čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve POMEMBNA ODLOČITEV ZA »PEKO« JUTRI Poslujemo v izredno zapletenih gospodarskih razmerah. Z določenimi razlikami v jugoslovanskem prostoru so kar za vse pogoji težji, boljši kos kruha ostane le tisti sredini, ki uspe z boljšim delom, znanjem, sposobnostjo, pravilnim odnosom do dela in sredstev ustvariti več nove vrednosti, več dohodka. To boljše delo mora biti ustrezno motivirano, med temi motivi so osebni dohodki prav gotovo med prvimi. V Peku že skoraj leto in pol teko priprave, obravnave in usklajevanje sprememb na področju nagrajevanja. Osnovni cilj teh sprememb in dopolnitev je večja motivacija za boljše in zahtevnejše delo, taka politika delitve osebnih dohodkov, ki bo z izkoriščanjem vseh možnih notranjih rezerv jutri vodila k večjemu dohodku, s tem pa tudi k višjim osebnim dohodkom nasploh. Tekoča gospodarska gibanja kažejo prve znake izboljšanja, v primerjavi z lanskim letom, zaostajamo še precej za planskimi cilji letošnjega leta. Ob nekoliko podrobnejšem pogledu v poslovno dogajanje ugotavljam še kar precejšnje notranje rezerve, ki jih je mogoče izkoristiti z boljšim delom in pravilnim odnosom do dela ter prejetih nalog. Že sam pogled na prostor pred vratarnico pred drugo uro kaže, da je še precejšnje število zaposlenih v Peku, ki stojijo ob ali celo zavirajo voz, naložen s planskimi, sedanjim razmeram primernimi, nalogami. Prav gotovo, da sama dograditev sistema nagrajevanja omenjene probleme ne bo rešila, vendar so s predlogom podane osnove, da nastopi večja razlika med osebnim dohodkom tistega, ki vestno opravlja njemu zaupano delo in drugim, ki tega ne stori tako. Ustrezna izpeljava omenjenih določil v vsakdanjo praktično uporabo mora dati rezultate že na kratek rok. Posebej želim omeniti, da je za nadaljnji razvoj Peka pomembno, da postanemo zanimivejši za sposobne strokovnjake, brez katerih realizacija načrtovanega razvoja ne bo možna. Tudi to spremembo prinaša omenjen Samoupravni sporazum, seveda je učinke tega mogoče pričakovati na nekoliko daljši rok. Sam sem prepričan, da ti učinki pomenijo višje osebne dohodke za vse zaposlene, predvsem pa potrebno akumulacijo, tudi za LOKO. S spremembami se daje večjo težo delovnim pogojem, ureja se področje nadomestil, dodatkov za vse tiste, ki delajo po normi in jim je z leti spretnost in hitrost dela nekoliko opešala, posebna priznanja za pri-pradnost kolektivu Peka in seveda še ostalo, kar je bilo opisano v »Čevljarjevih obvestilih« in obrazloženo na zborih delavcev. Usklajujemo se tudi z določili Družbenega dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke, saj je bil prav na tem področju letos zakonski poseg. V sami javni razpravi je bilo podanih kar precej pripomb in dodatnih predlogov. Večina teh se je pri oblikovanju končnega predloga upoštevala, bilo je tudi nekaj takih, ki za širšo sredino niso sprejemljivi ali niso v okviru družbenih normativov. Mislim, da je tudi to eden od razlogov za pričakovanje ugodnega sprejema omenjenega Samoupravnega sporazuma na referendumu. Seveda z referendumom še ne potrjujemo vrednotenja posamezne naloge, torej razvrstitev nalog v razrede. Sprejemamo samo osnove za izvršitev tudi te naloge, ki nam šele sledi. V zadnjem obdobju smo ob zahtevnih vsakodnevnih nalogah namenili kar precej časa obravnavi in usklajevanju osnov za delitev osebnih dohodkov v Peku. Vse pozitivne pobude so bile upoštevane. Ob ocenjevanju sedanjega predloga in seveda odločanja o njegovem sprejemu je potrebno nekatere posebne ali posamezne interese podrediti skupnemu, to je nadaljnjemu razvoju Peka. Referendum je torej ena od pomembnih odločitev, kako bo Peko jutri. PREDSEDNIK KPO Franc Grašič, dipl. oec. DAN DELAVCEV PEKA Po zboru in pozdravnem nagovoru predsednika konference osnovnih organizacij sindikata Miha Rožiča se je prireditev začela. REFERENDUM Referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih. Dne 17. 6. 1987 je skupni delavski svet razpisal referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za dne 3. 7. 1987. Ta dan bomo neposredno s tajnim glasovanjem odločili, ali se strinjamo s predlaganim aktom. Sporazum smo imeli v javni razpravi januarja 1986 in v ponovni razpravi maja 1987. Sporazum obsega predvsem vsebino dosedanjih pravilnikov o osebnih dohodkih. O predlogih sprememb smo vas seznanili s Čevljarjevimi obvestili, objavljen pa je tudi dokončni predlog, ki ga predlaga v sprejem skupni delavski svet. Dokončni predlog je objavljen na oglasnih deskah, izvleček je bil objavljen v Čevljarjevih obvestilih, vsak pa ga lahko zahteva tudi v pravnem oddelku. Vsebino sporazuma ocenjujemo pozitivno. Marsikatera določba se je spremenila v korist delavcev, za »nesprejete« predloge pa je obenem z dokončnim predlogom komisija podala obrazložitve, s katerimi se je strinjal tudi skupni delavski svet. Od prvotnega predloga, ki je bil posredovan v razpravo, se je predvsem spremenilo poglavje o planiranju in razporejanju dohodka, ki smo ga morali uskladiti z novim zakonom in družbenim dogovorom. Ponovno poudarjamo, da z odločitvijo o sporazumu ne sprejemamo analitične ocene. To bomo sprejeli obenem s sprejemom pravilnikov o osebnih dohodkih v TOZD oziroma DSSS v drugem polletju. V tem sporazumu je le metodologija za opis in ocenitev del in nalog, na katero pa sta bili posredovani le dve pripombi. Sporazum vsebuje tudi določitev indeksnih razmerij del in nalog v primerjavi z najenostavnejšim delom. Na ta razmerja so bile posredovane pripombe, zato je komisija sestavila nov predlog, ki je bil objavljen v Čevljarjevih obvestilih dne 1. 6. 1987 in ga vsebuje tudi dokončni predlog sporazuma. Na kratko navajamo zadeve, ki jih sporazum ureja: — planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka, — oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo — osebni dohodki iz naslova živega dela — osebni dohodki na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi (minulo delo), — sredstva sklada skupne porabe, — sredstva rezerv, — osnovna merila za ugotavljanje učinkov delavcev (osnove za določitev v pravilnikih), — zajamčeni osebni dohodek, osebni dohodek pripravnikov, nagrade učencem, mentorjem itd., — določila o dodatkih k osebnim dohodkom (nadurno delo, nočno delo, plačilo praznikov itd.), — nadomestila osebnih dohodkov (bolezenska odsotnost, za čas letnega dopusta, za čas drugih odsotnosti z dela), — osebni prejemki delavcev v breme drugih poslovnih stroškov (potni stroški, dnevnica, terenski dodatki itd.), — neposredna skupna poraba (regres za dopust, jubilejna nagrada, nagrade ob upokojitvi, solidarnostne pomoči), — sredstva sklada skupne porabe (zdraviliško zdravljenje, aktivni medicinski oddih itd.), — osnovne določbe za nagrajevanje delavcev na delu v tujini, posebne določbe za delavce TOZD Mreža, — metodologija za oblikovanje razvidov del in nalog ter metodologija za ocenitev del in nalog, — določitev točk za razporeditev del in nalog v razrede ter indeksna razmerja. S sprejemom predlaganega sporazuma bomo izpolnili tudi zahteve za uskladitev aktov z zakonom o celotnem prihodku in dohodku, z družbenim dogovorom in družbenimi usmeritvami v letu 1987. NAŠE POSLOVALNICE Pogled na poslovalnico Hrastnik. HRASTNIK Aprila lani je bila v novozgrajeni poslovni hiši sredi Hrastnika odprta lepo urejena prodajalna Peko. Poslovalnica Peko v Hrastniku je bila odprta leta 1948. To je bila majhna, skromna trgovina. Z urbanistično ureditvijo je bila stavba predvidena za rušenje. Staro se je umaknilo novemu. Poslovalnica je eno leto poslovala v začasnih prostorih ne daleč stran. Prej vse tako stisnjeno in neudobno, po vselitvi pa tako lepo in prostorno. Več kupcev je potrdilo, da je to najlepša trgovina v Hrastniku. Trgovina ima neprekinjen delovni čas, čeprav so v njej le tri delavke. Poslovodkinja Hedvika Brvar pravi, da je večkrat dela preveč za tri, toda pri upadanju kupne moči ne upajo računati še na četrtega člana kolektiva. Hrastnik ima 11.400 prebivalcev. Trgovino s čevlji imata tam tudi Planika in Astra, Borovo pa jo je pred nedavnim ukinil. V letu dni naša dekleta prodajo približno 14 tisoč parov čevljev. Kupci sicer tarnajo zaradi visokih cen, zato mora prodajalec znati svetovati, da se čevelj preseli iz prodajne police k potrošniku. Hedvika Brvar in Ema Benetek znata ponuditi in svetovati kupcem. Učenci 8. b razreda Osnovne šole Heroja Bračiča, se zahvaljujemo vaši delovni organizaciji, ker ste nam omogočili občasno delo pri vas. S prisluženim denarjem smo imeli lep zaključni izlet. Vsem želimo veliko delovnih uspehov in prijetne počitnice. Učenci 8. b in Tonica Marin SREČANJE IN TEKMOVANJE ČEVLJARJEV Drugo delovno proizvodno tekmovanje delavcev obutvene industrije Slovenije je bilo 23. maja v Alpini. Tekmovanje je sodilo k prireditvam ob 40. letnici obstoja tovarne obutve v Zireh. Prijavljene so bile ekipe Planike iz Kranja, tovarne obutve Novo mesto, Lileta iz Maribora, tovarne usnja Slovenj Gradec, Cicibana iz Mirna pri Novi Gorici, Alpine Žiri in Peka. Naši tekmovalci so po disciplinah zasedli mesta: modeliranje Boris Zavrl 2. mesto sekanje zg. usnja Ivanka Medič 4. mesto izdelava zg. delov Vilma Rejc 2. mesto Ana Kavčič 2. mesto sekanje podplatov Rudi Košir 2. mesto montaža Bojan Markič 3. mesto Zvone Purgar 3. mesto V teoretičnem delu za moški program je tekmovala samo ekipa Peko. Sestaljali so jo: Silvo Škufca, Alenka Podgoršek, Marija Selak, Marjan Aljančič, Vinko Šparovec, Lado Sedej in Zdenka Vogrinc. Ekipni vrstni red za ženski program je bil: 1. Alpina 2. Peko 3. Planika 4. Ciciban 5. Lilet 6. TUS Slovenj Gradec 7. Tovarna obutve Novo mesto NAJBOLJŠI V KANJIŽO IV. Zvezno zaključno delovno proizvodno tekmovanje delavcev obutvene industrije je bilo od 28. do 30. maja v tovarni obutve Elita v Kanjiži. Iz Slovenije sta v Kanjižo odpotovali ekipi za ženski in moški program. V ekipi za žensko obutev so bili tekmovalci iz Planike, Cicibana, Alpine, TUS-a Slovenj Gradec, medtem ko so ekipo za moški program sestavljali naši sodelavci: Boris Zavrl, Silvo Škufca, Ana Kavčič, Zdenka Kovačevič, Rudi Košir, Bojan Markič, Zvone Purgar in vodja ekipe Franci Ruparčič. V ekipi SR Hrvatske je za TOZD Budučnost tekmoval naš modelir Janez Golmajer. V končni uvrstitvi so bili rezultati naših udeležencev: MOŠKA OBUTEV MODELIRANJE Janez Golmajer 1. mesto Boris Zavrl 4. mesto sekanje zg. delov Silvo Škufca 8. mesto izdelava zg. delov Ana Kavčič in 8. mesto Zdenka Kovačevič 9. mesto sekanje podlpatov Rudi Košir 8. mesto montaža Bojan Markič 13. mesto Zvone Pudgor 14. mesto Ekipna uvrsitev za Slovenijo: ženski program 2. mesto moški program 7. mesto V proizvodnih tekmovanjih so v prednosti domače ekipe, ker je praktični del tekmovanja na artiklu iz proizvodnje. Kanjiža leži na robu severovzhodnega dela Avtonomne pokrajine Vojvodine, na desnem bregu reke Tise. Občina ima 33.000 prebivalcev. Tovarna obutve Elita je nastala pred dvainštiridesetimi leti. Iz majhne obrtne delavnice se je razvila v moderno tovarno za izdelavo ženske obutve. V njej je zaposleno 660 delavcev. Tekmovalci iz Slovenije so prišli v Kanjižo tik pred tekmovanjem, odšli pa pred uradnim zaključkom in razglasitvijo rezultatov, tako, da so izgubili le dva delovna dneva. Tekmovalci iz drugih republik se na taka tekmovanja pripravljajo vsaj teden dni. Za udeležence zveznega tekmovanja je republiški svet zveze sindikatov, odbor za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo pripravil družabno srečanje v izobraževalnem centru v Radovljici. SREČANJE IN TEKMOVANJE KOVINARJEV Četrto delovno proizvodno srečanje kovinarjev, elektrikarjev, avtomehanikov in šoferjev Gorenjske je bilo 13. junija v vseh gorenjskih občinah. Namen delovnega srečanja je izmenjava delovnih izkušenj, preverjanje poznavanja stroke, ne nazadnje pa tudi preizkus spretnosti in znanja. Izmed štirinajstih poklicev so naši delavci tekmovali v dveh. Obratni elektrikar Robert Fiksel je zasedel drugo mesto, Bojan Ropoša, prav tako elektrikar pa četrto. Prvi in drugi v vsaki skupini si pridobita pravico do nastopa na republiškem delovnem srečanju, ki bo letos že enajstič. Kovinorezkalci so tekmovali v naši orodjarni. Tekmovala sta tudi rezkalca Jože Bodlaj in Franci Nemanič, ki nista uspela ponoviti lanskega uspeha, ko sta bila v vrhu (prvi in drugi). Na republiškem tekmovanju MEMORIALU FRANCA LESKOŠKA-LUKE bosta gorenjske kovinorezkalce zastopala Bojan Šmit iz Elana in Tonko Rant iz Iskre Železniki. 11. republiško srečanje kovinarjev bo na Gorenjskem v tistih delovnih organizacijah, kot je bilo regijsko tekmovanje. Kovinorezkalci bodo v petek 26. junija tekmovali na naših strojih v orodjarni. Robi, kot mu pravijo v elektrodelavnici, pa se bo med sebi enakimi obratnimi elektrikarji iz vse Slovenije skušal uvrstiti čim bolje v delavnici srednje šole Iskra, kjer bodo tekmovali elektrikarji. Boris Janc Odbojka: ekipa Orodjarne DAN DELAVCEV PEKA MNOŽIČNA PRIREDITEV Nekateri so se odločili za planinski pohod. Zbrali so se pred vratarnico, nekaj pa se jih je pridružilo v Bistrici. V soboto, 30. maja je bila v Tržiču velika športno-zabavna prireditev DAN DELAVCEV PEKA. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je lani prvič pripravila prireditev, na kateri je sodelovalo več kot 500 delavcev iz vseh osnovnih organizacij. Po uspešni prvi izvedbi lani, je konferenca sprejela obvezo, da bo prireditev vsako leto. V šestih športnih panogah in pohodu na Bistriško planino je sodelovalo skoraj 700 športnikov rekreativcev. ^ Že nekaj po šesti uri zjutraj so prišli sodelavci iz Benedikta. Kmalu za njimi iz Ormoža, Trbovelj in Ludbrega. Po otvoritvi prireditve ob 8. uri so tekmovalci odšli na športna igrišča, nekateri so se odločili za planinski pohod na Bistriško planino, skupina si je ogledala znamenitosti Tržiča in okolice. Tekmovalci v malem nogometu so igrali na igriščih osnovnih šol v Križah, Bistrici in Zalem rovtu. Sa-histi so partije odigrali v dvorani upravne stavbe. Kegljači in kegljačice so kegljali na kegljišču v Tržiču, strelci in strelke so streljali na strelišču Cimper. Tekmovalci v odbojki so se pomerili v dvorani osnovne šole v Bistrici, odbojkarice pa v dvorani osnovne šole na Zalem rovtu. Dvorana v osnovni šoli v Križah je bila gostitelj tekmovalcev v namiznem tenisu. Dopoldne je bilo športno. Popoldanski zabavni del se je začel s koncertom Komornega zbora Peko, nadaljeval s kvizom KAJ VEM O PEKU. Po razglasitvi rezultatov v šotoru na Deteljici je bil popoldanski uradni del zaključen. Zvečer je nastopil še Andrej Šifrer in navdušil zbrano množico. Že od poldneva dalje je za razvedrilo in ples igral ansambel Interval iz Trbovelj. Ob zvokih ansambla se je rajanje zavleklo pozno v noč. Športniki so se odpeljali na športna igrišča v Križe, Bistrico, Zali rovt in strelišče Cimper. Moški so odbojko igrali v dvorani osnovne šole Bistrica. Rezultati športnih tekmovanj: osnovne organizacije sindikata Kegljanje ženske KEGLJANJE ženske: 1. Obutev II, 2. Poliuretan, 3. Obutev I, 4. DSSS, 5. Ormož, 6. Mreža, 7. Komerciala, 8. Budu-čnost, 9. Benedikt, 10. Gumoplast, 11. Trbovlje moški: 1. Mreža, 2. Poliuretan, 3. Budučnost, 4. DSSS, 5. Obutev II, 6. Orodjarna, 7. Komerciala, 8. Obutev I, 9. Gumoplast, 10. Ormož, 11. Trbovlje Kegljanje moški Streljanje ženske STRELJANJE ženske: L Trbovlje, 2. Komerciala, 3. Benedikt, 4. Budućnost, 5. Ormož, 6. Obutev II, 7. Obutev I, 8. DSSS, 9. Gumoplast moški: 1. Orodjarna, 2. Gumoplast, 3. Obutev II, 4. DSSS, 5. Komerciala, 6. Trbovlje, 7. Poliuretan, 8. Bu-dućnost, 9. Benedikt, 10. Mreža, 11. Ormož, 12. Obutev I NAMIZNI TENIS ženske: 1. Obutev II, 2. Trbovlje moški: 1. Obutev II, 2. Orodjarna, 3. Komerciala, 4. Trbovlje, 5. Budućnost, 6. Obutev I, 7. Gumoplast, 8. DSSS, 9. Poliuretan Namizni tenis moški Mali nogomet: Ekipa tozda Poliuretan MALI NOGOMET moški: 1. Mreža, 2. Obutev II, 3. Komerciala, 4. Gumoplast, 5. Trbovlje, 6. Orodjarna, 7. Budućnost, 8. Benedikt, 9. Poliuretan, 10. Ormož, 11. Obutev I, 12. DSSS ŠAH moški: 1. Orodjarna, 2. Budućnost, 3. Komerciala, 4. Obutev II ekipno ženske: 1. Obutev II, 2. Komerciala, 3. Trbovlje, 4.-5. DSSS Obutev I, 6. Benedikt, 7. Ormož, 8. Budućnost, 9. Poliuretan, 10,—11. Gumoplast, Mreža, 12. Orodjarna Ekipno ženske ekipno moški: 1. Orodjarna, 2. Obutev II, 3. Budu-ćnost, 4. Komerciala, 5. Gumopolast, 6. DSSS, 7. Mreža, 8. Trbovlje, 9. Poliuretan, 10. Obutev I, 11. Benedikt, 12. Ormož ekipno moški in ženske: 1. Obutev II, 2. Komerciala, 3. Budućnost, 4. DSSS, 5. Orodjarna, 6. Trbovlje, 7. Gumoplast, 8. Obutev I, 9. Poliuretan, 10. Mreža, 11. Benedikt, 12. Ormož ODBOJKA ženske: 1. Komerciala, 2. Obutev II, 3. DSSS, 4. Benedikt, 5. Obutev I moški: 1. DSSS, 2. Budućnost, 3. Orodjarna, 4. Obutev II, 5. Gumoplast INOVACIJSKA DEJAVNOST SPODBUDA RAZMIŠLJANJU Da bi spodbudili delavce k razmišljanju o izboljšavah pri delu je komisija za inovacije objavila razpis za tehnične izboljšave, koristne predloge in izume. Do konca maja je komisija dobila predloge iz tozdov: Obutev, Orodjarne, Gumo-plast, Poliuretan in raziskovalne enote v DSSS. V tozdu Obutev so raziskali rešitve za dva problema. ZARISOVANJE NA NOTRANJIK Pri pripravi notranjikov za sandale je potrebna razmeroma enostavna, pa vendar pomembna operacija označevanja zgornjega dela. Operacija se izvaja ročno z uporabo zari-sovalne šablone in kemičnega svinčnika. Problem takega označevanja je počasnost, netočnost polaganja šablone na notranjik, nepravilna drža in položaj kemičnega svinčnika in premik šablone v času zarisovanja. Značilnosti delovne organizacije so: menjava šablon v odnosu na vzorec, Sortiment ter levi in desni notranjik; različno število oznak (od 2 do 24 in več); različne oblike notranjikov v profilu in tlorisu. Z izboljšavo ali inovacijo želijo doseči: 1. krajši čas izvedbe operacije 2. večjo točnost oznak ZAREZKANJE UTOROV NA NOTRANJIK Tudi ta problem nastopa pri pripravi notranjikov za sandale. Na označenem mestu je treba pripraviti prostor za na-leganje jermenčka ali roba prednjika. Operacija se prvenstveno izvaja na ojačanem (zgibnem) delu notranjika, čeprav je naleganje jermenčkov v prednjem delu prav tako problematično. Problemi nastajajo zaradi: počasnosti, netočnosti v odnosu na zarisovanje, nepravilne oblike utora, različnosti v globini utora, različnosti v dolžini utora, pri tem pa ni rešitve za prednji del notranjika. Značilnosti delovne operacije so: — različnost v širini utorov, odvisno od vzorca — različnost v smeri utora, odvisno od vzorca — različna krivina notranjika, odvisno od višine pete — različnost v globini utora, odvisno od vzorca. Pri sedanjem načinu dela izvajalec uporablja lesene kolute z gumijasto oblogo in nalepljenim ostrgovalnim papirjem na obodu. Koluti so v različnih širinah in se po potrebi menjajo na stroju. Funkcija stroja je vrtenje kolutov, vse kar je v zvezi s produktivnostjo in kvaliteto pa je odvisno od delavca. Zarezkanje utorov je možno s specialnim strojem firme MOHRBACH. Problem pa je v izredno dragih VIDIA rezkar-jih in brušenju. Zarezkovati ni mogoče pod večjimi koti in notranjikov za visoke pete. Poleg tega je delo na stroju hrupno in nevarno, zato je ta postopek opuščen. Z inovacijo bi želeli: 1. izboljšati produktivnost 2. izboljšati kvaliteto V tozdu Orodjarna so pripravili razpis za štiri naloge, ki naj bi vzpodbudile k razmišljanju, da bi bili problemi hitreje odpravljeni. RED IN DISCIPLINA Veljavne oblike vzdrževanja reda in discipline ne dajejo željenih rezultatov. Zamujanje, predčasno odhajanje na malico, zapuščanje delovnih mest, dvojna malica in podobno. V povprečju se tako izgubi skoraj 6 % delovnega časa poleg normalne izgube za osebne potrebe. Od predlaganih idej pričakujejo zmanjšanje izgub in diferenciacija tistih, ki spoštujejo osnovni red do tistih, ki reda ne spoštujejo. PLAN Že dalj časa opozarjajo na stanje s področja planiranja za proizvodni del tozda. Plani so v glavnem le spisek želja, niso odraz zahtev in kapacitet razpetih v čas kot osnovni element. Predlogi in realizacija problematike bi lahko zmanjšali število čakalnih ur, na drugi strani pa zmanjšali število nadur ob izrednih naročilih, kar bi vplivalo na pocenitev proizvodnje. INFORMACIJSKI SISTEM Na tem področju bi želeli izpopolniti področje spremljanja in obračuna proizvodnje v tozdu. Obvladani naj bi bili podatki o materialni pripravi, stopnji obdelave, kvaliteti in dejanskih stroških. KVALITETA Dosedanji sistem nadzora kvalitete je treba dodelati do take faze, da se lahko vključi še avtokontrola in odvisnost osebnega dohodka od stopnje kvalitete tudi za tiste delavce, ki so posredno odgovorni za kvaliteto. V tozdu Gumoplast so razpisali odpravo problematike, kjer lahko sodelujejo vsi zaposleni. Predlogi naj bi vsebovali tehnološke izboljšave, drugačen pristop do dela in nekatere organizacijske rešitve. Za gumarno naj bi predlogi vsebovali sledeče: — izboljšanje kvalitete — znižanje stroškov — tehnološke rešitve (izdelava orodja, stroji) v plastiki: — izboljšanje kvalitete — tehnološke rešitve v barvarni prav tako: — tehnološke rešitve (pranje, barvanje, aktiviranje). Dobrodošel bo vsak predlog. V tozdu Poliuretan so razpisali rešitve problemov proizvodnje: — zmanjšanje zračnih mehurjev v PU podplatih — zmanjšanje obrabe ležajev na mešalni glavi stroja VTE ■— uporabo odpadnega poliuretana (izmet-iztis). Tako, razpisi so tu, komisija za inovacije pričakuje, da bo dobila rešitve. Vsak koristen predlog bodo upoštevali in po realizaciji primerno nagradili. Ce ima delovna organizacija delavce, ki razmišljajo, lažje kljubuje težavam. O delu komisije za inovacije, prispelih predlogih in rešitvah bomo pisali v Čevljarju. Sklep komisije na zadnji seji je tudi, da bodo za vsako številko pripravili nekaj zanimivosti s področja njihovega dela. O pravilnosti poteka kviza in odgovorov je odločala žirija v sestavi: Štefka Gros, Tomaž Teran in Tomislav Zupan. TOZD TRBOVLJE NOVI UPOKOJENCI OBLJUBE ŠE NISO DOVOLJ V tozdu Trbovlje rezultati zaostajajo za planiranimi, kljub prizadevanju vseh zaposlenih. Prvi in poglavitni vzrok je prav gotovo slaba oskrba s kvalitetnim usnjem, kot drugo bi lahko navedli fluktuacijo. Letos so na novo zaposlili 15 delavk, odšlo pa jih je 18. V treh zasavskih občinah ni primerne delovne sile za vključitev in delo v taki vrsti proizvodnje. Norme so v povprečju sicer dosežene 110 %, toda na posameznih fazah so težko dosegljive zaradi pogostih menjav artiklov. Vzrok temu so manjša naročila in podobno. Plani pa so tempirani na polno zasedenost in zmogljivost. Pri menjavi delavcev je težko slediti planom. Nov delavec potrebuje za najbolj enostavne delovne operacije dva do tri mesece, za zahtevnejše pa sorazmerno več. Poleg teh vzrokov imajo velik vpliv na izvrševanje plana izostanki. V stalnem porastu so bolniški izostanki in porodniški dopusti, kar je razumljivo, saj je to pretežno ženski kolektiv. Od 42 % zaposlenih je le 20 moških, zato je veliko izostankov, tudi zaradi bolezni otrok. Pri zaostajanju za planiranimi rezultati je treba upoštevati tudi: zgodi se, da je zaradi slabe kvlaitete usnja zavrnjena celotna pošiljka. Preden se to nadomesti, je v proizvodnji že nastal zastoj. Vodja tozda, Pavel Tadel pravi, da so se v kolektivu dogovorili in dali obljubo, da bodo po svojih močeh kljub vsem težavam, dali vse od sebe in se trudili, da bodo njihovi izdelki na čimboljšem nivoju, da bo njihov delež v sklopu slabe kvalitete čim manjši. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi aktivno delajo. V zadnjem času so se največ pogovarjali in razpravljali o novi analitski oceni in samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih. Stvari o novi analitski oceni, pravijo, še niso povsem jasne, zato tudi veliko število pripomb. Radovedno čakajo kaj bo rekla komisija. Vsi pa pričakujejo boljše in več denarja. Tako je pripovedoval Pavel Tadel, vodja tozda Izdelava zgornjih delov Trbovlje. Prav takrat je bil ponosen na svoje »športnice«, ki so na športnih tekmovanjih v Tržiču, ob Dnevu delavcev Peka, ekipno zasedle tretje mesto, v streljanju pa so osvojile zmago. Veselita se zmage I ä Drugo mesto v odbojki za ekipo iz Budućnosti. Janez GRAŠIČ iz prirezovalnice 512 Zvonka JAGER iz šivalnice 512/5 Janez KALIŠNIK svetovalec in Silva STRITIH iz ambulante so naši novi upokojenci. Ob odhodu jim želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let ter veliko sreče in dobrega počutja. Takole bo preživljal zasluženi pokoj Janez Grašič NAŠI PETDESETLETNIKI DRAGUTIN ČAJIĆ iz poslovalnice Banja Luka II. ALOJZIJA MEDVED likanje opetja v montažnem oddelku LADISLAV PIBER uvajanje novih tehnologij in nabavljanje materiala ANTON RIBNIKAR poliranje v oddelku plastike ČESTITAMO! V prejšnji številki Čevljarja smo za srečanje z Abrahamom čestitali Petru Škrjancu, kontrolorju v izdelavi obutve. Nič zato, čestitka naj kar velja, saj se je tudi on že srečal s častitljivo obletnico, veljala pa je PETRU ŠKRJANCU, varnostniku iz splošnega sektorja. NAGRADNA KRIŽANKA HRIBUAKDPR5KEM TUDI AVTOBU5HO PODJETJE mm) 5K Sportiti ČASOPIS IT. FILMS. IGRALKA '50PHIAI ME5T0 V ZAHOPUI ROMUHUI MARA- SCA«^ PREPROSI tiVILO, PLUG K) REP' TE51A UIX0LA POPISUJ! REKA-AU TLESvto RARA KBM VELIKI IT-SLIKAR GLEŠUO 5WWD FIZIK PREBIVA- pi LEC m BRITAUIJE RASICI) Q0BEC IME PEVKI 5RŠEU ;e režiser 5TV0 IVO FABIUC TALITA OBLOGA pMstiu , CEV , (3ASER) 05TER VlSlMSKI ZRAK KRADLTl VEC REKA MED SRH IH SRS VE5LASKAI TEKAA LOŠČILO LAK TRESKE QBRAMBUI QKBE. SVEPSKI GORA V VIHODUI SR6IJ1 FR. PISEC (CLAUDE ARlAMA'j RASTLI-VJA ZA ODVAJAL Ul ČAJ MOGOČEM VLADAR ARABSKI EMIRAT . AMTA ZAVADLAV VEGI DE5VJI PRITOK CjAUAESf GOLTAHEC REKA V , .TUZLO a Škotski SPIRITI 5TIČUA SEJA Ml. OMI EDEM DELAVKA V ALPINI ROPRET JflUKO Za križanko iz prejšnje številke smo dobili 34 rešitev. Nagrade je izžrebal Boštjan Močnik iz Mreže: 1. Božidara Mikulič 501 2. Janez Rozman 500 3. Erika Ahačič 600 4. Cvetka Jurjevčič 600 5. Jurij Ovsenek 300 Dolžni smo vam izid žrebanja iz prejšnje številke. Nagrade je izžrebala Gordana Paurevič iz splošnega sektorja. 1. Tomaž Teran 200 2. Anton Medved 300 3. Senija Kazič 512/5 4. Lojzka Bohinc 600 5. Ana Kavčič 512/5 Nagrade bodo večje, saj so bile res samo simbolične. Prva in druga bosta denarni, ostali trije pa bodo dobili reklamni material: svinčnik, obesek za ključe in značko. Tako so tudi predlagali v osnovni organizaciji sindikata Obutev. O tem bo še odločil odbor za obveščanje. Ob nenadni mnogo prezogdnji izgubi brata JANEZA KNIFICA se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512 za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. sestra Marica z družino Ob boleči izgubi drage mame IVANKE RAZTRESEN se zahvaljujem za podarjeno cvetje in denarno pomoč sode- hčerka Joži Povše z družino lavkam šivalnice 512/2. ZAHVALE Ob smrti dragega očeta antona Češka se toplo zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč sodelavcem gumarne in barvarne. Martin Češka Ob boleči izgubi dragega očeta RUDIJA HROVATIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam splošnega sektorja za venec in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Milena Snedic Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata JANEZA PERNETA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Peko, organizaciji sindikata Peko, sodelavcem iz oddelka 510, osnovni organizaciji sindikata Obutev, sodelavcem iz modelirnice, sošolcem srednje tekstilne in obutvene šole Kranj, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žalujoči vsi njegovi Ob izgubi dragega očeta BORISA ROBLEKA se zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje sodelavcem iz finančnoračunovodskega sektorja, raziskovalne enote in kontroli kvalitete ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. njegovi otroci JANEZ PERNE Dragi Janez! Težko in boleče je odjeknila v delovnem kolektivu vest, da ti je kruta usoda ustavila dih in srce, in te za vedno iztrgala iz naše sredine. Mnogi tega nismo mogli verjeti, saj si še pred dnevi opravljal poverjene ti naloge v delovni organizaciji in si še pred dnevi živel in delal v krogu svojih sodelavcev in tovarišev. Rodil si se leta 1953. Kot 15-letni fant si se zaposlil v našem kolektivu, ter mu ostal zvest vse do dneva, ko te je neizprosna usoda iztrgala iz naših vrst. Stremel si po večjem znanju in kljub težki bolezni, ki te je spremljala, obiskoval srednjo tehnično čevljarsko šolo v Kranju. Največja želja, da bi jo dokončal, se ti ni uresničila. Preskromne so besede, da bi izrazile bolečino naših src. Misli ne morejo dojeti resnice, da stojimo ob grobu, ki bo tvoj zadnji dom, da je to slovo od tebe, dobrega sodelavca in prijatelja. V imenu sodelavcev iz sekalnice izrekam svojcem iskreno sožalje, tebe Janez, pa bomo ohranili v trajnem spominu. sodelavci ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za lepo darilo in jim želim še veliko uspehov in prijateljstva kot smo ga imeli do sedaj. Košnjek Francka Zahvaljujem se sodelavcem TOZD Poliuretan za prejeta darila in izkazano pozornost. Berlogar Slavko Sodelavkam in sodelavcem v RPS-u se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in lepo darilo, hkrati pa vam želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Francka Lunar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam, mojstrom, preddelavkam šivalnice 550 za prekrasno darilo, prisrčno slovo, ki mi bo drag spomin, kakor tudi prijetno dolgoletno sodelovanje z vami. Kokole Pavla Ob odhodu v pokoj se sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 523 za lepa darila in Ireni Seifert za šopek najlepše zahvaljujem. Hvala vsem za lepe želje in prisrčno slovo. Pri nadaljnem delu vam želim veliko delovnih uspehov. Francka Debevc Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 512/2 za lepo darilo in tople želje. Vsem želim veliko delovnega uspeha, dobre volje in medsebojnega razumevanja. Justina Žugič Sodelavkam in sodelavcem finančno računovodskega sektorja se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darila ob odhodu v pokoj. Želim, da bi bili še naprej tako pozorni do svojih odhajajočih sodelavcev. Vsem želim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Mira Brezar /------------------------------------\ V SPOMIN Boleč je spomin na svežo gomilo. Tembolj je boleč, če je prekrita z belimi cvetovi. LILJANA HRNČIČ, dvaindvajsetletna sodelavka je bila žrtev nesreče na cesti. Neizmerna je bolečina domačih, prijateljev, sodelavcev in znancev, najbolj pa jo bo pogrešal sin, ki je mamico izgubil, še preden se je zavedel kaj je življenje. V_______________________________________________________J LILJANA HRNČIČ V cvetu mladosti je pretrgana nit življenja ... Smrt kosi v večeru življenja. Ko pokosi mlad cvet, se vprašamo zakaj? Odgovora ni. Neizprosna, kruta usoda poseže sem pa tja tudi v vrste, kjer bi ne smela. PRIŠLI ODŠLI V tovarno: Kavčič Ana, Koren Suzana. Domjan Silva, Žižek Ivan, Divkovič Janja, Smolej Jožica, Štrukelj Miloš, Ka-var Renato, Kaštrun Robert, Marjanovič Dragica, Mlinar Ivanka, Dejanovič Marko, Krušelj Krešo. V Budučnost: Piljak Krešo, Zdelar Ivica, Modrič Mladen, Križaj Mladen, Salamon Franjo, Valjak Vitomir, Fun-tek Stjepan, Kolak Branko, Kovač Juriča, Koščak Josip. V Mrežo Priština: Jovanovič Slavimirka Valjevo II.: Vuletič Vesna Ljubljana VI.: Cvijanovič Anka, Jeršin Marja, Likovič Jožica, Pajek Saša, Vasilič Ružiča Ljutomer: Hadela Marjana Titovo Velenje: Rutnik Metka Prevalje: Lokovnik Antonija Rijeka L: Žubrinič Snježana Beograd IL: Čvrkič Nataša Pirot: Krstič Zoran Sarajevo L: Hadžihasanovič Behudina. Iz tovarne: Mihelič Peter, Kavar Janez, Vodnjov Mitja, Pavšek Bojan, Matanovič Ziiada, Trunk Majda, Dermastja Helena, Dragičevič Goran, Strumberger Metka, Pokrivač Silva, Ribnikar Marija, Kodrič Cirila, Slatnar Vilma, Alagič Edin, Kostič Zlatko, Srečnik Tomaž, Geč Matjaž, Sekulič Nikola, Perne Janez, Levačič Bosiljka, Mlinar Marija, Dobravc Marija, Meglič Marko, Kranjc Bojan, Barovič Marija, Mujič Jerica, Jovanovič Djordjica, Dedič Esma, Marušič Mara, Brezar Marija, Velikavrh Angela, Jovanovič Klarisa, Košnjek Frančiška, Švegelj Helena, Livk Franc, Bečan Marta, Ahačič Erika, Berlogar Alojzij Iz Budučnosti: Ružič Mirjana, Matijevič Djurdjica, Juri-čan Biserka, Lazič Vlatko, Krušeč Ružiča, Struski Mladen. Iz Mreže Celje IL: Kačičnik Sabina Trbovlje: Mravlje Albina Bjelovar: Lukač Zdenka Ljubljana IL: Brkljač Silva Slavonski Brod: Tomič Zdenka Titograd: Vukašinovič Stanislava AKTIVNOST SINDIKATA Po zadnjem javljanju v Čevljarju je imel izvršni odbor (10) osnovnih organizacij (00) zveze sindikatov (ZS) DO Peko eno samo sejo, na kateri je: — obravnaval rezultate poslovanja za I. tromesečje — obravnaval tekočo problematiko poslovanja — obravnaval oziroma bil seznanjen z reševanjem proizvodnih problemov — obravnaval pojasnilo o službeni poti v tujino — predlagal delegata — obravnaval osebne dohodke v DO — obravnaval poročilo o organiziranem letovanju — predlagal nadomestila osebnih dohodkov za tekmovalce, ki nastopajo za DO v slučaju poškodbe za čas bolniškega staleža — analiziral udeležbo na seminarju za sindikalne poverjenike, ki je bil v Peko (prisotnih 31 od 100 vabljenih — SKROMNO). Kako lahko dela-jo-mo ob takem zanimanju za usposabljanje? — dogovarjal o izvedbi Dneva delavcev Peka in pristopu k obravnavi predloga SaS o skupnih osnovah in analitski oceni in udeležbe na Usnjarjadi. Izven tega so svoje probleme in aktivnost obravnavali na svojih sejah tudi 10 00 po TOZD-ih in DSSS. O tem naj (bi) obveščajo predsedniki posameznih OO. Ne glede na eno samo sejo (manj sejanj več dejanj), ki pa je bila vsebinsko pestra, neaktivnosti na nivoju konference oziroma vodstva ni bilo. Ob vsem rednem delu in manjših akcijah je bilo izvedeno oziroma organizirano: — prodaja izdelkov Novosti, Almire, Agrokomerca itd. (piščance, razstave) — nabavil in finansiral (OO) karte za ogled folklornega ansambla Branka Krsmanovič iz Beograda — proslava ob Dnevu zmage na Cevdrcah — soorganizacija predavanja o gobah — preko OO oziroma njihovih IO ter po morebitni aktivnosti predsednikov tudi v sindikalnih skupinah usklajeval aktivnosti v času javne razprave SaS o skupnih osnovah in analitski oceni. Po preteku javne razprave pa je bil sklican tudi širši politični aktiv z namenom, oblikovati stališča na posredovane pripombe. VENDAR: bilo je še manj zanimanja kot pri predstavitvi predloga. Od 160 vabljenih, se je obravnave udeležilo 4L Na seji je bila podana informacija o tekočem poslovanju. - DAN DELAVCEV PEKA Dne 30. 5. 1987 je bilo organizirano športno, zabavno, rekreacijsko srečanje delavcev Peka — Dan delavcev Peka (DDP). Ekipe iz vseh 12 OO ZS so se pomerile v moški konkurenci v šestih disciplinah in ženske v petih discilinah. V okviru dneva je bil organiziran tudi planinski pohod in ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti občine Tržič. Popoldne je bil izveden tudi kulturni program, v katerem je nastopil mešani pevski zbor Peko in kvintet bratov Zupan. Pod šotorom na Deteljici pa je v okviru tekmovanja potekal tudi KVIZ na temo Peko. Od 14.00 dalje je za razvredrilo igral ansambel INTERVAL iz Trbovelj. Ob 18.00 so bili objavljeni rezultati in podeljeni pokali: Višek prireditve pa je bil ob nastopu Andreja Šifrerja, saj se je na Deteljici zbralo naenkrat kar 2.000—2.500 udeležencev, od tega ca. 300 iz TOZD oziroma obratov izven Tržiča. Čez ves dan je v celotnem programu sodelovalo oziroma se je prireditve udeležilo ca. 3.000 delavcev Peka. Glede na udeležbo lahko ocenimo prireditev za uspešno in velja v prihodnosti z njo nadaljevati in jo še razvijati. Na koncu naj se zahvalim vsem sodelujočim pri organizaciji in sicer predvsem vodstvu DO za razumevanje, sodelovanje in pomoč, obratu družbene prehrane DO za dobro pripravo zajtrka in kosila, gasilskemu društvu za usluge (pripravo šotora, klopi in gostinske usluge) na Deteljici ter vsem v prireditvenem in organizacijskem odboru in ostalim sodelujočim v organizaciji. Žalostna pa je ugotovitev, da na vse prošnje ni bilo prostovoljcev za organizacijo. Ob odsotnosti tajnika DPO, je večina dela slonela na posameznikih (sindikalnih aktivistih), ki so ob tem morali opravljati še svoje delovne obveznosti. Predsednik konference OO ZS Miha Rožič Ekipa iz Komerciale je zmagala v odbojki. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno. Ženska ekipa v odbojki: Drugo mesto za ekipo Obutev II. Zmaga v malem nogometu ekipi Mreže.