Hatoliik rerkien 11 mt. Danica i«'!>aia vsak petek na celi poli, in veljA po pošti zu celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za?et«^tleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXV. V7 Ljubljani 19. mal. serpana 1872. IAnt 29. F. Križ — vir oiike in naj boljši tek proti neveri in kriremn modrovanju. (Konec.) Hegel, modroslovec nemški, kaže, da samolastno ali absolutno je nepogojna misel z nepogojnim bitjem, torej nekako božestvo. Ta brezpogojna misel ali ideja je pa trojna: ideja sama na sebi, ideja mimo sebe, ideja sama v sebi. Na dolgo in široko opisuje, kako se ta samo-vlastna ideja polagoma razvija in vravnava potem v človeštvu. Ob kratkem in po domače povedan je nauk njegov, da svet je božestvo. Najprej se razvije v tva-rino ali telesnino, ta v telesa po rudninstvu, rastlinstvu, živalstvu, v človeku se zavčda v duhu, in njegov filosof je bog na naj viši stopinji, na verhuncu! lo je vsebo-žestvo (pantheismus), ki so ga že pred Kristusom sanjarili nekteri poganski modrijanje, ki ga je v srednjem veku razkazoval oholi Spinoza, kteri je prikrit v mo-nadologiji Leibnitz-ovf, k kteremu se je priznaval tudi Fichte, češ, jaz sem bog! Tako zabrede človeški razum, ki se oberne proč od svetega križa in zaverže luč njegovega nauka. Ker pa je uni nauk v prav lični sostavi , je kazal veliko moč, in pridobil si dokaj učencev, zlasti nemških. Imel je Hegel pred časom skoro brez števila naslednikov, ki so se pa ločili v tri tabore, v desnico, levico in središče. K desnici se prištevajo na pr. Gabler, Daub, Marheinecke, Gans, Henning in mnogi drugi, kteri si v svojih modroslovnih spisih prizadevajo z raznimi vstavki odpraviti nektere terdobe proti deržavi in proti cerkvi, ter sploh modroslovju temu pridobiti več vljudnosti. Ravno nasproti si prizadevajo levičarji one terdobe še vzvišati in pomnožiti proti cerkvi in deržavi; na levici so tako imenovani mladi Ileglovci (Junghegelianer), na pr. David Strauss, Ludvik Feuerbach, Bruno Bauer, Kuge, Ghillanv, Stirner in mnogi drugi. V središču so na pr. Chr. Weisz, F. Fischer, Kolotf, Beckers, Hilte-brand in drugi, kteri na to merijo, da bi se sostava He-geljnova sem ter tje še dopolnila, kot v modriji o pravu in nravili, kjer se premalo ozira na vladajoče načela v cerkvi in deržavi. Povedati se more, da je to modroslovstvo prevzelo in prekvasilo skorej vso nemško književnost, in da je od Nemcev prešlo že tudi v slovstva drugih narodov. Vsebožestvo toraj ima biti tista osveta ali razsvet-ljenost, s ktero novi modrijanje oblažiti hočejo ljudstvo? Oj to ni razsvetljenost, to ni prava modrost, to ni ravno in trezno spoznanje zdravega uma človeškega: celo pri-rodo aii stvarstvo imeti za božestvo in sam sebe za svest-nega boga; temuč to je razuma človeškega naj veči prevara in prava zmešnjava njegova domišljije. Vseboštvo pa brezboštvo (pantheismus et atheismus) se vjema v nravnih nasledkih svojih. „Ni Boga," ali pa: „Jaz sam sem Bog", obedvoje je zlobna nespamet, in obedvoje enako podkopava in prevrača podlage in pravila nravne vredbe na svetu ali med človeštvom. Groznih nravnih nasledkov vsebožateljske modrije Hegeljnove so se celo med protestanti prestrašili mnogi učeni možje, kterim še nekaj veljd nravnost in kerščan-stvo samo na sebi, in prizadevajo si le to brani*! proti novim modroslovcem, vzlasti proti Heglovemu, ter slu-jejo filosofijo kerščansko, ktera se opira na učene preiskovanja človeškega razuma, razsvetljenega po nauku Jezusa Kristusa. Taki možje so p. Sehfeicrmacher, Pau-lus, in večina iz desnice Ileglovcev. Res je, da le s križa, le iz nauka Jezusovega svčti se nam luč, brez ktere človeški razum blodi po tminah in v svojih preiskavah zahaja na stranske pota. Prava olika sije le s rVa vsemu človeštvu. S križa k nam donijo one besede: „Jaz luč sem na svet prišel, da nobeden, kteri v mč veruje, ne ostane v temi." Katoliška cerkev je po tej nebeški luči od nekdaj gojila pravo kerščansko mo-droljubje ali filosofijo; ona je vselej z bogoslovnimi tudi modroslovne in prirodoznanske vede vpeljevala v svoje šole, akademije m vseučilišča, ona jc tudi to, kar so dobrega, pravega, koristnega učili nekerščanski raodrova-telji, sprejela v versto kerščanskih ved; njihove napake in zmote pa je odstranjevala, pomanjkljivosti pa dopol-novala in popravljala z izreki človeškega po nauku Jezusa Kristusa razsvetljenega uma. Takih gojiteljev in dopolnovateljev kerščanske filosofijc je imela katoliška cerkev vsaki Čas in jih ima še dan cfanes. Katoliška cerkev ni neprijatlica prave osvete ali olike ljudske, marveč prijatlica, njena začetnica in naj veči pomočnica; ona — steber resnice — zameta in ovrača le zmote, krive in prazne vere, slepoto in ne-verstvo. Sveti križ Kristusov ostane do konca sveta vir prave olike in naj boljši lek proti neveri in krivemu modrovanju. Le s križa nam sije v svetlih žarkih resnica Božja, v kteri je zmaga, in ktera tudi sedanjim lažnjivim modrijanom nasproti kliče vsemu svetu: da je Bog vsegamogočen — od sveta bistveno razločen — sveta stvarnik, ohranitelj in vladar naj modreji; da je on vsega človeštva naj ljubeznjivši oče, na^ svetejši nravni postavodajatelj; da on svet vodi po svoji previdnosti, in bode naposled pravično dobrim in hudim po-vračeval na tanko po zasluženji. Le križ nam kaže, čemu je Človek stvarjen, kako visoko je bil postavljen in kako svet mu je bil namen, kako globoko pa je padel in se ponižal. Nikjer se tako na tanko nc bere visokost in nizkost človekova, kakor v terpljenji in v smerti Sina Božjega. Toda s križa nam je prišlo spet povišanje, rešenje in zveličanje. Kristus jc na-se vzel našo človeško prirodo, da bi nas povišal; umeri je, da bi nas oživil; prišel iz nebes na zemljo, da bi mi mogli z zemlje priti v nebesa. Toraj smo tudi mi prijatli in otroci Božji, domovina naša je v nebesih, oče naš je Bog, življenje naše — življenje večno! €Xrilni aH sreini sakon. (Govor iz mesečne seje kat.-pol. društva 7. t. ra.) (Konec.) II. Civilni zakon se imenuje tisti, ki je sklenjen vpričo svetne gosposke, bodi si vpričo župana ali mer-a (mair a), ali pa vpričo okrajnega glavarja, kakor der-žavna postava ukazuje. Začetek civilnega zakona najdemo v žalostnem času perve francoske prekucije, ko so bili celo katoliško vero odpravili in so hotli deržavo imeti brez Boga in brez vere. Poznej} ko je Francoska po svojih zmagah in postavah velik vpliv tudi čez druge dobila, in so deržave se čedalje bolj od cerkve ločile in brezverske postale, se jc tudi civilni zakon po drugih deržavah razširil. — Tedaj ima svoj začetek in vzrok v brezverstvu; kajti ravno tisto leto (1 Tihi) so bile na Francoskem nove postave prepovedale vso službo Božjo in vse keršanske opravila, deržava se je bila pogreznila v brezno brez-boštva in trinostva, ktero brezversko znamnje je tudi ti zakonski postavi bilo vtisnjeno. Taka postava je izvirala iz in-vere nekterih vekačev , kterih osebno mnenje se jc vrinilo vsim za postavo. Taka postava odvzame zakonu ves čeznatorni značaj, in ga postavi spet na zgoli natorno podlago, kakor je bila pred Kristusom. Civilni zakon je res le tam mogoč, kjer je zaterta keršanska zavest ali je sicer zginila. Taki zakon so vpeljale novodobne deržave, ki imajo svoj brezverski značaj za silni napredek, dasiravno so narodi sploh verni. Taki zakon loči pogodbo in zakrament, ko se vendar v djanji ne da ločiti, in je med vernimi vsaka postavna zakonska pogodba tudi zakrament. Prav za prav je namreč, kakor le en zakon, tako tudi le en način, ta zakon skleniti, da si namreč zaročenca po cerkveno določeni poti izrečeta določno svojo nasprotno notranjo vdanost v zakonske namene, ter je njih zakon svet ali zakrament, in ne-razvezljiv. Vsakoršni drugi način združevanja ni zakrament in ne zakon in zato cerkveno ne pripuščen. Ta civilni zakon je ali obligaten (vezaven), da namreč vsaki zaročenci morajo vpričo župana svoj zakon skleniti, pa jim je potem na voljo dano, kakor je od cerkve zapovedano, da ta zakon za cerkev veljavno sklenejo vpričo fajmoštra in dveh prič. (Tako je bilo pri nas pred 150 leti pod francosko vlado). Ali je pa fakultativen, posilin, da namreč ni vsim zapovedan, ampak le od deržave dovoljen tistim, kterih cerkev iz tega ali unega vzroka noče ah ne more poročiti. Da po takem posiluem civilnem zaročen ji vpričo gosposke novi zakonski ne gredo in ne morejo iti še v cerkev, da bi tam sklenili cerkveno veljavni zakon, se po tem samo razume, ker so se ravno zarad cerkvenega zaderžka dali civilno poročili. in tak posilni civilni zakon pripušča naša sedanja deržavna postava, kteri se nikoli ne sklepa po postavi tri-denškega zbora tudi pred fajmoštrom in dvema pričama in ga torej katoliška cerkev ne more spoznati za cerkveno veljavni zakon. Naj si pa bo civilni zakon obligaten ali posilen, je sam na sebi pred Bogom in cerkvijo vselej neveljaven in zato smermi greh. To je očitno iz popred dokazanega, daje namreč zakon med vernimi zakrament, in da ima cerkev oblast zastran zakramentov in zakonskih zaderžkov. Ker je pa cerkev v trienškem zboru dala postavo, da se sme zakon le sklepati vpričo fajmoštra iu dveh ali treh prič kot razdiraven zaderžek tako, da drugač sklenjen zakon ne veljd: je vsak civilni zakon sam na sebi že iz pomanjkanja te ojstro zapovedane pogoje ali zavoljo tega razuiravnega zaderžka neveljaven, ko bi tudi nobenega druzega zaderžka ne bilo. Zato ga tudi sv. cerkev nikoli in nikjer ni poterdila, kjer koli je bila postava trienškega zbora oklicana, in ni cerkev o nji dispenze dala. Res je sicer in dobro vemo, da nekdaj ni bilo te postave, ktero je dal tridenš. zbor, in so takrat veljali tudi skrivni zakoni, ki niso bili sklenjeni vpričo fajmoštra: res je tudi, da je v novejši dobi sv. cerkev iz važnih vzrokov oprostila ali dispenzirala te tridenške postave, 11. pr. 1K38 na Nemškem ob Renu, 1842 na Ogerskem. Ali ravno tako gotovo je, da je ta tridenška postava razdiraven zaderžek in povsod, kjer je bila oklicana in ni dispenza dana, tako ojstro veže, da je brez nje spolnitve zakon neveljaven, in če bi tudi druzega razdiravnega zaderžka ne bilo, naj poroča še tako imeniten gospod in se vzame kolikor koli prič. Pri posdnem civilnem zakonu so pa navadno ali dostikrat razun tega zaderžka še drugi, ker le tisti se civilno poročajo, kterih cerkev iz cerkvenih vzrokov noče ali ne more cerkveno poročiti. Taki vzroki pa so veči del razdiravni zaderžki, n. pr. bližnje sorodovinstvo, svakovstvo, nekeršanska vera i. dr., ter tako dostikrat še več takih zaderžkov razun tridenške postave dela zakon neveljaven. Da še bolj razvidno in veljavno dokažemo, da sv. cerkev ne priznava veljave civilnega zakona, zaslišimo še njene poglavarje, papeže in škofe, kaj tirjajo za veljavni zakon in kako sodijo o civilnem zakonu. Že precej ob začetku civilnega zakona na Francoskem leta 171U je odgovoril papež Pij VI po posvetovanji s svojimi kardinali Lusonskemu škofu: „Pred mestno gosposko ali njenimi vradniki sklenjen zakon ni nikakor c e r k v e n o v e 1 j a v e n z a k o n." Enako sv. Oče Pij IX izrekajo že v nagovoru od leta 1H52, kaj ima kat. kristjan o zakonu verovati, ko pravijo: „Slehernemu kat. kristjanu mora znano biti, da je zakon zares in v pravem pomenu eden sedmerih zakramentov n. z., postavljen od Kristusa Gospoda. Med Kristusovimi verniki torej ne more zakona biti , ki bi ne bil ob enem zakrament: vsaka zveza med moškim in žensko pri kristjanih, ki n i zakrament, ako bi bila tudi sklenjena na podlagi kake deržavne postave, je torej zgolj sramotno in po gubi j i v o prileštvo, kakoršnego c rkev tolikanj hudo obsojuje. Zakrament se torej od zakonske zveze (pogodbe) nikoli ne more ločiti. In poslednjič cerkvi gre vse vstanov-Ijati, kar zakon tiče". Ravno tisto leto pišejo do kralja Viktor Emanvela tako le: „Verska resnica je, da je zakon po Jezusu Kristusu Gospodu našem povzdignjen v vrednost zakramenta, in nauk katol. cerkve je, da gre zakrament k bistvu zakona samega tako, da je zakonska zveza med kristjani le postavna , ako je zakrament zakona, brez tega pa je le prileštvo. Svetna postava, ki hoče za katoličane ločiti zakrament od zakonske pogodbe, in tako njeno veljavo vravnati, nasprotuje nauku sv. cerkve, si po krivici prilastuje njene bistvene pravice, ter stavi v djanji konkubinat in zakrament zakona v eno versto, ker oba priterjuje (sankcijonira) za enako postavna... Mi pišemo Vašemu veličanstvu, da ta postava ni katoliška; ako pa postava ni katoliška, je duhovščina dolžna verne v tem podučiti, ako bi se tudi nar veči nevarnosti izpostavila." Nočemo ponavljati še veliko ojstrejših besčd, s kterimi namestnik Kristusov v svojih nagovorih 11. 1860 in 1 MM civilni zakon obsojuje, ker s tim, kar je rečeno, je dosti pojasnjen nauk sv. Cerkve o tej reči. Ravno v tem pomenu je odgovorila pred malo leti kongregacija tridentinški zbora, ko jo je več laških duhovnih pastirjev vprašalo, kako se bo ravnalo pri kerstu otrok iz zgolj civilnega zakona, ko določi tako-le : „Osebe, ki so v takem zakonu in niso dopolnile cei kveno postave, veljajo za priležnice, njih otroci so nezakonski, in potem naj se z njimi ravna pri sv. kerstu. To je tolikanj bolj potrebno, da nevedno ljudstvo ne bo mislilo, da med cerkvenim in civilnim zakonom ni nič razločka." Tako sodi o civilnem zakonu od cerkve vstanovljena kongregacija trid. zbora. Lavantinski škof so izdali leta 18G8 pastirski list zastran novih postav od 2r>. majnika in med drugim pišejo 5: „Kteri v civilnem zakonu žive, so očitni grešniki, s kterimi je glede na vse okoliščine previdno ravnati... Tako poročenim se v zakramentu pokore odveza popred dati ne sme, dokler nima duhovnik dovolj poroštva, da se svojega očitnega pohujšanja iz serca ke-sajo in kolikor le mogoče skušajo iz pregrešne zveze stopiti, ali pa, če je mogoče, da se hočejo po keršansko zvezati". In h koncu omenjajo, „da naj nihče ne misli kakor da bi bila vsled nove zakonske postave cerkvena postava in cerkveno pravo zakonsko ob veljavo , temuč cerkvena postava veže vseskozi vsacega kristjana, bodi si kdor koli". Naš mil. knezoskof pišejo v pastirskem listu 1. 18»»8 med drugim zastran zakona: ,»Cerkveni trid. zbor je v tej reči določila dal, kterim se mora vsak katoličan podvreči. Naj verni posvetno postavo tako spolnujejo, da ne bodo božje in cerkvene postave žalili. Cerkveno zakonsko postavodajavstvo ostane v svoji moči, če je tudi deržavna postavo spremembe napravila . . . Verniki so zavezani pod smertni m grehom spolno-vati zapovedi, ki jih je cerkev dala zastran zakona . . . Civilni zakon je po določilih trid. zbora (sej. 24.) sam po sebi neveljaven, ako bi tudi nobenega cerkvenega zaderžka ne bilo, zato, ker ni sklenjen pred zadevnim dušnim pastirjem ... Kteri v civilnem zakonu žive, so imeti kakor očitni grešniki. Njih greh je toliko veči, ker s tim cerkvene postave zaničujejo in cerkveni srenji veliko pohujšanje dajejo. Taki se zamorejo od vezati le takrat, ako pregrešno zavezo razter-gajo, ali pa se dajo veljavno poročiti, če kak zaderžek ni na poti..." Tako so učili in pisali vsi višji katol. pastirji sedaj kakor v poprejšnera času; tako bodo učili njih nasledniki tudi zanaprej v sleherni deržavi; sej bi sicer nehali biti katoliški učeniki, ko bi katoliško resnico zatajili. Ako je pa Kristus Petru in drugim aposteljnom oblast dal zavezovati in odvezovati, ker je rekel: Kdor vas posluša mene posluša, in : Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik: pač vernega kristjana (in le za take govorim) ni treba opominjati, komu ima verjeti in koga se deržati, kar zadene veljavo sv. zakramentov, ali cerkvenega poglavarja, na kterega je Kristus postavil svojo cerkev, in škofov, ktere je sv. Duh postavil vladati cerkev božjo: ali pa kakega posvetneža, ki utegne biti v druzih rečeh učen, ki pa v cerkvenem oziru nima ne oblasti ne vednosti in torej napada katoliške pravice in čisti nauk iz nevednosti ali še iz slabejih vzrokov, iz napuha in cerkvenega sovraštva.*) Kakor papeži in škofje, uče tudi vsi drugi katol. bogoslovci o civilnem zakonu, kterih pa ne moremo posamezno naštevati; le to kratko omenimo, da vsi ti kat. veljaki pripisujejo svetnemu zakonu nar žalostneji na- sledke v cerkvenem in društvenem oziru. Kakor je namreč keršanski zakon vir božjega blagoslova za vso družino : tako vsako spremenjenje keršanskega značaja pri zakonu odvrača ta blagoslov, in dc'a Škodo za družino in društvo. Ako keršanski narodi zapuščajo Kristusa in njegovo cerkev , si spodbijajo sami pravo podlago, in to ne more biti brez hudih nasledkov. Kakor je Rog v stari zavezi tepel Izraelsko ljudstvo, kadar je od njega odpadlo, tako bo gotovo pred ali poznej kaznoval keršanske narode, ki Njegovi postavi nezvesti postanejo. Pomislika vredno jc, kar pišejo o tej reči dobro znani katol. pol. listi: „Odkar je na Francoskem vpeljan civilni zakon, ni umeri noben vladar na tronu, noben vladarski sin ni nasledoval svojemu očetu na pri-stolu; vse družinsko in družbeuo življenje je zbegano in ostrupeno". Kako bi bilo tudi to drugač mogoče? Civilni zakon loči družinsko življenje od cerkve in ga postavi na podlago popačene natore; kakoršen je pa vir, taka je tudi voda, in necepljeno drevo ne more roditi boljšega sadu kakor cepljeno. Zato celo nekatoličani priznavajo pristojnost cerkvenega zakona. Komu ni znano, da celo nialo keršanski slavni Goethe, ki pravi: Človeški duh ne bo prišel nikoli višej, kakor je keršanstvo, sedaj pa imajo za napredek, se nc zmeniti za keršanstvo", z veliko hvalo priznava, kako je v katoliški cerkvi vse življenje od rojstva do smerti lepo posvečeno po sedmerih zakramentih. In kam stavi on kerš. zakon? Ali mar v hišo mestne gosposke? Nikakor ne; tam se ne začenja keršansko življenje, temuč s sv. kerstom v cerkvi, in zato pelje novo zaročene v cerkev ter ima cerkveno posvečeni zakon za pervi in nar i meni tniši člen ali ud preč ud no sklenjene verige ali zveze božje milosti, ki obsega vse človeško življenje od začetka do konca ter ga očiščuje, posvečuje in veže. Tudi keršanski vladarji tega niso prezerli, in ni brez važnega pomena, da jc modri cesar Frančišk I, pod kterim civilni zakon še ni bil pripuščen, in je le tadanja, kije tudi sedanja, deržavna zakonska postava preveč v cerkveno pravo segala, še na smertni postelji priporočal in odločil, da se imajo zakonske pravde škofom v razsodbo izročiti. Kajti le keršanski. cerkveni zakon je vir božjega blagoslova za deržavo in cerkev: vsako bistveno spremenjenje v njeni pa je škodljiv strup, ki razjeda kerš. družino in društvo. Dovelj je tedaj dokazano iz bistva keršanskega zakona in po veljavnih določbah cerkvenih prednikov, ter po izrekih druzih učenjakov in veljakov, da je zakon med kristjani zakrament, in da le Kristusova cerkev ima o njegovem bistvu določevati; — in zato je civilni zakon, ki se sklepa zoper cerkveno postavo, pred cerkvijo neveljaven, in torej gotovo tudi nikakor ne cerkvi ne kerš. družini koristen. K koncu ne stavim nobenega nasveta za sklepo-vanje, le kratko izrečem dvojno priserčuo željo : 1. Da bi se po modrih cerkvenih in deržavni h viših — kmalo poravnalo, kar jc sedaj tako zamotano in zmedeno zastran katol. zakona, preden bodo nasledki še hujši ter več ne bo mogoče jih poravnati. 2. Naj si za sedaj slehern v svojih okolišinah po svoji moči prizadeva, da se povsod spozna pravi za umen in potrebne pogoje keršanskega zakona, da se, kolikor mogoče, zmote odstranijo, ter se tako ohrani mir med katoličani, za cerkev in društvo škodljivi nasledki pa po moči odvernejo. K čemur Rog pomozi! *) Omikanim živo priporočamo o tej tvarini dva sostavka v letošnjih kist. pol. BlUtter, Heft 7 in 8. * Slov* ranjcega gospoda Janeia Brence-ta, tadanjega kaplana na Bistrici v Bohinju, dvajseto nedeljo po Binkoštih (14. vinotoka) 1849. „Zdaj vas pa izročim Bogu in besedi milosti njegove." Djanje ap. 20, 32. Precej dolgo že sem pogosto in prav iz serca marsikaj Bogu priporočal in prosil, da bi po svoji neskončni modrosti kako prenaredil. Nisem prosil, da bi mi Bog terpljenje odvzel, ampak da bi tako naredil, kakor je meni in vam v izveličanje. — In Bog je tako naredil, da vam dans zadnjikrat pridigujem. — Nekterim zmed vas bo prav in ljubo, da ne bom več tukaj pridigoval, da grem od vas, — nekterim bo pa težko. Ravno tako je tudi meni; so vzroki, zavolj kterih grem rad; so pa tudi vzroki, zavolj kterih ne grem rad od vas. — Ker je za vas, ljubi moji poslušavci! dobro in potrebno ve-diti, zakaj grem rad, in zakaj ne rad od vas, želim vam dans to odkritoserčno povedati. — Če bom bolj dolgo in ojstreje kot po navadi govoril, se potolažite s tem, da je zadnjikrat. Preden pa začnem, prosim, še enkrat pokleknite, in na tihem Boga za potrebno razsvitljenje prosite. I. Če pravim, da grem rad od vas, me ne smete na-pek razumevati. Ne grem zato rad od vas, ker sem imel kaj poterpeti. Terpljenja se nisem nikoli bal, ker vem, da je Jezus Kristus terpel, in rekel, da tiste ljubi, ktere na tem svetu tepe. Terpljenja se nisem bal; in zavolj terpljenja, obrekovanja, zaničevanja ne grem rad od vas; ker vem, da so bili tudi aposteljni od teh, kterim so veliko dobrega storili, obrekovani in zaničevani. Sin Božji je bil zato, ker je mnoge prav svaril in učil, vjet, f>o krivem obsojen in clo na križu umorjen. Zavolj terp-jenja tedaj, še enkrat rečem, ne grem rad od vas, ampak zavolj drugih vzrokov; in ti so: 1. Pridige. Z veseljem, z velikim veseljem sem pridigoval, velikokrat nedelje težko čakal, da bi vam kaj lepega in potrebnega povedal. Učil sem vas v pridigah in v keršanskih naukih, kako bi imeli Boga nar boljšega Očeta ljubiti, njegove svete nam tako potrebne zapovedi radi spolnovati, kako bi imeli v njega zaupati, kako po Jezusovem zgledu živeti. Učil sem, kaj vam je v zveličanje treba. — Učil sem pa tudi, kaj ne smete storiti. Svaril sem starše, posle in otroke; svaril sem pred pohujšanjem, vasovanjem, nesramno ljubeznijo, napčno, nečimerno obleko, pred pijančevanjem in pred vsimi napčniini tovaršijami. Na vso moč sera si priza-djal, tajiti tega ne morete, da bi posebno tebe, ljuba kersanska mladost! pred nar strašnejšim grehom, gerdo nečistostjo obvaroval. — Veliko jih je rado poslušalo in vbogalo. Nekteri so sc pa nad mano togotili, kakor da bi le jaz, ne pa Bog od njih čistost tirjal. Mojega nauka niso hotli za Božji nauk spoznati. Ker torej čutim, da Eri nekterih nič ne opravim, grem rad proč; morebiti odo ti druzega gospoda raji poslušali in raji vbogali. 2. Zavolj molitve. Molil sem rad — po zgledu Zveličarjevem; v molitvi sem iskal pomoči in tolažbe. Skozi dve leti sera neprenehoma od pokore pridigoval, in posebno nesramui ljubezni vdane svaril; ker pa z vsemi pridigami pri nekterih nič poboljšanja ni bilo, sera za te terdovratne molil, očitno molil, ker sem upal, da bo združena molitev pravičnih pri unih več obveljala in zdala, kakor pridige. Pa nekteri so mi to za hudo vzeli in zelo zamerili. No, če pa tukaj že moliti, očitno moliti ne smem, če se že nad tem nekteri pohujšate, greni rad od vas zato da se pohujšaii ne bote. 3. Zavolj šole. Da je na dobri izreji otrok narveč ležeče, sem prepričan; zato sem si pa tudi za keršansko izrejo mladosti z vso močjo prizadeval. V ti reči sem vse storil, kar sem le mogel; nisem se bal ne truda, ne terpljenja, tudi za denar mi nič ni bilo, če sem le kaj dobrega storiti mogel — vse sem rad storil. Ali tudi v tem so se nekteri nad mano spotikovali; zamerili so mi, da sem otrokom, mladenčem in dekletom dober in prijazen bil kakor oče. Rad grem tedaj od vas; morebiti drugemu tega ne bote zamerili. — Pa vender, preden grem, moram vam, očetje, še eno resnico povedati. Nikoli se nisem druzega bal, kot Boga in greha, in vam zato vselej resnico povedal, če je bila tudi neprijetna; toliko manj jo dans poslednji dan zaraolčati smem. — Očetje! vsak kajžarček, če ima tudi le eno kravico, ima tudi hlev; uboga vdova je pogorela, pomagali ji bote sozidati hlev, in to je prav; visoko po planinah imate stani za živinico , čeravno je živina le kake tedne tam gori, in tudi to je prav: —ali da za vse svoje otroke nobenega stanovališa, za šolo hiše nimate, to — to ni prav. Zidate hleve, napravljate mnoge druge reči, ne reči, ne rečem, da bi bilo to nepotrebno; — ali eno je Čez vse potrebno — otroci so več vredni kot krave — napravite tudi njim stanovanje, napravite šolo!*) — Očetje! kar je Jezus svojem poslušavcem rekel: „Zgled sera vam dal, da storite , kakor sera jaz storil" — tudi jaz dans poslednjikrat morem vam reči: Zgled sem vara dal, da skerbite za svoje otroke in za vso mladino, kakor sem jez zanje skerbel! — 4. Zavolj bolnikov. Skozi šest let sera bil pri vas, nobenega bolnika nisera zamudil, jih vselej, v vsakem vremeni, naj je bilo po dnevi ali po noči, rad obiskoval; — ali nekterim zmed vas vv smertni sili svete zakramente deliti se zelo, zelo bojim. Še zdravi svete zakramente opušajo, poboljšati se nočejo; ti v smertni sili ne bodo greha zapustili, ampak greh bo njih zapustil. Takim terdovratnira, nevrednim v smertni sili pristopiti je strašna težava, za duhovna, terdovratnemu grešniku pri smerti biti. Rad grem tedaj proč, da ne bora prisiljen, kakemu takemu nespokornerau v smertni sili svetih zakramentov deliti k večnemu pogubljenju. So še drugi vzroki, zavolj kterih grem rad od vas ; ker vara pa nič ne pomaga, ali jih veste ali ne, vam jih tudi pravil ne bom. — Povera pa tudi, da greni težko, zelo težko od vas, in zakaj — to vam bom povedal v II. deli. Pervi dve leti, ko so še ranjki gospod fajmošter živeli, je meni vse po sreči in po volji šlo, — tako po sreči, da sera bil včasih zato žalosten, zelo žalosten. Mislil sera si: Ti, o Jezus, praviš, da tiste ljubiš, ktere tepeš : ti si aposteljnora in drugim svojim zvestim služabnikom veliko terpljenja dal; morebiti jaz ne hodim po pravi poti — zato sera že takrat Boga pogosto za terpljenje prosil. In Bog me je kmalo uslišal. Ko sem bil po smerti ranjcega gosp. fajmoštra namestnik pri vas, sem imel z varai več opraviti kot poprej, sem vas tedaj tudi zmirora bolj spoznaval, tako tudi marsikaj napčnega med varai bolj spoznal. Zvest svojemu poklicu in poln zaupanja v Božjo pomoč sem mogel takrat začeti nektere meni poprej neznane pregrehe svariti in zatirati, nektere ljudi ojstrejše opomi-njevati, nektere dolžnosti bolj pogosto in bolj natanko razkladati. Tedaj smo si prišli navskriž. Nekteri so jeli raji vbogati, nekteri pa ne. Kteri so radi vbogali, so vpervič — otročiči. Vi otročiči ste radi v Šolo hiteli, me radi poslušali, in. *) Sad t*ga občutljivega opomina o slovesa se je kmalo očitno pokhznl; k»r tnnlo I6t potem so ondi novo, lepo, prostorno šolsko poslopje sozidali. se tudi veliko lepega in dobrega sebi in celi fari v srečo in čast naučili. Vi ste bili kakor Jezusovo takč tudi moje veselje. Težko, zelo težko se bom ločil od vas, zelo težko vas zapustil. — Mladenči! dekleta! s kakšnim veseljem sem jaz k vam v šolo hodil, vam ne morem povedati! kako sem vas bil vesel, ko ste me tako raai vbogali, ne morem izreči. Kako bi vas ne bil vesel, ko so še ptujim učenim za prid človeškega rodu vnetim gospodom solze oči zalivale, ko sem jim pripovedoval, kako smo se učili, kako ravnali, kako tudi s petjem se razveselovali! Težko, silno težko se bom ločil od vas. Matere! z velikim veseljem se spominjam, kako rade ste mi otročiče v šolo pošiljale, kako k dobremu jih napeljevati mi pomagale. Hvala pa tudi vam, skerbni, dobri očetje! Težko, težko se bora od vas ločil. Hvalo, vso hvalo pa le dajmo Bogu, da se je v teh šestih letih, ko sem pri vas bil, veliko dobrega storilo! Dosti mladih in starih je svoje dolžnosti bolj spoznalo, in po tem spoznanji tudi lepše, boljše živeti začelo. Razderle so se raarsiktere napčne družbe, ples se je zelo opušati jel, pijančevanje pri mladih ljudeh je bolj in bolj pojenjevalo; v obleki bi se bilo marsikaj še opustilo. To je duhovno veselje, veliko veselje. Zelo hudo, milo mi bo, ker ne bom gledal lepega sadu, kteri bo rastel pri vas iz semena od mene tukaj vsejanega. — In kakor so nekteri svoje dolžnosti bolj spoznali, so si tudi prizadevali še zmiraj bolj popolnoma biti; zato so svojo vest bolj pogosto očiševali, in bolj pogosto v zakramentu sv. Kešnjega Telesa dušne pomoči iskali. Koliko veselja sera v spovednici doživel, vara povedati nisem v stanu. Kdo bi se ne veselil gorečnosti spokor-nikov in spokornic, ktere sem mogel včasih v pokor-jenji celo ustavljati! Veselje, veliko veselje me obide, če se spomnim svetega leta, koliko bremen grehov sem odvzel, koliko ran zacelil! Velikokrat sera od 4 popoldan do 10 zvečer v spovednici sedel; telesno sera bil ves terd od seje, v sercu pa vender tako vesel, da večkrat od veselja nisera mogel zaspati. Težko, zelo težko bom šel od vas, ker tega veselja ne bom več imel. Težko, silno težko mi bo, marsikako nedolžno dušo v veliki nevarnosti, in marsikako spokorno dušo na sredi pota popustiti; marsikoga bi tako rekoč raji smerti zročil, raji pokopal, kakor da jih moram v toliki dušni nevarnosti zapustiti. Vsim želim, da bi še dolgo živeli, — pa vender bi nekterira tako rekoč raji pri smerti bil, ker se bojim, da bi se potlej ne spridili in ne pogubili; boljši je žito shranjeno imeti doma, kakor na polji. — Predolgo že govorim; moram skleniti in slov6 vzeti. Bog vas obvari, ljubi moji otročiči! Vbogajte vselej radi; nikoli ne pozabite, da je Bog zrairom pri vas, da on vse vidi, vse vč, vse sliši. Kolikorkrat bote Gradec vidili, se spomnite, da je bil vert tam gori vara v prid in razveseljevanje napravljen, in spomnite se pesmice vaše: „Serčno, otročiči, zapojmo, Naj petja razlega se glas; — Edin'ga Boga le se bojmo, Naj ohraui v milosti nas!" Z Bogom, mladenči! dekleta! vi moje upanje, moje veselje, z Bogom! Ne pozabite name in na lepe nauke, ktere sem vam dajal. Spomnite se pogosto na pesmice z nauki, ki jih v njih imate: „Dnar, lepota — Kaj to nek izda? Lepih naukov se učiti, Pridni in pošteni biti, To čex drugo vse velji, Pravo srečo d&!" „Le nedolžnost — Blagor nam deli — V skušnjavah vam bodi v nauk pesmica: n Če hoče skušnjava om6titi nas , Takrat poslušajmo svoj notranji glas — Rudeče obrača se lice na smeh, Al angelj varh kliče: Nikar, to jc greh!" V težavah, zaničevanji ali preganjanji se spomnite : „Vsih zlegov na sveti Se nič ne bojim ; Pri našem Očeti, Vem, moč zadobim.'' Z Bogom, skerbni, dobri starši! Bog vam blagoslovi vse vaše dela, on vam daj in ohrani dobre, pridne otroke! Z Bogom, vi vsi, kteri ste rac tako radi in pazljivo poslušali, mi tako rekoč besede iz ust jemali in hitro v djanje in življenje obračali. Bog obvari tudi vas, kteri'mojih pridig niste mogli oslušati, kterim jc bila cclo zoperna raoja molitev; og vas obvari! Pridigoval vam sicer več ne bom, molil pa bom še zmirora za vas. Se enkrat vas — vas dozdaj terdovratne — prosim, lepo prosim: Spreobernitc se, zapustite greh, da ne bo greh vas zapustil. K h krat bo prepozno! — Popraseval bom pogosto za vami; nektere sera že naprosil, nektere pa še bom, da mi bodo pisali, da bom vedil, kako se vam godi, kdo je kje umeri, kdo pomoči Božje kaj bolj potrebuje. — Molite pa tudi vi zame; posebno molite, kadar bote zvedili, da sera hudo zbolel ali da sera umeri. Sklenem in grem k altar ju, ter bom za vas — pri-jatle in neprijatle — dans šc enkrat daritev sv. mašo opravil. Molite — prosite z mano, naj Bog z mano in z vami tako naredi, kakor je meni in vam v zveličanje nar bolj potrebno! Amen. Pismo sv. Očeta P. Pija IX do kardinala Antonclli-a. (Konec.) Zraven tega moramo z dolžno hvaležnostjo pričati, da odpravljen je duhovskih redov v Rimu bi vzrokovalo veliko škodo temu apostoljskemu Sedežu, zakaj izmed nar bolj izverstnih udov omenjenih samostanov se darujejo eni oskerbljevanju Božje službe, drugi pa so v pomoč raznim vstanovališčera, jim poročujejo o raz iih misijonih, ki so jim zročeni, ali se posvetijo globoki učenosti, da zmote ovračajo, ali pa, da modre nasvete dajejo v raznih disciplinarnih vprašanjih posameznih cerkev vesoljnega katoliškega sveta. Tedaj se pa tudi razodeva pravi namen, ki ga ima roparska vlada pri ti svoji postavi za zatertje verskih redov. Zares, gospod kardinal! to početje ni nič druzega, ko nadaljevanje taistega nesrečnega in prekucovskega naklepa, kterega od dne posilnega vzetja Rima potuhnjeno zveršujejo v škodo ne le Naše časne oblasti, temveč še bolj v škodo našega naj višega apostoljstva, ki so zasramovajc govorili, da v njegov prid Nam hočejo vzeti (ledino sv. Cerkve, — to dedino, ki je po modri previdnosti božji podeljena rimskim papežem, in ki jo v oblasti imajo po vsi sveti pravici in postavi že več kot enajst stoletij ravno v prid vsega keršanstva. Komu tedaj zamore danes še prikrito ostati, kaj in ka-košna je tista osnova, ki meri na to, da razdene Našo oblast kakor naj višega poglavarja sv. Cerkve, zmanjšuje njegovo čast, opovire stavi delovanju našega viso-cega opravila, prekucne časno vlado tega apostoljskega Sedeža? Vi ste slehern dan priča, gospod kardinal! po- silnih pri svoje vanj, ki se dopolnujejo zdaj pod tem zdaj pod unim izgovorom v škodo vere, čednosti in pravice; prisvojevanj, ki merijo vse v doveršenje omenjenega prekucovalskega naČerta. Na kaj neki, če ne na to, meri to, da se iz Naše oblasti iztergujejo stopinjo za stopinjo vse dobrotljive naprave keršanske ljubezni in dobroti ji vosti, izrejišča in očitne učilišča, ki so vselej bile v naj 1 jubeznjivši skerbljivosti rimskih papežev, naših prednikov? Ali ne meri na ravno to tudi tista nesrečna postava, ki s silo v vojaščino obsoja že Bogu posvečene mladenče, kakor z neusmiljeno koso preseka naj lepše upe sv. Cerkve, svetišem in samostanom grabi izvoljene ver-ste mladih in delavnih služabnikov? Na kaj, Če ne na to, meri tista razuzdana prostost, da se nekaznovano učijo vsa-ktere zmote, bodi si s pomočjo tiskarije, ali po poti očitnega in pohujšljivega oznanovanja, kar s toliko nesramnostjo počenjajo odpadniki in puntarji zoper oblast sv. Cerkve? Kam meri dalje opušanje bogoljubnih šeg, kam prederzna razuzdanost pri očitnih kazališih, tisto ne-prenehljivo skrunjenje svetih podob in zasramovanje služabniKov Gospodovih, tisto pogosto onečastovanje Božje službe, tiste zgrozivne zasmehovanja vsake še tako svete in nedotikljivc reči, tisto \*3tanovljeno trenje vsacega čednega, Cerkvi in papežu vdanega človeka? Vi dobro veste, gospod kardinal, kako to naše serce boli, ko dan na dan vidi take terpljenja sv. Cerkve. Ker smo na to prišli, da ne moremo v tem tudi malo ne pomagati, ne moremo druzega kakor objokovati nesreče Svoje čede; pa zraven tega vender očitno povzdignemo glas, da še oporekamo In kličemo zoper napadanja, kterim je Cerkev žertovana, in da svetu očitno naznanimo milovanja vredni stan, v kterega nas je hudobija časov pripravila. Kes je, zamogli bi si bili nekoliko prihraniti darež-ljivost, da bi ne pili dan na dan tako grenkega keliha in osebno nc bili pri žalostnih dogodbah, ako bi bili iskali pribežališča v kaki zunanji deželi. Toda vzroki imenitnih verskih korist so Nam svetovali v sedanjih okolišinah za sedaj ne zapuščati tega Nam preljublje-nega mesta, sedeža rimskega papeža, in to gotovo ni bilo brez posebnega sklepa previdnosti Božje, da svet v djanji spozna nesrečo, ki je prihranjena Cerkvi in rimskemu papežu takrat, kadar svoboda in samostojnost njenega naj višega poslanstva pride v zadrego s tim, da se spremeni njen stan (svetna vlada), kterega je vravnala Božja previdnost. In zares, kako bi se pri novi vladi papež zamogel imenovati prost in samostojin? Ni zadosti, da za ta trenutek zamore biti in se razodevati prostega in samostojnega v skazovanji svoje naj višji oblasti; on mora biti in mora se pred očmi vsih razodevati prostega in samostojnega v spolnovanji svoje naj višje oblasti. Ni pa papež zdaj in nikoli ne more biti svoboden in samostojin, dokler je njegova naj višji oblast podveržena nadoblasti in samovolji kake nasprotne oblasti; dokler nad njegovo visoko službo hočejo moč imeti in gospodovati politiške strasti: dokler njegove postave in njegove določila ne bodo izločene od suma strančarstva ali pa od razžaljenja po zadevnih strastih. V novem stanu in okolišinah, v ktere je papež djan potem, ko so si Cerkvino posestvo krivično prisvojili, je neogibljiv boj med dvema oblastima : zloga, edinost ne more biti zastavljena na voljo ljudi; ako razmere med dvema močema slone na truhni sostavi, nasledki drugi ne morejo biti kakor taki, ki izvirajo iz nasprotnih življev, ki ju šiloma morata der-žati v neprenehljivem in mučnem boju. Zgodovina sama vselej je polna navskrižnosti med obema oblastima in polna zgledov, kaki nepokoji so vselej bili v keršanski deržini, kadar koli so bili rimski papežipodverženi pod posvetno oblast, akoravno tudi le malo časa. Tega vzrok je dosto razviden. Svet je razdeljen v veliko število deržav, ene izmed njih so velike in mogočne, druge majhne in slabotne, tedaj mir in pokoj v sercih ni mogel obstati drugač, kakor da so gotovo vedili in bili prepričani, da vesoljni Oče vernikov jc samostojin in nenavezan v svojem djanji. Kako pa bi zamoglo dandanašnji to biti, ko je djanje rimskega papeža vedno izpostavljeno divjanjem strank, samovolji sedanje vlade, nevarnosti, da pri vsaki stopinji je njen zmir zbegan, in zbegan celo pokoj njenih svetovalcev in služabnikov? Tudi za prostost svetih zbirališč je silo tehtno, da je Cerkev varna in da so vladne opravila vsih keršanskih narodov v postavnem stanu; zakaj te zbirališča imajo nalogo reševati vprašanja in odgovarjati na vse dvome katoliškega sveta. Zares je ležeče na tem, da nobeden na svetu ne more dvomiti nad prostostjo in samostojnostjo določb in ukazov, ki izhajajo od vesoljnega Očeta vsih vernih. Ležeče jc, da nobenega ne moti strah, da bi kake tuje pritiskanja svetega Očeta ne nagibalo pri papeških določilih. Ležečo je na tem, da papež, zbirališča in konklave samo (volišče novega papeža) ne le da so resnično prosti, temuč da je ta prostost tudi razvidna in očitna, in da v tem oziru ni mogoče ne dvoma ne suma. Potem takem, ker je k verski prostosti katoličanov neogibno potrebna prostost papeževa: iz tega izhaja, da, ako papež, naj višji sodnik in živi srednik vere in postave vseh katoličanov, ni prost, si tudi oni ne bodo mogli nikdar svesti biti, da je njegovo djanje prosto in samostojno. Ol tod so dvomi in skerbljivost vernih ; od tod verske prekucije po derža-vah; od tod tiste mnogotere nasprotvanja (demonštracije) katoličanov, ki so znamnje znotranjega dušnega nepo-koja, in ki so rastle dan za dnevom bolj , odkar je bil s silo ugrabljen še poslednji ostanek papeških posestev, kar ne bo nehalo, dokler poglavar katoličanstva ne bode zopet prišel do posestva svoje polne iu djanske samostojnosti. Na vse to zares ni mogoče zapopasti, kako da morejo govoriti resnobno o spravi med papežem in vlado. In kakšna bi zamogla biti sprava pri sedanjih okolišinah ? Tu ni govorjenje o kakem vsakdanjem vprašanji v de-želskih ali pa v verskih rečeh, ki bi tedaj lahko pri- fnistilo kako primerno spravo Tu se nasproti tiče oko-išin, v ktere je s silo zagnan ri ruski papež, in ktere skoraj popolnoma v nič devajo tisto priprostost in samostojnost, ki ste mu neuterpljivo potrebni k vladanju sv. Cerkve. Vdati se tedaj v takošno spravo bi bilo za rimskega papeža toliko, kakor ne le se odpovedati vsem pravicam svetega Prestola, ki so mu izročene v varstvo od njegovih slavnih sprednikov; temuč tudi bi se reklo, da se po svoji prosti volji poda v to, da bo pogosto zadeval na opovire pri opravljanji svoje naj viši službe; reklo bi se, pustiti v nemiru in britkosti vest vernikov; reklo bi se, zapreti si pot k prostemu razodevanju resnice ; ob kratkem, reklo bi se: na termo posvetne vlade prostovoljno zapustiti tisto preimenitno poslanstvo, ki ga ima rimski papež naravnost od Boga z ojstro dolžnostjo: braniti njegovo samosvojnost pred vsako človeško oblastjo! Ne! Ne moremo se ukloniti napadom zoper Cerkev, polastenju njenih presvetih pravic, ne-postavnemu mešanju posvetne oblasti v cerkvene zadeve. Nepremakljivo odločeni s častjo in z vsimi sredki, ki so še v Naši moči, braniti koristi čede, ki je Naši skerbi zročena, smo pripravljeni nasproti iti, nasproti še večim da-režljivostim, in ako bi bilo treba, tudi rajši vso Svojo kri za njo preliti, kakor pa opustiti ktero tistih dolžnost, ki so Nam naložene od Našega naj višega apnstoljstva. In kaj še več! S pomočjo Gospodovo ne bomo nikdar opustili dajati zgled stanovitnosti in serčnosti pastirjem sv. Cerkve in drugim posvečenim služabnikom, ki v tih nesrečnih časih prestoje tolike boje za reč Gospodovo, za zveličanje duš, za hrambo svetega verskega zaklada, za neoveržljivost večnih postdv Čednosti in pravice. Kaj pa vara hočem povedati, gospod kardinal, o tistem češ — poroštvu, ki ga ponuja prisvojivna vlada Cerkvinemu poglavarju z očitnim namenom, da hoče slepiti priproste in neprevidne, in dati v roke orožje vsem tistim politiškira strankam, kterim je malo mar za prostost in samostojnost rimskega papeža? Opustivši kakoršno koli drugo dokazovanje, že to, kar se godi zdaj ravno v Rimu, ko jim mora vse na tem ležeče biti Evropo prepričati o moči in resnici tolikrat hvaljene postave, — že to je naj bolj živ dokaz in priča, kako prazna in nezmožna je tista postava. In zares, kaj pomaga oklicevati nedotikljivost osebe in stanišča rimskega papeža, kadar pa vlada nima moči Nas varne storiti pred napadi časnikarjev, kterim je iz-veržena Naša oblast, in pred žaljenjem, ki se sto- in stoterno ponavlja zoper Našo lastno osebo; in ko moramo biti milovavna priča mi sami in vsi spošteni, kako se v nekterih in sicer najnovejših primeri jejih kazenska pravica pri sodniji obravnava? Kaj pomaga, da nas ne derže za zapertimi vrati Našega stanovanja, ako pa nam je nemogoče iti iz hiše, da bi ne naleteii na brezbožne in nagnjusne dogodke, da bi se ne izpostavili zasramovanju ljudstva, ki je prihrumelo (v Rim) podkurjat pregreho in nered; in brez nevarnosti dati neprostovoljno priložnost k ravsanju ni"d mestjani? Kaj pomaga obetati poroštva visokim cerkvenim častnikom za njih osebe, ko so pa vendar prisiljeni celo prikrivati po poti znamnja svoje časti, da se ne izpostavijo vsakteremu gerdemu obnašanju proti njim, ko so Božji služabniki in naj svc-tejši reči zasramujejo in zaničujejo, in pa tako, da včasi celo ne kaže več očitno obhajati naj častitljivših opravil naše svete vere; in ko poslednjič cerkveni viši pastirji, ki imajo dolžnost od času do časa priti v Rim odgovor dajat o zadevah svojih cerkva, se utegnejo znajti brez kacega poroštva in tedaj izpostavljeni biti ravno tistemu psovanju in morebiti tudi taistim nevarnostim. Nič ne pomaga oklicevati prostost naše pastirske službe, ko je vse postavodajavstvo, tudi v naj tehtniših rečeh, kakor so ss. zakramenti, v očitnem nasprotji s »»odstavnimi nauki in s splošnimi postavami sv. Cerkve. Nič ne pomaga spoznavati s postavo oblasti naj višega Pastirja, ako se ne priznava veljava djanj, ki od njega izhajajo, ako celo škofje, ki so od njega izvoljeni, niso postavno spoznani, in jim po krivici zabranujejo vžitek postavnega premoženja njih cerkva, in še celo stanovanje v njih škofovskih poslopjih. Tako bi bili oni v stanu popolnega zapušenja, ako bi tista ljubezen vernikov, ki nas preživi, nain zmožno ne storila, saj za zdaj, z njimi deliti milošnjc revežev. Z eno besedo, kakšno poroštvo k spolnovanju svojih obljub nam zaiuorc dati vlada, ker perva temeljna der-žavna postava ne le da se nek"znovano tepta od kterega si bodi podložnega, temuč jo tudi vlada sama prazno dela in v nič deva, ker pri vsaki stopinji ji spodraika spoštovanje in spolnovanje — zdaj z (nasprotnimi) postavami, zdaj z ukazi, kakor ji služi. Vse to, gospod kardinal, smo Vara razložili sosebno s tem namenom, da Vi namestnikom tistih vlad, ki so pri svetera prestolu namestovane, naznanite žalostni stan, v kterera se pri novih okolišinah znajdemo v toliko škodo katoličanstva. Naložimo Vara, da v našem papeškera imenu oporekajte in se uprite zoper silovite napade, ki so nam jih storili in ki nam se še žugajo ne le Nam v škodo , ampak tudi vsemu katoličanstvu. Ker mora tudi vladam kakor Nam ležeče biti, da se serca vmirijo in k pokoju pridejo, naj v prevdarek vzamejo to pogrešanje prostosti in samostojnosti v spolnovanji Naše apostoljske službe. Zakaj ako ima vsak vernik pravico tirjati od svoje lastne vlade zagotovljenje svoje osebne prostosti v svojem verskem opravilu, nima manj pravico tirjati, da naj zavaruje prostost tistega, ki mu je vodnik in učenik njegove vere. Verli tega je resničen prid vsih vlad, bodi si da so katoliške, ali ne, da pridobe mir in pokoj veliki katoliški družini in varujejo Našo samostojnost. Vlade nikakor ne morejo tajiti, da so od B..ga poklicane, da branijo in obvarujejo vodila večne pravice, tedaj je njih dolžnost braniti iu obvarovati reč, ki je naj postavniši izmed vsih, kar se jih pozna na zemlji. Vlade morajo biti prepričane, da , ako ohranijo svete pravice rimskega papeža, oni branijo in ohranijo svoje lastne pravice. Ne morejo tudi pri tem pozabiti, da rimsko papeštvo in papežev prestol nikakor ni bilo opovir miru in blagra za Evropo, ali pa za imenitnost in samostojnost Italiji, temuč bil je vedno vez edinosti nt«*d narodi in vladarji, bil je splošno središče edinosti in miru. Za Italijo pa, srae se pač reči — jc bil prava njena velikost, b ram ba njene samosvojnosti, stanoviten škit in ostrog njene prostosti. K zadnjemu, ker ni bolji poroštva za Cerkev in za njenega poglavarja od molitve, ki se obrača k Njemu, ki ima v svojih rokah osodo vladarstev, in kteri s samim niigljejem zamore vmiriti valove in vpokojiti viharje: ne nehamo povzdigovati k nar Višemu vodnih in gorečih molitev, da preneha toliko hudega, da se spre-obernejo grešniki, in da častitljivo zmaga naša mati katol. Cerkev. Zedinjajoči te svoje molitve z molitvami vsih svojih preljuhljenih otrok po vsem katoliškem svetu, ne morcino opustiti, da bi nad vse ne klicali, tudi iz dolžne hvaležnosti, posebnega blagoslova, kteri naj jih močno varuje novih in strašnih šib, naj jih ohrani terdne in stanovitne v častnih načelih in na potu čednosti. Naj jim poverne poslednjič začetni mir iu blagor na pri prošnjo presvete neomadežane Device, njenega ženina sv. Jožefa in sv. apostelj nov Petra in Pavla. Sprejmite o tej pr.ložnosti, gospod kardinal, apostoljski blagoslov, kterega Vara podelimo iz vsega serca. Iz Vatikana, I«». junija H72. Pij IX. papež. €>gle*f po Slovenskem i«• dopisi. Iz l.jiilijane. Nunska cerkev jc dobila te dni iz Kima čudežno podobo Marije Device „vedne Pomočnice", ki je od sv. Očeta Pija IX blagoslovljena. Mati Božja pod tem imenom je kakor znaranjc pomoči za naš čas. Čudežna stara podoba „ve d ne Pomočnice" se je častila najpervo na otoku Kandiji (Kreti), potlej je bila prenesena v Rim. Francosko rogovilstvo jo je bilo odpravilo iz cerkve sv. Mateja, toraj je bila »K) let skrita. Po navdaj anj i Marije D. so Pij IX zapovedali, da naj se zopet k očitnemu češenju izpostavi. Vsled tega je bila v cerkvi sv. Alojzija pri oo. Kedemtoristih 2'». in. trav. lHiii) izpostavljena. Od tistega časa sc njeno če-šenje močno razširja, ker Mati Kristusova je pobožnim častivcera veliko gnad sprosila. O drugi priliki več. V Smarlneiil pri Litiji bodo H. avgusta slovesno obhajali svojo petindvajsetletnico duhovni ljubljanske škofije, ki so bili 1. 1847 posvečeni. Veči del go^iodov je še živih in spodbudljivo opravilo bode toraj pri sošolcu dekanu gosp. J. Rusu toliko priserčniši. Z bo renskega. Vsled povabila katoliškega društva ljubljanskega se je sklenilo v Radoliški dekaniji, da se napravi slovesna procesija za sv. Očeta na dan sv. Ane, t. j. 26. t. m. k sloveči romarski cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah v Mošenjski fari. Vdeležile se bodo tega shoda blezo vse fare Radoliške dekanije, razun bolj oddaljenih Bohinjcev in Dolincev! Namenjeno je, da se snidejo procesije iz raznih krajev do devete ure na Brezjah, kjer bo najpred slovesni ogovor in potčm veliko sv. opravilo. Kar jih pride iz zgornjih krajev, se bodo zbrali okoli osme ure na Cešnivcu pri rojstni hiši ranjcega misijonarja J. Kocijančiča. Pričakuje se pa tudi iz druzih krajev ta dan veliko duhovnov iz druzih pobožnih vernikov na Brezje, da bi združeni molili za sv. Očeta ondi, kjer se je zadobilo že veliko milost po prošnji naše ljube Matere Marije Pomočnice, in se je že to leto bralo blizo 800 sv. maš. Z otoka Ojloi-a v Aziji v. č. g. misijonar, ki se je iz Ilirske pokrajine podal v taiste kraje, piše nektere znamenite reči. (Pismo nam je izročeno od prijatla. Vr.) Med drugim pravi: „Ljubljen od svojega škofa, v miru s svojimi duhovnimi tovarši ukljub velicemu trudu misijonskemu živim tako rekoč v raju; in bolj ko se trudim, bolj me Bog podpira. Nar veči težavo, ki jo imamo, je z zakoni. Kaznost okolišin, lahkota zakonov med sorodniki in svaki, težava spoznati rodovine med tako zme-šanimi razdelki ljudstva (kaste), zraven tega pa pripu-ščenje ali celo zapoved civilnega zakona: vse to so reči, ki dajejo veliko misliti in opraviti. Postave vlade, ki toliko pripuščajo, s tem in pa z nevednostjo černih prebivalcev (zamurcev) veliko nerodnosti delajo. Upamo, da naš novi vladnik bo bolj pazel na spodobnost (moralnost). Divjih zakonov je polno; znamnje tega je, da je viditi vsako nedeljo 5—6 tacih, ki so se v ti reči pregrešili, zdaj pa s križem v roki in s ternjem na glavi prostovoljno, očitno pokoro delajo." „Druga reč, ki nam težo dela, je oskerbljevanje cerkvenega premoženja. Tu vse izročujejo le „duhovnemu Očetu". Imam izročene v oskerbljevanje štiri cerkve. Ena ima 700 gld. dohodkov vsak mesec, druge po 300 gld. Lahko mislite, kako je težko, vse te denarje ločiti, hraniti, in na tanko pošte vati njih porabljenje. Preden sem se ločil od Vas, pravil mi je nekdo izmed duhovnih tovaršev, da je tu na Cejlonu veliko kač. Res, veliko jih je, pa jih tudi lahko pobijamo, kakor pri vas miši.5*) Nevarne so pa po noči, ko prihajajo na ceste; tedaj se jih je treba varovati. Ako imam pri bolniku opraviti, me spremlja kaki tukajšen deželan, ki z gorečo baklo odganja te podolgaste ponočnjake. Tudi slon beži pred ognjem in po dnevi pred jezdici. Slon je tu neverjetne velikosti. Ne bi verjel, kdor ga ni vidil. Toda sloni ne škodovajo nikomur, ako niso zdraženi. Opic na trume; med ptiči nar bolj nahajaš papigo in pava. Med ribami je tu veliko morskih volkov, ktere zlo preganjajo ribči, ker jim veliko rib požro; sem ter tje nalete tudi kita (Walltisch). Planjave so po letu in po zimi vedno zelene, podnebje vedno gorko; — toda pihlji vedno od morja sem vetrec, toraj vročina ni nepre-našljiva. PreČastitemu, visokospoštovanemu gosjt. duhovnemu Očetu Alešu Jerahi v spomin Njegove osemdesetletnice. Po doevu lepem solnce podvečerno Gora temena še lepo obsije, Napredno širni svet temii pokrije In zemljo v noč zavije neprezčroo. *) Iz druzih popisovanj Cejlona se ve, da so tam kače precej velike, tudi po osem čevljev dolge, ne strupene, toda močne. Možu, ki živel modro je in zme'rno , Na stare dni sereč še gorko bije Nebo nanj blago svojo milost lije, Ki k Bogu vid obračal svoj je verno Vam pdza ldt že poznih tlači rame, Današnji dan Vam osmi križ zapise V pastirstvu, Oče, ste postali sivi! Naj tli Vam dolgo še življenja plame, V nebesih da dospčte vedno više * Zatoraj denes: Oče, Bog Vas živi! A. D. Razgled po mre tu. 0 volitvi novega papeža liberalni časniki toliko pišejo, kakor da bi sedanji papež ležali že na mertvaškem odru. Pa kako nespametne čenčarije pišejo! Potem ko so vzeli papežu časno posestvo, potem ko so skoraj vse katoliške vlade postale brezverske (konfesijonslozne), se pa štulijo psevdo-učeni, kakor da bi brezverske vlade in celo protestanški Bizmark imeli papeževo volitev v roke vzeti! In kogd naj bi izvolili? Pravijo: ne kacega jezuitovskega papeža, to je, ne papeža, kteri bi bil nasproti gibanju sedanjega časa. Ne smel bi tedaj biti novi papež po duhu katoliškem, ampak po duhu Biz-markovem, Beustovem itd. Gotovo; za to bi Vam bil naj bolji sam Dollinger. Ali ni smešno to liberalsko početje? Kadar bode voljen papež za tako imenovane „altkotolike", to je za odpadence, ki so prav za prav novi luterani, takrat naj se vmes vpleta Bizmark in njegovi trobentaši po svetu. Ako bi katoličanom vtikavci v cerkveno reč posilili kacega nepoklicanega papeža, bi ga pravi katoličani nikoli ne spoznali, temuč deržali bi se tistega papeža , ki bi ga k temu poklicani kardinali prav in svobodno izvolili; uni napčno izvoljeni pa bi ne bil papež, ampak „protipapež," ter ne namestnik Kristusov. Ako so nekdaj imeli nekaj vpliva v papeževo volitev nemški cesarji, španjski in francoski Kralj, je bilo to zato, ker so bile to čisto katoliške vlade, in pa za odvernjenje razporov. Sedaj noben dvor nima več te pravice, da bi mogel zoper kacega kardinala protestirati. Dunajski dvor je imel to pravico kakor dvor nemškega cesarstva-j kar zdaj ni več; sedanji nemški cesar pa je protestant. Francija zdaj dvora nima. Italijanski dvor je nov in izobčen; Spanjci so na motozu italijanskem, pravi „Čech." To, še celo naprejšno vtikanje liberalcev v papeževo volitev je tako neslano, da celo laški ministerski časnik „Opinione" zoper to piše. Zlasti pobija ta list štuljenje, kakor bi Italija druge vlade nagovarjala, da naj se poženejo za skupni vpliv pri papeževi volitvi. Italija, pravi ,,Opinione", nikakor ne misli na to, da bi iz papeža storila orodje svojih politiških prizadevanj. To se pravi: italijanska vlada pri vsi svoji krivici noče biti tako fa-natiška, da bi Cerkev hotla še siliti ali zapeljevati, da naj to prav imenuje, kar ni prav, — take neslane prenapetosti so zmožni blattarji in drugi nemški liberalni listi. Nemško. Rimski cesarji so s preganjanjem keršan-stva zaredili červa, ki je spodjedel rimsko cesarstvo. Bizmark pa je na Pruskem zlegel červa, kteri spodjeda katoličanstvo na Nemškem, spodjedel pa bo nemško cesarstvo. — Zdaj so jeli zalezovati celo vero vojakov. (Tako so delali rimski cesarji v začetku; koliko vojakov ie mučencev!) Eden poveljnikov je vojaškega naddu-hovna Kratziga na odgovor klical zastran njegove vere, češ, da vojaki so „starokatoliki" (to je, novi luteranarji), ker nevedno vojaštvo se lahko d& zapeljati, da se za to izreče, ki ne ve za kaj ? Duhoven pa je moško odgovoril , da on pozna ie eno katoliško Cerkev, kakor moli vsak duhoven pri maši: „Contiteor unam sanctam eatholicam et apostolieam Ecclesiam ;" iu s sv. Ambrožem: „L*bi Petrus ibi Ecelesia." „To je moje pojasnjenje in spovedanje moje vere," je rekel verii duhoven. ,,Vidilo pa se bode naslednjič, če bodo vrav-nave vojnega mi niste rs t va pomagale k temu, da se vojaški red (disciplina) bolj vterdi in se potolažijo serca tistih, ki so unkrat skazovali naj bol) junaško serčnost pred sovražnikom ter prelivali svojo kri za kralja in domovino 4" Tako vojaški duhoven. Naj pove in priča vesoljni svet, če je bolj gerd človek pod solncem kakor tisti, ki iše katoliške junake za vero ogoljufati — iz hvaležnosti blezo, da so s svojo kervjo domovino branili? Laško. Na Laškem se gibljejo katoličani pri srenj-skili volitvah, ker škofje in sam sv. Oče jih opominjajo, da naj se jih vdeležujejo. Sedeli so namreč na srenj -skih stolih ljudje, ki so zapravljali premoženje deržav-ljanov, zdaj pa bi radi zapravili Še drajši premoženje sv. vere. V par krajih so že spodinaknjeni liberaluhi m izvoljeni so katoličani in konservativci v srenjski odbor. Nadškof napolitanski kardinal Kiario Storža je Na politance spodbudoval, da naj se srenjskih volitev vdeležujejo. To je ves mozeg pretreslo lahonstvu in išejo svojih navadnih pomočkov, da bi se jim večina glasov kje ne zgubila. „Nova Italija" ima kardelo tacih vitezov, ki ji povsod pomagajo vojskovati se zoper katoličane, in zdaj, pravi „Gen. dopisnik", gerine iz vsih italijanskih krajev v Neapcl; iz liima samega se jih jc na pot napravilo. Kazuu popotnine dobi še vsak po 2 franka na dan. Taki „regiment" je bil 1. priger- mel v Kim glasovat za to, da hočejo Kimljani zanaprej Viktor-Emanvelovci biti, in ki jih je pervi vradni list „Opinione ' imenoval „novo-prišlicc,4' ter je djal, da se borbe ni bati, ako vsi nov i-p riš lic i ,.svojo der-žavljansko dolžnost zvesto spolnijo." Kako „pravičua" bode volitev v Neapelnu, ako jo bodo take pozeruške ko-lice določile, to je jasno! Ti novoprišlici, pravi „Gen. dopisnik", so „premetavska derhai zakletnikov, izdajav-cev, izselcev, priveržencev Kavurjevih, garibaluovcev itd.," kterih domovišče se menja po vladinih potrebah. Ti „vo-litveni vandrovci", pravi ravno ta list, so pervih 10 let vlado stali gotovih oUO milijonov! Tega je dopisnik porok. Gospodovavci pa bodo sami ravno tem sleparjem kakor žertva v roke padli, kadar ne bo več ropati, in republikanci jih bodo zase v službo vzeli. Savojska vlada v polni sapi zaganja kardela pešcev in mornarjev proti bregovom Srednjega in Jadranskega morja. Policije namreč naznanjajo, da rogovileži na Laškem so se podvergli nekemu „triuinviratu" Macino-vemu, to je skrivni vladi treh človekov, ki hočejo Ma cinove republikanske namene vresničiti in boje sc, da bodo kje v večem številu sc izbarkali. V Draždanall (Dresdcn) je socialno-demokratiški list „Nemesis", kakor pišejo „Karnt. Bliitter", Bismarku in drugim jezuitojedcem povedal nektere prav gorke resnice. Pravi pa ta sicer Cerkvi sovražljivi list: „Kazprava o jezuitovskem vprašanji v berlinskem deržavnem zboru je zopet enkrat v naj boljši cvet razvila ... fanatizem, vohunski talent in puhloglavnost na rodno-liberalccv. Ali ni smešno, da naši razsvetljeni deržavni poslanci, ki sc vender sicer vedejo, kakor da bi bila mana politiške in religiozne modrosti na škafe na nje deževala, da naši časnikarji, ki si kaj dosti na to domišljujejo, da jih.... duh berlinskega presbiro-a obsenčuje, — da so le ti pred Lojoloviiui učenci v tako britkost zašli, da jim je koleno ob koleno otrinjaloj ter so eden memo druzega bolj milomajdovsko svojega „obermojstra" za pomoč prosili?" Dalje poterjuje demokraški list, da pri vsi zgovor-niški sapi niso mogli dokazati, da bi bili jezuiti res škodljivi, le omahujoče izvode so na dan spravljali, ter iz posameznih besed ali djanj na ves red sklepali. Pravi tudi, da ravno iz tega razloga, kakor jezuite, bi ti gospodje lahko pod klop spravili vse demokratiške družbe in frajmavrarstvo, kterega ta list ceni za neskončno škodljivšega in nevarnišega memo jezuitov itd. Vidi se, da inarsikteri prckucuhovskih listov imajo vendar še kako iskro spodobnosti, in niso kakor tisti revni kruhoborbci iu tanatiški sovražniki resnice, ki brez značaja, brez spodobnosti, brez vere in ljubezni v vsako pošteno reč blato mečejo. Iz Kima ve „Gcuevski dopisnik", kolik strah je obudil pastirski list uapoiilauskega nadskola , ki priporoča, da naj se verniki sope t srenjskih volitev vdeležujejo. Kovarstvo se čuti v nevarnosti, lažnjiva Italija se trese, ako bode mogla prostor pustiti pravi Italiji. O huda vest! „Kazbojniki, ki še ropajo in razdevajo hišo, v ktero so s silo vlomili, vidijo, da postavni lastniki se napravljajo veruit »e vanjo." Nadškof pravi: „Ne namer jamo meščanov na to nagibati, da naj se za ča>ti poganjajo, ktere prisego tirjajo, ampak le, da s svojim vdeleževanjem pri volitvah naj ustavijo djanje sedanjih srenjskih odborov , ki so ognji.>a nečednosti in brezbo-štva." Take besede napovedujejo tisto vojsko, ktere se nasprotniki najbolj boje. To je pa tudi nov nauk vsim brczbožiiikom, da naj se nikar ne vojskujejo zoper Božjo reč, ker ze v začetku lahko vedo, da poslednjič bodo vselej sramotno padli, kakor Golijat svoje dni. Spregledovanje je počasi uapredvalo, zdaj pa žc mnogi vidijo. Svoboda, napredvanje in več cnacih glasil je veliko glav zmešalo. Novošegno napredvanje pa sc je že dosti razodelo. Kaj ima Italija po tolikih iepih obljubah? Dežela je v okovih strašnih davkov, sainosil-stev, morij in vsakterih zlegov in hudodelstev, Pij IX jetnik v Vatikanu, Viktor Lmanvel satrap, orodje, mogočnega nemškega cesarja; pravo italijansko ljudstvo V vednem strahu in v suzuosti brez\er?kih višjih. V Kirau bodo tudi nove srenjske volitve. V zapisnikih je že 3—„buzzurrov" , katoliški reči sovraž-Ijivih tujih najemnikov. Dozdaj imajo 12.' * H) volivcev v zapisnikih, v njih pa se pogreša sila Rimljanov, ki je znano, da so za papeža. Katoliška stranka šteje, da se bo saj bljiv je Bi/mark in njegova stranka, ker Rusija pojenjuje preganjati katoličane in st; med Rimom in Rusijo v cerkvenih zadevah na Pulj-ko-Ruskem nekoliko edinosti razodeva. Ena laž nesramnih časnikov je, da je zdaj papež Poljce zapustil in z Rusom politi-ko z\czo dela. I<» pa je ravno tako malo res, kakor malo rc> j«- bilo, da je poprejšni čas papež poljski punt zop« r Kuse ,,mora-lično podpiral". Papež nikoli nobenega punta ni pod-piral, in nikoli nobenega katoliškega naroda ni zapustil ali izdal, da bi sc z njegovim tlačivccm politično zve zoval. Nekako leto je, ko je ruska vlada veči del katol. škofov nekdanjega poljskega kraljestva gnala v pregnanstvo, ker so bili bolj Bogu pokorni kakor pa iz raz-kolnikov sostavljenemu ministerstvu. Kmali pa so se po-četniki tega nespametnega preganjanja prepričali, da s tim nič niso pridobili, in da duhovstvo brez škofov je truplo brez glave. Da bi hudo popravili, kar so storili in česar nasledki »o jih plašili, so željo razoiieli papežu, da mu hočejo izročiti zapisnik oseb, iz kterih naj bi za prazne školije viši pastirje izvolil. Berlinska vlada to zve in kar precej začno vsi njeni časniki, kakor tudi zunanji „psevdo-prusi'' pisariti, kako da se papežev dvor iu Petrograd znatno sprijaznujeta, da to velja v prid Francije zoper 1'rusa, pa da bodo vsled tega papežu zopet njegove pravice povernili. Tega, se ve, se Mizinark strašno boji iu njegova huda vest mu je strah le še zvišala. Kaj čudnega je, da se Bizmark jezuitov in papeža tako boji! Med tem je rimski dvor rusko ponudbo radovoljno sprejel in vanjo privolil s to pogodbo, da bodo v zapisniku nasvetovani vredni možje , iu da za škofovske sedeže, ki so s pregnanstvom izpraznjeni, se novi ne na-svetujejo. Petrograška vlada se jc vestno podala v te pogoje iu nasvetovala je z malimi izločki naj boljši može. To tedaj je na Pruskem toiik vihar napravilo, Bizmarku toliko potii iz čela izcedilo. Po vsaki ceni so hotli Francijo zavohati v tem djanji. Toda Francija je zveuiia še le iz ropotanja nemških in laških nevoš-Jjivili časnikov, kaj se je godilo med Rimom in Petro-gradom. Kakošne reči so se potlej godile, je že znano, lzkovali so, kako je neki \Vcstcrwelle hotel Bizinarka umoriti, in kanoniku Kozmijanu so njegove papirje pod pečat djali. Oboje se je izšlo Bizmarku v sramoto. Ugrabljene papirje so s strahopetnimi opombami izročili ruakiin vradom; raztrosili so, da je papež poznanskega nadškofa postavil za pervostolnika na vsem Poljskem, z oblastjo tudi nad okrajinami, ki so pod ruskim gospostvom; in kanonika Kozmijana so razvpili za glavarja skrivnepapeževe poročilnice (nuncijature) ob ruski meji, ki gospoduje nad katoličani deržave carove. To je sicer perve trenutke delalo pomislike; knez Gorčakov pa se je kinali spreumil , kaj je na teli politiško-beriških vo-hunstvih, in ako bi njegova lastna bistroumnost bila kaj pregledala, mu tudi papežev deržavni kaucclar resnice ni zamolčal. Antonelli mu je lahko pojasnil, da zunaj ruskega cesarstva nihče ni previden z jurisdikeijo čez Cerkev na Poljskem, iu po drugi strani mu je zaterdil, kako da rimski sedež pravico imeti mora, ktero je imel ob vsih časih , pomočkov sc poslužiti, da z verniki po vsem svetu v občenji in zvezi ostane. Bizmark se je pri vsem tem tako opekel, da bi ga morebiti zguba hude bitve manj serbela, kakor sramota, ki si jo nakopal s tim počenjanjem. Na 1'ruskcui se iz sovraštva zoper jezuite vali preganjanje katoličan s t Ta. V Fuhli j«- vlada zapo-vcdaia pregnati iz šol učenice dveh ženskih redov; tako tudi u&miljcne sestre v Trebuici. V Kohnaru je višji ječarski nadzornik svojemu pervvniu obiskanju s tim spominek postavil, da je dal potergati vse podobe Materi- Božje znad vrat. Ostudni podoborez blez ni vc-dil, da celo Turki do Marije spoštovanje imajo. —- 1 > bolni-nieah >o tudi za katoličane strežniki sami prote-stantje in ti še le čakajo, da In bolnik prosil za spovednika; očitno jc tedaj, koliko katoličanov lahko ostane neprevidenih. Iz Ijllbljanr. V stolni cerkvi jc bil 13. tega mesca od preč. gosp. stol. dekana Jož. Zupana keršen iz-raelcc gosp. Herman Klein, čevljarski pomočnik iz Nyir-Karoly-a satmarske stolice, rojen 13. rožn. 1845. Botra sta mu bila gosp. tergovec Fr. Mauserin njegova soproga. Potem so ga mil. škof birmali, in med mašo čast. g. Mirosl. Križnarja, ki ga je podučeval in k sv. kerstu pripravljal, je bil obhajan. Pri sv. kerstu je bil imenovan Frančišk Miroslav Marija Katarina. — Bog mu daj živeti po veri in stanovitnemu ostati. C- o. Toma Brsrska se je te dni povernil s svojega popotvanja iz svoje domovine na pruskem Poljskem in drugod in podal se je zopet skoz Hervaško in Ogersko v svoj misijon na Bulgarsko. S posebno hvaležnostjo je sprejel lepo podobo M. 1). od Mirosl. Tomca in z dragim okvirom od Tomca očeta, in pa dve lepi tabli od ranjc. korarja J. Novaka, poslednjič lastina gospodičine N. J. Denarne zbirke smo mu bili že poprej izročili. Naročil nam je, serčno zahvalo naznaniti vsim misijonskim dobrotnikom. Že poprej je bil s popotvanja pisal v Adrianopcl in naročil, ter so v god ss. Petra in Pavla tam napravili slovesno veliko mašo : za dobrotnike tega misijona na Kranjskem. Ker je pa nekaj teh dobrotnikov že umerlo, je na pervi primerni dan mesca julija odmenjena slovesna mertvašnica ravno tam za unierle dobrotnike na Kranjskem. Tako menijo tudi ponavljati zanaprej vsako leto, ako Bog v svojo čast dobrotnikov obuduje. Ker so nekteri dvomili, če bi paramenti latinskega obreda služili tudi za Bulgarsko, zamoremo pojasniti, da sc v Drinopolji (Adrianopcl nu) raašuje po obeli obredih in toraj vse prav pride tudi Bulgarom, kar se jim ena-cega daruje. CVIinin s povodnijo poškodvanira smo poslali do g. Župana v Pragi 11. mal. serp. 1*72, v Danici nabrane darove, namreč 531 gl. 31 kr.; nadaljne darove pošljemo kmali. podurljiia pridiga, ki jo je imel preč. gosp. korar P. Urh za znano 4001etnico pri sv. Petru, je posebej natisnjena za ude kat. družbe, in dobiva se tudi sicer za nektere solde pri Gerberji in Ničmauu. nuhorshe spremembe. V ljubljanski škofiji. Bivših redovnih duhovnov pride č. g. Matevž Vovk za duh. pomočn. v Mokronog, iu č. g. Simon Pri sto v v Žiri. Umeri je v začasnem pokoju č. g. A n t. Osaua 11. jul. li. 1. P.! Gabe MMobroini darovi* v Z.a i»oškodovane s povodnijo na Češkem. G. Lor. ____er f> gl. Iz Šmartna pri Litiji po preč. g. dekanu: Darovanje v Šmartnu z duhovnimi pastirji vred 40 gl. Gn sld.; darovanje v Litiji 12 gl. sld., skupaj 51) gl. 40 sld. Za brate tilovene na Turškem (po nazn. Zg. Dan. št. 2*). Gospa K. H. kosec platna 111 1 sv. podobo. — Neimenovan: „V ljubezni Gospodovi bratom Slovenom k duhovni pomoči 1 gl., 1 staro pet. in 2 st. deset.,— Neimen. roke 2 st. deset. Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. J. Rekar 4 gl. Za sv. Očeta. Neimen. roka 1 gld. — Neka oseba prosi sv. blagoslova zase in za žlalito, da bi mogli prav moliti, zlasti tudi za rešenje sv. Očeta, 1 gold. sr. in 1 star. dvajs. — Od sv. Jurja pod K.: 1 tol. za 1 {d, 3 st. dvajs., li gl. v bank. — Neimen. gospa 1 gl. Nekaj dobrotnikov iz st.-peterske duhovnije 'J gl. iz posebnega spoštovanja in ljubezni do sv. Očeta. Iz Predoselj l gl. 3U kr. Odgovorni vrednik: Luka Jerau. - Tiskarji in založniki: Joiel Blazuikovi dediči v Ljubljani.