POSVET O STAREJŠIH OBČANIH
Ne le skrb - tudi korist
Starejšim občanom moramo omogočiti aktivno starost. Tega pa ne bomo dosegli /e s tem, da jim ohranimo občutek potrebnostl. Predvsem moramo ugotoviti, da so dejansko še potrebni pred-vsem zaradl boljšega in bolj učinkovitega dela v celoti, ki naj bi imelo ob trdih gospodarskih zakonitostih tudi prvine socialistič-nega humanizma.
To je ena od ugotovitev, ki je med drugim zapisana v obsežnem gradi-vu, pripravljenem za posvete o pro-blematiki starejših občanov. Posvet je sklicala mestna konferenca SZDL Ljubljana. Se pred tem pa sta se se-stala svet za zdravstvo in svet za so-cialno politiko pri občinski konfe-renci SZDL Ljubljana center, ki sta razpravljala o isti problematiki.
Podlaga za razpravo na omenjenih posvetih je bila ugotovitev, da gre v bistvu za tri kategorije ostarelih ob-čanov. Prva so tisti, ki so se pravkar upokojili, prenehali z aktivnim de-lom in se znašli pred problemom, kaj početi s preobilico prostega časa ob ugotovitvi, da lahko še vedno delajo. Druga kategorija so tisti, ki sta jih zmogla bodisi starost, bodisi bolezen in zaradi tega niso sposobni več skr-beti sami zase. Tretja kategorija pa so oskrbovanci v domovih ostarelih ob-čanov.
Za prve velja ugotovitev, da jim razni poslovilni govori, darila, sreča-nja upokojencev in podobni izrazi pozornosti niso dovolj. Še vedno jih skrbi in razmišljajo o tem, kako dela in se razvija njihova temeljna organi-zacija združenega dela. Marsikdo bi lahko učinkovito pomagal pri razre-ševanju njenih problemov. Prav za-radi tega bi bilo potrebno temeljito
razmisliti o tem, da ne bi omejevali možnosti aktivnega vključevanja, strokovnega svetovanja in družbeno koristnega dela starejšim občanom.
Poseben problem predstavljajo starostniki, ki potrebujejo nego, ker sami ne morejo več povsem skrbeti zase. Tu se odpira široko področje dela za delovne organizacije s po-dročja zdravstvenega varstva. Neka-tere organizacije so že ustanovile pa-tronažno službo, ki pa bi jo morali še okrepiti. Za to kategorijo prebival-stva je posebej pomembnanega na domu, ki pa smo se je doslej vse pre-malo posluževali.
Vendar pa so zdravstvene storitve le ena oblika pomoči. Veliko je sta-rejših občanov, ki ne zmorejo opravi-ti najnujnejših hišnih opravil, kot je, na primer, pospravljanje in čiščenje stanovanja, prinašanje kurjave, na-kupi v trgovinah in podobno. S to dejavnostjo pa se ne more ukvarjati nobena delovna organizacija. Tu nam lahko priskočijo na porrioč le prostovoljci. Široko področje dejav-nosti se odpira v tem pogledu druž-benopolitičnim organizacijam v kra-jevni skupnosti. Tudi raziskave v drugih evropskih državah so pokaza-le, da je učinkovita pomoč v tem smi-slu uspešna samo na prostovoljni podlagi. Imamo društvo prijateljev
mladine, zakaj ne bi imeli še društva prijateljev starejših občanov - je vprašal eden od razpravljalcev na omenjenih posvetih.
Izkušnje kažejo, in tudi v nekaterih krajevnih skupnostih naše občine imamo hvalevredne primere, da so sosedje in celo mladina nesebično priskočili na pomoč ostarelim lju-dem, kadar je bilo to potrebno. Te pripravljenosti ne gre zanemariti, pač pa bi jo morali spraviti v neke organizacijske okvire, da bi lahko ob-čani, ki potrebujejo pomoč, nanjo z gotovostjo računali in jo tudi vedno dobili.
V tretjo kategorijo sodijo - kot smo že omenili - ti občani, ki preživljajo starost v domovih za ostarele. Za to vrsto varstva se običajno odločajo ti-sti, ki nikakor ne morejo več preživ-ljati starosti doma, medtem ko je manj tistih, ki gredo v dom, ko so še kolikor toliko pri močeh. Zaradi tega je tudi poprečna starost v teh domo-
vih zelo visoka, saj znaša v občini Center kar 81,9 let. V Šiški, za Beži-gradom na Viču (Bokalce) pa je ne-koliko nižja, vendar nikjer manj kot 76 let. V ljubljanskih domovih potre-buje dodatno oskrbo že 70 odstotkov zavarovancev.
Domovi pa naj ne bi bili omejeni le na dejavnosti znotraj doma, ampak se morajo bolj dejavno vključevati v svoje okolje. V to obliko dejavnosti sodi nudenje dietne hrane starejšim občanom, razvažanje hrane na domo-ve, pranje perila in podobno. Pred-vsem pa lahko veliko store na po-dročju vključevanja svojih oskrbo-vancev v samoupravne organe in v druge dejavnosti.
Vsekakor pa velja ugotovitev, da je potrebno posvetiti temu vprašanju še več skrbi kot doslej, in ustvariti starejšim občanom pogoje, v katerih bodo v okviru možnosti preživeli kar se da prijetno starost.
Niko Isajević