzki-ti novome8k^ga kapiteljna, in vzpodbujal Ěe za nadaljno delo. Potem e bila pa dramatična igrit „S^eti Tii]e Kralji". V Ifpi opravi smo videli nastoiiati polu čnike modrih knezov z jutrovega, kako iščejo novorojenega Deteta. Videli smo rimske vojake, katere je odposlal Herod precej po odhodu modrih, da J h opazujejo, in preiskujejo kraj, kjer je moralo biti Dete rojeno. Ta drugi prizor so vzlasti dobro igrali. Najioslcd so nastopili kralji s spremstvom in niulili nebeško Dete. Kralji so kleče molili Dete, ki je je držalu Marija; y ozadju se je slišal aiigeljski zbor: „S*eta noč, blažena noč" ... Bil je ganljiv prizor Občinstvo je buvno ploskalo.
V spodnjih proMtorih je bil potem še običajni Breoelov. In potem so se ljudje razšli, vsi zadovoljni. Zndovoljni m veseli ao bili pu lahko tudi pomočniki, ki so tako lepo proizvajali posamezne točke in so dobili tudi v društveno blHgajno precej Čistega f' bička- Dal Bog, da hi društvo Še naprej uspevaii»!
Iz Čmotnlja, 10. januarija. (Razne reČi.) Dne 14, decembra je pristopila v sv. katoliško cerkev 50 let stara protestantinja Marija Ki trn ani č roj. Kopke.
Na tukajšnji soli se je ustanovila meseca decembra
kat-a se je neizrečeno naglo, djal bi po bliakovo okrog mene ovila, tako da sem ne straSnega svojega položaja se le zavedel, ko je že zdaviiej prepozno bilo. Glejte, komaj sem začutil, da me nekaj Čudiio stiska po nogah, začutil sem že tudi, da me stiska po prsih, ob straneh in na vratu ze, ne da bi se bil v prvem trenutku le zavedel, kaj da se prav za prav z mano godi".
„To pa res", pravi stari gospod, na čigar telesu je uljudni gosposki sosed vse kar je govoril tudi v dejanji pokazal, „to je moralo biti strašno in zamore pač Človeka privesti do druzih misli".
Kratek molk.
Rrrrr.....rrr.....r.....bum I vlak
obstoji,
„Postaja L. — izstopite I"
Sprevodnik odpre vratica; imenitni mladi gospod se najuljudneje priporoči in izstopi. Vrata kupejne se zopet zapro in vlak kof .... kof ....
ko—fe.....kofe .... kofe ku ... . kofe kuha
.... kofe kuha .... kofe kuha odsopiha dalje tje T črDO noč proti Berlinu.
Staremu gospodu, ki je zdaj v «lah" ran
Ijeiiem kupeju sam ostal, je še kar gomazelo po udih, vročina gaje obhajala od tega, kar je sliáal, oïira se v vse kote, Če morda iz katerega ne prileze kaka taka kačja poSast. Postalo mu je popolnoma vroie, tecinj seže pod vrat, in se odpne, da bi se nekoliko ohladil. Potem potipa po stari navadi ovrîitnik, v kterem je imel zataknjeno dragoceno iglo, velik smaragd z hriljanti obdan. On tipa in tipa, pa — ni je več dragocene iglel SeŽe v levi žep odpete svoje suknje, v kterem je imel usnjato mosiijieo z 18.000 markami v bankovcih po 1000 mark, t. j. 10.800 gld, — tudi moâiijiee ni več I — Zdaj se ve da postalo je staremu gospodu še bolj vroče.
,,AIi--ali — — ali je mogoče" zavpije,
„ali je mogoče, da bi bil ta nesrečni mladi človek to storil? Ali je mogoče, da bi me bil okradel — ta — poboljšani tat?"
V resnici je bilo tako. Uljudni imenitni „gospod" je staremu zaupljivemu gospodu prav nježno na njegovem telesu dejanski pokazal, kako ga je zvijala kača, ob enem pa mu je dragoeenoeti pobral. Tako fle je tat poboljàal!
Šolska kuhinja za nne nčeuce, ki morajo opoldne ostajati v soli zavoljo celodnevnega poduka, To požrtvovalno delo je prevzela gospa áo . vodje Šetina, ki vsaki šolski dan skuha jedi za 100 do 120 učenčev. Vsak bi kaji>ada dobil rad kaj gorkega. Da bi le dovolj dobr-)tiiikov bilo! Prvi dar 30 gld. je dala slavna tukajšnja tiranilnica.
V naái fari je bilo lansko leto rojenih 120 otrok. Zdravje je bilo jako povoljno. Bolezni posebne ni bilo, Uiurlo iiii je 93, med temi ve.Ěii del stari. 70. leto jih je doseglo 32 iu med temi 10 celo 80, leto. Najstarejši je b.l efiletni tnož. Dva zanimiva slučaja smrti sta se prigodila. Dvakrat sta mož in žena skoraj naenkrat umrla. Na dan smrti 731etne žene umrje tudi Siletni mni. Ta pHČ ni bil dolgo udovec! Jednako je tudi v druřem sluf^a.iu §el mož precej za ženo.
Iz Št. Jerneja. [Zalivala. ] Slavna obftitia St, Jernejska je zn jnidružulco sv. Nikolaja na Goijancih blagodušno darovala 100 gld. Podpisano cerkveno pedstojništvo izpolnjuje svojo dolžnost in tem potom izreka za ta lepi dar naj toplejo zahvalo slavnemu občiuNkemu odbiuu St, Jernejaktiiiu
Ceikveno predatojništvo podružnice av. Nikolaja na Gorjancih, dné 10, jun. 1897, Janez; Turk, Ant Fettich Frankheim, Martin Turk, kljužar,	župnik,	kljuíar.
[Zahvala in prošnja.] Lëta 1896. se je napravila z velikim trudom nova z kositarjem pokrita strelni na zvoniku podiužnice sv. Kozuja in Damijana ua Grudiaketu polju pri Óent-Jerneju. Treba je pri tej cerkvi še enega zvona, Ker je pa naprava imenovane strehe veliko štula, ni ningoče dutićnim, ki spadajo pod to podružnico in so znradi slabih letin bolj revni kot imoviti, preskrbeti se imenovani zvon. Podpisano cerkveno predstojništvo prosi torej dobrot aike cerkvene iu častilce ssv. Kozme in Ďamijarii patronov zoper kužne bolezni, blsgodušnih darov ^^ zgoraj navedeni «amen. Vaiik tudi majhen dar se bode sprejel s hvaležnim srcem. Dosedaj ao darovali, oziroma obliubiii siedeÈi ôc. gg. aohrotniki: Vrtaèiè Anton 100 gl, Majzelj I 5 gl,, Krhin J. 10 gl., JakSe
1	1 gld. Kn aftič Neža 3 gld., Tavćar Jožef 3 gld,, Hudalj Mica 1 erld., Hudalj Neža 1 gld, pí, Fichieiiau Ant, 1 gld., Vidmar Anton 6 gld., Vidmar Martin
2	gld., dr, Gestrin Karol 2 gld., Wutscher Ig, 5 gld,, Sever Jožef 1 erld., Hudovernik Aleksij 1 gld,, Polja-nec Jožef 1 gl, Niivoselec Fr, 1 gld., Zajec M. 1 gl., Gatscli A. 1 gld., Gatsch Fr. 1 gl. iiO kr., Slane A. 50 gld,, Gatscli Al. 60 kr„ Kuutaňé M. 1 gld,, Buèar Anionijn 1 gld . Mikolič J., 60 kr.. Kalin Ign, 10 kr., Zorko Fl. 1 gl.. Belec J. 50 kr.
Bog povrni tem dobrotnikom obilno! Naj jih varuje na priproánjo ssv, Kozma in Damijana vsake kužne bolezni, pa naj obudi Še mnogo, mnogo dobrot-nikor! —
Cerkveno predstojnistvo podružnice ssv, Kozme in Damijana na Gradiákem polju, dné 10. jan. 1897. France Fabijan, A. Fetuch Frankheioj, Jan. Krhin, ključar.	Župnik.	ključar.
Z Dolenjskega, — Z žalostjo mora opozarjati domoljub, da naáa reč slovenska ravno na Kranjskem, središču Slovenstva zadnji čas nikakor ne napreduje, marveč nazaduje. Nočemo nikoranr kaj očitati, kajti naš liBt nima namena niti ne zmožnosti po svojem malem obsegu, da bi segal v politični boj ; ali tudi otroka boli, če materi ni dobro.
Ojiažamo zadnji čas, da se nam povsodi zopet UBiljuje nemštvo prebahato — ne samo v politiki.
ampak tndi v popolnoma nepolitičnih — zlasti gospodarskih refteb.
Kjerkoli ae volijo kakovi zastopniki, bodisi v kmetijskej družbi ali kje drugod, brez Nemcev ali nemčurjev ni nikjer — vae jim prepuščamo — menda radi miru, Ali ni vsak mir še mir, ampak dostikrat začetek pobitja. Zlasti mora to veljati in velja — gospodarstvu. Odkod pa pride, da pri vecili podjetjili pri nas gospodarijo tnjci? — Ker smo domačini ali leni ali nepodvzetai ali popustljivi.
Ako tedaj pustimo Neslovencem, da imajo glavno ulogo pri gospodarskih rečeh, bomo kmalu sedeli za pečjo, ko se bode naa sovrag mastil za mizo.
Iz tega stališča je gotovo zanimivo, da se popišejo nekoliko volitve v ribarski odbor. Volilo se je v ta odbor koncem decembra in izvoljeni so bili skorej sami znani nemčurji po Gorenskem in zlasti áe Dolenjskem. Na Doleujskem se volijo v ta odbor trije člani, in izvoljeni ao bili samo znani pristaši nemške stranke, dasi ae niso nikdar pečali z ribarstvom.
Drugi gospodje pa. ki so ob Času, ko nekateri teh izvoljencev še niso gledali luči sveta, vže povzdigali ribi.^tvo, ki so bili izvoljeni od ljudstva v različne, tudi najviše zastope, so bili prezirani — ne prezirani, dejal bi, zasraraova e smešeč, so je izvolili za namestnike.
To bi bi o brezdvoma otročje in nespodobno ravnanje, ako ne bi vedeli, da tiči v tem le zawiMvanje vsacega, ki je količkaj sumljiv, da narodno Čuti in misli.
Da so pa nekateri gospodje visocega atauu pri tem pozabili staro pslo „noblesse oblige" je nas, ki smo imeli spoštovanje za domače plemstvo, čudno dir-nilo, da užalilo. Vidi se pa iz tega, da ta nemško-liberalna stranka ni nič pozabila, ničesa se ne naučila.
Pazite pri vsacej volitvi, kjerkoli in kadarkoli, ne bodete tako čudno gledali, kakor morate sedaj pri tej volitvi. Pazite! Nemčurstvo dosledno deluje,
prospeva, cvete----mi narodnjaki pa ali spimo,
ali pa se prepiramo.
kana insta!
(Imenovan Postojni, imenovan
J)omaCo vesti.
(VeUć. gospod Piber) je bil instaliran na župnijo Brusnice. 24. t, m, se bode predstavil v cerkvi svojim župljanom,
(Fara Št, Jernej) postala je dekanija, ter bode ondotni župnik gosp. Fettieh-Frankheim za de-iran.
;e,) Gospod vladni koncipist v e začasnim okrajnim komisarjem.
(Vabilo k plesnemu venčku,) kteri priredi „Narodna čitalnica" v Novem mestu dne 16, prosinca ob osmi uri zvečer v društvenih prostorih. Pred plesom gluma „Same zapreke" v jednem dejanji a kupleti.
(Vabilo k občnemu zboru) delniškega društva I. Narodni dom v lîndolfovem, ki se bode vršil 15. jan, 1897 ob 6. uri zvečer v Nar. domu. Vspored: 1.) Letno poročilo. 2.) Račun za 1. 1896, ki kaže: dohodkov . gld 470'83V2 aktiv . gld, 10731-67
stroškov	„ 424-49 paaiv__„ 10246-38
prebitek . gld. 46-34 prebitek gld. 486.:i9 rezerani fond gld. 1138-137^. 3.) Odločba dividende za leto 1896. 4,) Volitev treh računskih preglednikov,
Albin Poznik, predsedaik.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru 1896 je 122 strank vložilo 20787 gl. 19 kr. ; 74 strank vzdignilo 18881 gld. V2 kr,; toraj
veè vložilo 1906 gld. 18Va kr. ; 12 strankam se je izplačalo posojil 5260 gld.; stanje vlog 336.246 gld. 39 kr.; denarni promet 71.406 gld. 28V2 kr.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem meata) je prejela iz nabiralnikov in sicer: 4. t, m. pri g. Pr, Bojancu v Št, Petru 1 gld. 31 kr. ; 12. t. m. pri g, Jos. Zurcu v Kandiji 4 gld. 5 kr.; lii. t. m. pri gospej Ant. Tuček v Novem mestu 6 gld. 50 kr. — Ko ta prejem hvaležno potrjujemo, prosimo druge nabiralce, da nam priliino pošlje o nabiralnike izpraznit.	Načelniátvo.
(f Umrla) je nagloma gospa Marija AgniČ, tukajšnjega kleparskega mojstra soproga, danes 15. jan. zjutraj; odpravljala je se otroke k maši, ter se potem v malo trenutkih mrtva zgrudila. Menda je imela srčno hibo. Bila je uzorna soproga. Pogreb bode v nedeljo popoldne. Naj v mua počiva!
(f Umrla) je v Žužemberku gospa PoS, soproga ondotnega zdravmkii, 72 let stara. Naj v miru počival
(Kmetijskii podružnica) v Novem mestu je imelii 14. t. m. odborovo sejo, pri kateri se je sklenilo, prirediti od srede februarja naprej vsako nedeljo dopoludne tečaj za cepljenje ameriških trt, ki se ima vriiti v kmetijski bralmci. _Dalje se je sprejel predlog, da se priredi v ki-atkem v Šmihelu, Stopičah, Vavtivasi in Brusnicah popotni poduk, da se poučé gospodarji o resolucijah vinarskega shoda v Novem mestu kakor tudi o drugih važnih gospodarskih pra-Sanjih. Opozarjati bo pri tej priliki gospodarje tudi na nedeljske poučne tečaje v Novem mestu. Odbor je sprejel tudi nekaj nasvetov za posredovanje vinske kupči e v novomeškem okraju, ki se ima pričeti v prihodn, em letu. Konečno je odbor sklenil, da se letos ne bode povečala podružnična trtnica z rizirom na njen prvotni namen in z ozirom na novo državno trtnico, ki je ustanovljena za ves okraj novomeški.
(Bolnišnica Usmiljenih bratov) v Kandiji izdala je ravnokar tretje letno poročilo, iz kterega je podrobno razvidno, koliko bolnikov je bilo minolo leto; naštete so različne bolezni, razni stauovi bolnikov itd. V oskrbi so imeli Uamiýeni bratje minulo leto 677 bDlnikov, kateri so bili povprečno po 18 dni v bolnišnici. Od teh jih je ozdravelo 466, zboljsalo se je 133, neozdravljen'ih odšlo je 13, umrlo jih je pa 32; od teh 10 na jetiki, 9 pa so že umirajočih tje prinesli. Operiranih je bilo 177, od kterih je samo eden umrl. Po stanovih bilo je â93 kmetovalcev, 145 dninarjev, 44 šolarjev, 22 fabriških delalcev, 25 čevljarjev, 12 krojačev, 10 mizarjev, 9 zidarjev, 7 tesarjev, 6 mlinarjev, 8 trg. pomočnikov, 7 usnjarjev, 7 oglarjev, 7 kroSnjarjev, 5 duhovnikov, 5 pekov itd. Po domo-vinstvu bilo je 588 Kranjcev, 39 Hrvatov, 17 Štajercev, 16 Taljanov, 16 Primorcev, 4 Koroáci, 4 Ogri itd. 625 jih je bilo katoličanov, 18 pravoslavnih in 2 raz-kolnika. — Zob so zdrli 1868.
(V župniji Ajdovec) je bilo v pretečenem letu rojenih skupaj 39 in sicer 25 dečkov, 14 deklic. Umrlo jih je 14, 6 možkih, 8 žensk; poroke so bile 3, oklicev pa 5. Šest mesecev je bilo med letom, v katerih ni nihče umrl.
(V župniji Mirna PeČ) je bilo v letu 1896, poročenih 25 parov, najmlajši ženin 24 1., najstarejši ženiu pa 50 1. star, najmlajša nevesta 19 1,, najstarejša 42 1. stara. Eojenili 124 osel), med temi 62 možkega, 62 ženskega spola. Umrlo 61 oseb, 27 možkih, 34 ženskih, med temi najstarejša 917« let,
(Bolnišnica za Dolenjsko velika dobrota.) Večkrat smo vže omenili, kolika sreča je» dolenjsko stran, da smo dobili bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo; vsakdo izmed bližnjih naših rojakov se o tem prepričuje bolj in bolj vsaki dan. Koliko trpinom se je vže pomagalo, kolikim se rešilo ali vsaj podaljšalo življenje! Kako velika bode ta dobrota áe-le z drugim letom, ko se odpre bolnišnica, več kakor za dvakrat veča, da bode imela prostora za nad 80 bolnikov. Dal Bog, da se kako najdejo dobrotniki in pota, po katerih se podobna ustanovn napravi še za žeuski spol! — Tudi naš glas, ko smo prosili darov od občinskih zaatopov, hvala Bogu, ni bil zastonj. Odkar smo zadnjič, v prvem polletju v „Dol. Nov." izkazali, taki darovi so došli zopot novi, katere tu navedemo v spodbudo še drugim.
Rarlovica 10 gld., Mirna Peć 10 gld., Trebnje 20 gld., Polance 5 gld., Novo mesto 100 gld., Sanitetni distrikt Novo mesto za leto 1896 200 gld., za zidanje bolnišnice pa 500 gld. — Prepričani smo, da bode ta lepi izgled obudil še druga županstva, da enako priskočijo v pomoč usmiljenim bratom z večimi ali manjimi darovi — vsaj storé s tem najboljše dobro delo, ob enem pa pomagajo tudi sami sebi, ko je vendar znano, da bolnišnica v Kandiji prihrani posameznim občinam mnogo troïkov za bolnike, ker nikdar ne računi nič za uboge trpine niti občini niti deželL Tedaj obciue slovenske, sklenite pri svojih računih, da daste tudi letni dar uBiniljenim bratom v Kandijil
(Deželna poslopja ljubljanska) bodo pričeli prihodnji mesec podirati, kolikor jih e potres poškodoval. To je; deželni dvorec, kjer »o bi i deželni uradi in stanovanje gosp. deželnega glavarja, in pa redutno poslopje tik St. Jakobske cerkve, kjer ao bili deželni zbori, Podiranje trajalo bode dva meseca.
(Zidali bodo) v Ljubljani letos nad 25 hiš, mej katerimi imajo biti nekatere velikanske, kakor palača za deželno vlado, kasarna za artil«rijo. Tudi troje šolskih poslopij, cerkev sv, Jožefa; čez L iih-Ijanico en železni most, en leseni most in eno brv. Zidali bodo tudi napravo za električno razsvetlj'avo, javno kopališče, itd.
(Nezgoda na državnej železnici.) Blizo Javornika na Gorenjskem je ušel 9. t. m, eden voz tovornega vlaka s tira, vsled Česar je imel osebni v Ljubljano idoči vlak tri in pol ure zamude.
(Obrtna zveza za Kranjsko) je imela na sv. treh kraljev dan jako dobro obiskovani shod v Ljubljani, ki je pričal, da se obrtniki bolj in bolj zavedajo. Da, !iko si sailli ne pomagajo, drugi jim ne bodo.
(V Kadovici) je 9. t. m. prenehal šolski pouk, ker otroci zelo bolehajo za davico in dobrci. Na odrasle pa je prišla neka jako Čudna bolezen, vsled katere otekajo najprej na obrazu, potem pa po vsem životu, Vsled te bolezni sta umrli vže do tega dneva dve dekleti — ena 8, druga 22 let stara. Jako potreba je veščega in požrtovalnega zdravnika.
(Obsodba.) Včeraj so pri tukajsni sodniji obsodili nekega Hrvata na sedem dni zapora, kar je ob Času zaprtije 30 prešičev čez mejo utihotapil. Se ve da je po vrbu še vse zaplenjene prešiče zapal, kar ga bo še najbolj zmodrilo,
(V Adlešičih) so Čuli 3. jan. dopoldne dvakrat potres, Predenj se je zatreslo, je bilo čuti, kakor da je zagrmelo.
(Tako hudo pa se ni pri nas.) Piše se, da se na Hrvatskem v Posavini iztrjujejo davki praT
po turiki, Izterjevalec hodi t apremslvn ob&imkega »astopnika od hiše do hiše ter jemlje Jjudem obltko. Pri tem nosi revolver v rokah.
(V Hrenovicah pri Postojni) je pogorelo 29. dec. prat. leta 18 hiš z gospodarskimi poslopji, iitom in aeaom. Šlcode je nad 20.000 gld.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Rtizne Testi.
*	(žrtev prazne vere.) V Lipi, v okraju Temea na Ogrskem se je zgodila zadnje dni podučljiva žalostna dogodba. Posestnik Fr. Geiger je 8 let živel s svojo ženo prav složno. V zadnjem ćasii fle je ndal pa mož pijači. Vkljub prošnjam svoje Žene se ni mogel zdržati žganja. Pred nekimi dnevi je pa prišla v njegovo hišo neka ciganka in je dejala, da zna na karte prerokovati srečo. Povedala je možu, da se bo rešil te strasti, ako bo jedno noč sam na grobu ravnokar umrlegn duhovnika. Ciganka ai je dala dobro plařati ta svèt. Mož je bil pa tako preprost, da se je hotel ravnati po njenem svètu. Zvečer 4. t. m. se je toplo oblekel in odrinil proti pokopališču. Ker je bil pa trdno prepričan, da se mn bo drugi dan žganje že kar studilo, je štl še „za slovo" v gostilno. Tam bs je napil — re« zadnjikrat Odšel je na pokopališče. Drugo jutro so ga pa našli, oro-panega vrlmje obleke, mrtvega. Najbrž so ga cigani oropali in revež je zmrznil. — Ljudje, dajte si vendar jedenkrát dopovedati : ne verjemite cignnkam 1
*	(Spričevalo ubožnosti.) Županstvo občine Kuhinim v Galiciji je izdalo naslednje spričevalo ubožnosti: „Leon Zurakovski 43 let star, preživlja se že nekaj let s tem, kar mu prinaša tatvina. Sedaj si ne more preskrbeti živeža, ker je zaprt". Kaj je višja oblast temu županu povedala, nam ni znano.
(Ponarejeno vino.) Že dalje Časa bila so vina, katera so se izvažala iz Keke, znana kot mnogokrat ponarejena. V zadnjem času zasledili so vendar nekega velikotržca z vinom, žida Izidora Pick-a, ki je prodajal drugim vinotržcem skoraj da samo miietno vino. Dobival je vino iz Sicilije, spodnje Itali e deloma tudi iz Istre. Naznanil je nekdo oblasti, daje Pick dobil zadnje dni nekaj ponarejenega vina, poslali 80 se torej uzorci iz vseh sodov v Budimpešto v preiskavo, med tem pa je smel Pick prosto prodajati vino, katero so mn plačevali po 16—25 gld. hektoliter. Ze ko je večino svoje zaloge spravil v denar, prepovedala je oblast nadaljno prodajo, ker so po uzorcih dognali, da je prav vse vino bilo ponarejeno. Pošteni Žid obsojen je bil na globo 11.BOG gld. ali pa 30 dni ERpora.
*	(Na Ruskem) bode splošno ljudsko štetje S8. t m.
•(Laška vlada) zahteva za nove puške devet milijonov lir. Kje jih bodo vzeli lačniLahi?
*	(Nemško katol. politično društvo na Koroškem) je imelo o božičnih praznikih več dobro obiskanih shodov. Dobro znamenje,
*	(V Parizu) 80 leta 1896 porabili 171 milijonov 5U tisoč 930 litrov mleka. To mleko bi, skupaj zlito, naredilo tako jezero, da bi na njem mogle Toziti velike ladije.
*	(Koliko je Slovanov?) Slovanov je 109 BilijoDOV 496 tisoč in gicer Rusov: 75 milyonov, Poljakov 12 milijonov 600 sisoč, 7 milyonov 700 tiaoč
Čehov, 9 milijonov 675 tisoč Srbohrvatov, 3 milijone 300 tisoč Bolgarov in samo eden milijon 200 tisoč Slovencev. Nemcev je 64, Francozov 40, Italijanov 30. Angležev 33, Špaiijolcev 17, Mažarjev 6 milijonov 700.000, Rumunov 8 milijonov 600 000, Turkov 5 milijonov 800.000, Švedov in Norvegov 8 mil. 300.000, 4 milijone 600,000 Judov, 3 milijone 600.000 Grkov, iden milijon 600,000 Altianezov. Potem bi bili mi Slovenci najmanjši narod v Efropi. Ali vendar nas ni treba biti aram ; več delamo nego marsikateri veČi narod.
Dijaška kuhinja.
Omenili smo vže v „Dol. Novicah", da gre letoa 2 dijaško kuhinjo jako trda. Ali odkar smo to omenili, se je obrnila reč še na slabše. Ni se porabil le lanski preostatek, marveč je celo zmanjkalo vže do 10. t. m. 25 gld. 55 kr, ; 15- januaija pa je treba plačati štacuno, meso, postrežbo itd., kar bode stalo do 40 goldinarjev, (ker so bile božične počitnice, sicer bi bilo tretjino več).
Iz tega slavno občinstvo lahko razvidi, da je voditelj te kuhinje pač v istinitej stiski. Res je sicer, da so bili doslej troski veči, nego bodo v bodočih mesecih. Začetkom leta šolskega namreč je bilo treba kar vse kupiti — pozneje smo dobili preprostih živil; tudi BO vže plačani trije težki prasci, ki so dali masti, da je bode skorej dosti do konca šolskega leta. G-otovo pa je vendar, da nikakor ne bode mogoče izhajati do konca šolskega leta, ako ne pritekó obilniši darovi. Število preskrbljevanih dijakov je preveliko. Odpalo jih bode najbrž nekoliko koncem prvega polletja, ako si zadnji čas redov ne poboljšajo, ali troški bodo vendar-le Se ostali jako veliki — ako ohranimo še večerjo za nad 30 dijakov.
Skušali bodemo sicer prihraniti nekaj s tem, da skrajšamo mesno jed ter nasprotno pomnožiti dohodke s povišanjem doneskov nekaterih dijakov, ki nekoliko plačujejo, ali vkljub temu moramo vendar srčno potrkati tudi na dobra srca posameznih mladinoljubov po Dolenjskem. Krvavelo bi nam srce, ako bi morali zopet gledati, da nekateri pridni dijaki dobivajo samo enkrat na đan gorko jedilo, bolelo bi nas, ako bi morali videti, da dijaki zopet prosjačijo po hišah za košček kruha.
S polnim zaupanjem se torej obračamo do slavnega občinstva, naj nas podpira; posebno še prosimo tiste, ki so nekdaj imeli dijake doma enkrat ali večkrat v tednu na hrani — naj se spomnijo dijaške kuhinje z večimi doneski, naj pristopijo k altarju ljubezni do učeče se mladine še novi — zlasti pa naj vendar nihče ne izostane z dobrotami, kar se je, žal, z nekaterimi zgodilo.
Naj veruje slavno občinstvo, da pri reči ninm nihče toliko skrbi, sitnosti in stroškov kakor podpisani voditelj dijaáke kuhinje
Dr. los. Marinko.
V Novo Mesto vračujoća se pisma:
Meseca novembra 1896: Bartule Marija, Ljnb-(»na — Brajkovič Johann, Eler Ave — Brass Franc, Miirzuschlag — Bučar Franc, Zgorja Šiška — Central-Stellen-Anzeiger, Wien — Cerar Johann Johustavuv — Dragel Nikolaus, Kof (Bayern) — Go each Nikolaus, Tojcah (Bayeni) — Gozenca Janez, Misigan — Gregorčič Reaka, Ljubljana — Kastrevc France, Ljubljana — Krizman AntCD, Kišek (BSmen) Križmanić
Jože, Trebnje — Kram&raič Silvester, Doaguselo — Lainose Franc, Laibach — MalneriČ Mici, Ljubljana — Maslik ? — Medja Franca, Doslovce — Mervar Frenk, Vasenkort — Midofer Martin, Oondu Sava — Mramor Johann, Laibach — Parkelj Ludvik, Nevark — Pebi Janko, Wel3 — Pirnat Marija, Metlika — Potočnik Ignacij, Teraein — Sajovic Frank, Virginija — Stnrem Frank, Bjuteciti — Težak^Anton, Ljubljana — Z-.irko Marija, Torino, (rec.) — Žurman Matija, Obrež.
Meseca grndna 1896 in prosinca 1897: Belo-pavloviach Nicolaus, Front Mille (6 kr.) — Bisyakova Minka, Tukaj — Brezovar Joliann, Joliet Jil — Campbell, Louis Virginia — Campbell, Louis Virginia — Ceceka Maria, Moste — Drag«lj Johann, Bayern — Duíay, Paris — Fischer Mariíka, Loco (4 kr.) — Germ Anton, Kumpole (10 kr.) — Golesch Nikolaua, Wojce — Govednik Janez, Stanfort (20 kr.) — Uregorič Amálie, Trieet — HartelJ Johan, Vinona Jll — Jakle-risch Franz, St, Louis (20 kr.) — K. L 99, Ljubljana — Koi>8e Miško, Kišlabođ — KošÉak Johann, Chicaga (20 kr.) -- Koâlar Neža, Kfůevje — Kvas Emilie, Reka — Malinéukii Petru, Vrbanja (rec.) — Milciuo Mihael, Nider Oátrie — Mirt Josef, Jesenice — Oražen Rudolf, Zagreb Pichler Frane, Tnkaj — Pezdirec Anton Brod a./S. — Preskvar Aloja, Brin — Retković Jvan, Washington (20 kr.) — Řundbakin M., Wien (10 kr.) — Sartoci Francesev, AVald — Senica Alojz, Thorpe Delovare — Simiř Johann, Rohrbach — Sprajc Karl, Ljubljana — Starec Ana, Metlika — Subik Barbara, Bjuteciti (ao kr.) — Težsk Anton, Ljubljana (10 kr.) — Težak Barbara, Ljubljana (10 kr) — Turk Franc, Mine Leadville ~ Žmojdek Janez, Kostanjevica — Zuckmantel, Ziegenhals — Žvan Johana, Nw Jork (20 kr.) - ? Zagreb (10 kr.) — ? Trebfcavas.
Darovi za dijaško kuhinja v Novem Mestu:
Gob|i. j. Kiiiaky, 2 gld ; gosp. župnik Štupioa, 3 glil,; p. Ktijmik A. IfoSavar, 3gld.; goep. A, PoljSnk, kapliiu ïgld.; (í^sp Anton Planiušek, 5 fid. ; gosp. Vsi. Bergaut, 1 gld. G kr ; Meseini doîieski ii Novega mejita iu Kandije 2G gld, ; ffjspa župauja Petica, 6 gld. — Qiisp, župnik Lavrič iz Am-trusa, vreSo pSeuice iu fižola; gosp. grajSčak Stuola, voz repo; gosp. S. Bergaut, 10 kg ajduve moke.
Darovi za kapelico Božjega groba:
PreĚ. gosp. L, B. v Želeenikili, 1 gld.; preč. goBpud Fr. Stopica, župnik 2 gld. Vsem o\)ilo Bog povrni!

t
Globoko užaljenim srcem j^v^jalI)í) vsem sorodnikom in Bnanoem žalastno vest, daje Vs(!ga mogočne mu dopadla, naSo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater in tašio, gospo
Marijo Pos roj. Vohinec,
po kratki, muSui bolezni, prevideao a sr. zakramenti za mnirajoSe, v 73 letu njene do>»e, včeraj 13. t. m. ol) 3, nri popohidne v boljSe življenje poklicati. Pogreli bode v petek ob 'J. uri zjutraj. Svete maSe zaduiiiice se bodo bralo v mnogih cerkvah.
Draga raiýca bodi priporoSena blagemu spominu, ŽUŽEMBERK, 14, januarja 1807.
(29)	Žalujo&i ostali
Loterijske številke.
Trst 2. januarja	39 13 '34 77 42
Gradec 9. „	28 84 88 65 25
Izjava,
s katero jaz podpisana izrekam, da jaz nisem dan 24. p, m, nanierja a goap. župana občine Toplice raz-žaliti, temmanj, ker mu je občinski zastop zaupljiyost izrekel.
TOPLICE, 7. januarja 1897.
(19)
Marija Bučar, podpisal Janez BuËar.
Dolgove,
kteri se na moje ime delajo, jaz nikakor ne plafiam.
(18-1)	Janez Jievc,
Užigalke in sviněniki
družbe sv. Cirila in Metoda
prodajajo se tukaj in sicer:
užigalice pri trgovcih Adolf Pausor sen. in Adolf Pauser jun,. Mari a Seidl, Kussel in Konian in Franc Kastetic v Katidij. Svinčniki pa v prodajalni Janeza Krajca. Opozarjamo na to obćinatvo in izrekamo na-dejo, da se bo povsod zahtevalo teh ožigalic in teh svinčnikov, s katerimi se prejemniki kaj zelo pohvalijo, Zlasti bi bila dolžnost vseh članov družbe 87. Cirila in Metoda, da delajo na to, da se bodo povsod prodajale, oziromti kopovale te užigalic«.
Novomeška podružnica.
Franc Piiiilin t Št Knpertu, ])olciO»ko, ima po nizki ceni na prodaj
hektol, dolen skega dobrega vina
JO	o
čviika, domačega pridelka. ^^ Prav dobre doma kuhane "W
slîvovke in tropînovca
na postajo Trebnje postavljeno. (27)
Velika lepa njiva ^^^
blizo kolodvora in manja nad Medvedom ležeča, so na prodaj.
Več se poizve pri upravništvn tega lista.
Na prodaj!
v gradu na Toplicah je zaradi odpotovanja na prodaj:
Vsa oprava za spalno sobo in druga hišna oprava h orehovega lesa, gospodarski vozovi, kočije, konjska oprava itd.
Vse skoraj novo in po nizki ceni.	<28)
M«M»
•ocacefissnsavaaaMSM«*«
(12-2)
Josip IjCUZ,
trgovec v Ijubljani, Reseljnova cesta
knpuje ter plažiye po možuo najvišji ceni, kakor: ; ribniški, angležki in onejida krompir, želod, hrastove jeřice, bukov žir, vsakovrstne zdravllske rastline (korenine in perje), v vsaki množÍDi,
Plačuje takoj !
•••Mtm«
V občinski pisarni v Črnomlji vrSik se bode dne I. februarija t. i. ob 2. uri popoludne
JJiJ' zmaujšovalna dražba za popravo mestne hiše v Črnomlji.
sprejemajo se pa tudi oferti, toda isti se morajo Tsaj do 10. ure predpoludne napovedanega dneva pri EoeatEcm županstvu vložili, Vae delo cenjeno je na 6868 gld. 29 kr., in vložiti je 10% vadij v gotovim ali vrednostnih papirjih.
Načrti in proračuni ležé pri mestnem županstvu in 80 v navadnih uradnih urah vsakteremu na vpogled.
Mestno žnpanstTO t Cmouilji,
dne 2. januarja 1897.
Župan:
(25)	Schweiger.
Hlâa át. 45
na Čatežu ob Savi na državni cesti je na prodaj ali v najem oddati z gospodarskim poslopjem in vrtom; pripravna je za mesarijo, krčmo ali trgovino.
(20-i)_Mih. Horvat^ «a ČmeSn.
StC^ Zaradi noTega mosta iez Krko je iz proste roke praT ceno na prodaj :
strešni les z opeko krit, 16 metrov dolg, lii girok, dvoje kamenitih bangerjev z vratom, 12 okenj za trikrat zapreti, 10 pobarvanih vrat, ves kamen in opeko iz te hiše, pod z drvarnico in snico vred, 2 svin aka, kozolec s štirimi stanti, kateri les je obrezan n za postaviti pripravljen, nekaj njiv in košenje. Vse j« áe v dobrem stanu.
Kdor želi kaj kupiti, zglasi naj se pri
(S3)
Josipu Brulcu,
v Kandiji pri Novem mestu st. 37.
Hiša na prodaj!
v Rudolfovem ravno pred novim mostom, kateri se bode leta 1697 gradil, je hiša r.a prodaj, katera je pripravna za vsako obrt, posebno za usnjarsko, kjer je že prej veliko let bila.
Natančneje se izve pri
Fr, KastelicUf
(16—2)	trgovcu o Kandiji pri Nóvtm mettu.
lectar in svečar v Kandiji pri Novem mestu
priporoča po jako nizki ceni
voščene sveče in zavitke
kakor tudi
(276-6) izvrsten med,
katerega na drobno in debelo prodaja. Kupuje tudi po najboljši ceni
rumen vosek in voSčine
Stanovanje
v Novem mestu h. št. 211, v prvem nadstropji, obstoječe iz Itirih lepih sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice itd,, odda se s t. aprilom v nHjem.
Tiova liiSa
na jako lepem in prijaznem prostoru, na prodaj je v Žabji vasi st. 8.
Več se izve ravno tam.
(22)
] komadov cementne strešoe oneke
je dobiti pri Gašperju v Toplicah. Cena se
zve ravno
tam. (6-2)
Jakob Judnič, poŠta Toplice.
^ V
5 LOVEN ^Kl ^OCMDBA/VM
Jzhdja v Ljuhljani V zvëzkih dvakrat na mesečna dzfeh foht?!. ~ Podfije pi^srnt, /dovesti in 2.nanjlvene spùe.— posebno o slozieriski JornciZ^ini ^fane no leto 4 gl. 20kr, na f^^i h'fa 2 gi lokn. četrf leta jk''- - Dopfsi m denar se.— pošiljajo .DOM /// V LJUDLJAN/.
Po tistih nizkih cenah
kakor Bc je do sedaj prodajalo gviiiitiio blafÇO v Weissovi IiiSi polc^ biv^e gostilne „pri Solncu" prodajal ga bodfm rjlTUO tam tudi za nai^rej.
/aloga! katera se je t teku treh mesecov že (Ivaknit z novini, frižnim iti jako lepim blagom popolnoma nadomestila, Vam je porok, da bode!e po^tcuo ill prijazno po sila nizkih cenab pO'iln'ieni.
Pričakujoč obilnega obiska «e spoštovanjem priporočam
Karol Barborie,
trgovec v Novem mestu.
(11-3)
V prodajalno sprejme se takoj
z manufakturnim blagom
trgovski uCenec,
ki itna veselje do trgovine ter Je slovenskega in nemškega jezika v govoru ia pUavi zniožeu.
(873-6)
Ana Božiě, Novo mesto.
Na prodaj je posestvo,
obstoječe iz hiše, potrebnega gospodarikeg^a poslopja in orodja, vse v dobrem atAnii, z lepim zemljiščem, travniki in 17 oralov lioste v BpgniSi vasi poŠta Tre-belno na Dolenjskem. — Več pové lastnik
(4-2)	Anton Krese št. 5.
v prodajalni) z [iiesinim blagom sprejmem učenca, kateri je saj ljudsko šolo dovršil in jtj lepega vedenja. Sprejme se tudi
^«i kupčijo sposobno dekle, "M
kteru bi tudi liišna in kahiiijiikft opravila preskrbelo. (10-2)	Jakob Sega, trgovec ákocij&n.
Na profliij
Mm K vmm
in potrebaiui gospodarskim poslopjem, v lepi legi in dobrem stanu je na prodaj pri Matija Kovačič, Male Škrjanče št. 2, posta Novo mesto,	(3—2)
P. n.
(24-1)
Usojam se tiajuljudneje naznaniti, da sem prevzel voditvo od Steînfeldske pivovarne bratov Relninghaus v Gradcu v najem vzete, starorenomirane
V Novem mestu.
Potrudil se bodem kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, okusnimi Jedili, izbornimi pristnimi dolenjskimi in Istrijanskimi vint, kakor tudi z najboljšim Reining-hauftkim marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti.
Za prijazen obisk prosi z velespostovanjem
Anton Jakac.
Zaloga piva pivovarne Reininghaus je v isti hiši, kjer so se povekâale ledeniške kleti, in se vabijo gospodje gostilničarji prijazao na odjemanje splošno znanega izbornega marčnega in uležanega piva v sodih ter se zagotavlja izredno pozorna postrežba.
Hď
pije

kdor hoôe svoja zdravje ohraniti In Q»^* utrdili, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Sobova kava je, kakor znano, Škodljiva, ker preve6 živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame Škodljive učinke.«*«**«*****«**
(SJ

C®
V^flk io pije. ki se no čuti prav zdravega. Posebno za take, ki bolehájo na živcih ali v ielódcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.
VSSk	ženska naj pije Kathrelnerjevo kavo, ki je tečna in se
prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. «««*****«*«*«*
VS3k	gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno In
' zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus vsakomu.«****«*««*«****««««*««*«*««*«**««**
Kathreiner-Kneippova sladna kava
[e v resnici zdrava družinska pijača, čist prirodan plod v c«llh iriiih, Iz najboljšega slada izdelana tn po Kathreinerjevom, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejsih strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave preklsana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kava In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada.
DlfflÓn ÎO * '^dor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi JTlUOilJUi pri nakupu na varnostno 2naniko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom }^Q.ihYQÍTlQY.
Zavoji brez imena i^Kathreinep" niso pristni.
Lepe kože domačih prešičev
kupuje
tOTarna bratov Steiiier v Gradcu,
(GGlr. Steliier, UkûMï toz.) (i8-2)
Olp^ ni ziiHtop v Ijubljaiii
OËrstû-iracficstEEa zavarovalcep ímžtya
(Franco-Hongroise) sprejema za Novo mesto in druge kraje na Dolenjskem pod ugoduiitii pogoji spretne in marljive zastopnike.
PoDndke naj se pnâiljajo imenoTanemu glavnemu zastopu v Ljubljani. Mestni trg 25.	(8-2)
NuTnaiwto: Odyoranu uradnik, údigkUíj, Mloiiûk in titkkr I. Krajta,