Prevalje. Naša gospodarska zadruga se kaj živahno giblje. V nedeljo se je predvajal kulturni film kmetijstva v dvorani g. Rozmana, ki je bil zelo dobro obiskan. Pred dnevi je odbor Izdal še celo svoj list >Koroški klic« imenovan, ki bo tudi izhajal najmanj štirikrat na leto. Vendar se še najde tu pa tam kakšen kmet, ki z nezaupanjem gleda v to zadrugo in seveda tudi ne pristopi. Lahko mirno trdimo, da je ta haša zadruga, ki je res gospodarska, zgrajena na trdni podlagi, kar nam priča tudi njen odbor, sestoječ iz samih trdnih kmetov in razumnih mož. Zadruga nudi vse pridelke po najhižjih dnevnih cenah. Cim več bo članov, tem nižje bodo cene. Vsakemu kmetu priporočamo, da se čimprej zglasi v zadružni sobi v hiši g.' Rozmana in da pristopi! Vuhred. Tukaj je dne 16. marca obhajala jujilej 251etnega službovanja kot alužkinja v Pahernikovi hiši gdč. Liza Pridgar. Dne 16. marca je nastopila službo. Ce ji bo pa Bog dal zdravje, si še pa želi obhajati 501etnico v tej službi. Le- po je to za njo in za gospodarja in gospodinjo. Kakor imajo prstani kamenčke različne vrednosti, tako imajo pa tudi služkinje in služabniki različno vrednost. Z biserom se more primerjati tisti, ki skozi 25 all 50 let zvesto služi svojemu gospodarju. Take bisere si lahko naši gospodarji in gospodinje sami vzgojijo, ako s svojimi služabniki pošteno ravnajo, ako jim dajo pošteno plačo, jim pustijo izpolnjevati verske dolžnosti ter postopajo z njlmi kot s človekom sebi podobnim. Gospodarji pa, ki svojo služinčad smatrajo kot ljudi nižje vrednosti, ki zlorabljajo njihove telesne moči, ki jOi pustijo atradati, ki jim ne dajo pravične plače, ki jim ne pustijo izpolnjevati verskih dolžnosti ter jih še ob nedeljah silijo s hlapčevskimi deli, taki gospodarji in gospodinje se pa ne morejo ponašati z biseri te vrste. št. Peter pri Mariboru. Pričela se je akcija za gradnjo prepotrebne ceste skozi Metavo, ki bi se naj zvezala z banovinsko cesto Sv. Petei1Ložane. Cestna zveza skozi Metavo je skrajno potrebna. Saj je sedanja občinska skoraj neuporabna skozi vse letne čase, zlasti pa še v jeseni in pomladi, ko ima kmet največ voženj. Veliko korist pa bi imelo od te cestne zveze tudi prebivalstvo od Sv. Barbare in Sv. Ruperta v Slovenskih, goricah, saj dan za dnem tisoči to cesto prehodijo in dobro vedo, kakšna nadloga da je blatna Metava ne le za nas, temveč tudi za nje. Sicer pa nam je bila že obljubljena pomo6 pri naši težnji za gradnjo ceste skozi Metavo. Tlsti, ki so nam pomoč obljubili, naj to ne pozabijo, temveč nas krepko podprejo, da bodo naše želje in pa obljube dejstvo postale. Rea da so še nekateri drugi kraji obširne šentpeterske župnije slabi glede cest in cestnih zvez, a vsak, kdor bo nepristransko premotril naše cestne razmere, bo moral priznati nujnost naši zahtevi po gradnji ceste skozi Metavo, da tako dosežemo boljšo zvezo zlasti z Mariborom. Zatorej se naj zaenkrat odložijo vsi drugi načrti in predlogi, in naj se vsi merodajni činiteIji pobrigajo od občine naprej, da se bo od St. Petra skozi Metavo vila čimprej nova cesta ija da Zimice. Naši aosedje od Sv. Barbare pa se še naj pobrigajo za priključek skozi Zimico do banovinske ceste Sv. Lenart v Slov. goricah ¦—• Ptuj. S tem bi ti kraji ogromno pridobili, lažje spravljanje pridelkov zlasti sadja v Maribor, skrajšane cestne zveze, lažji odvoz In dovoz, prihrana na času in na denarju, potem pa še trpljenje, ki ga je imelo ne le prebivalstvo, tem več tudi živina. Kdor pa ne verjame, naj le pride enkrat v Metavo in ko se bo vračal, bo pač moral sam priznati, da to ni Metava, temveč Blatava. Križevci prl jLjutomeru. (Križevsko pisemce.) V nedeljskem »Jutru« se je zaletel znani ljutomerski jugoslovenarski dopisnik v Križevčane in nas zmerjal, da solidne, napredne, ljutomerske nacijonaliste venomer žgečkamo enkrat v »Slovencu«, pa zopet v >SIov. gospodarju«, in njim grenimo lepo mirno življenje, da njim že nič več ne diši izvrstna vinska kapljica pri Katiki in Frančeki, in po neštetih vinskih. kleteh slavnih lotmerških goric. Ogorčen piše, kaj boste Vi, Križevčani, ki Se elektrike nimate, pač pa ste srečni posestniki sto iet stare šole. Vaša nazadnjaška miselnost je kriva, da je splaval po Muri zaželjenl špital in da se gospodarstvo in kuitura v okraju ne moreta tako razmahniti, kakor to želijo napredni, nacijonalni ljudje. Lotmerški nacijonalisti, kaj pa ste delali tedaj, ko je imela JNS vso oblast in moč v svojih rokah? Ali ste prespali svoj čas omamljeni od sladkega vinca in siti dobrot prleške ^zemlje, da se niste oglasili, ko sta bila ministra Pucelj in Kranier, ia je v Ljubljani delil milosti ljudski ban dr. Marušič. Stal bi že špital v lepem naprednem iotomeru, ubit bi bil za vedno klerikalni zrnaj ^. nacijonalna misel bi prekvasila vso Mursko polje. Vse mine: Lotmerk, nekdaj nemčurski, je postal jugoslovanski, pa ne bo več dolgo. Postal bo, kar bi moral biti že od nekdaj: slovenski! Sv. Duh v HaJozah. Iz tega kraja se pač malo kaj sliši. Pa tudi tukaj živimo ljudje, ki se moramo boriti za košček kruha. žalostno je na-ie stanje in imamo občutek, da snio mi in naši kraji od vseh zapostavljeni. Nihče se ne briga več za nas, ne v oziru šole, še manj pa v na6ih gospodarsklh razmerah, odkar so našo staro občino, ki je bila nad sto let stara, razkosali. Naše ceste so v takšnem stanju, posebno pa dol v Doleni, da ne moremo nikamor, da naša živina prazno, ne da bi kaj vozila, gazi blato do vampov. Apeliramo na vse merodajne činitelje, do banske uprave, da se zavzamejo za nas, da dobimo vsaj v Doleno boljšo cesto, in da nam lajo tudi našo občino nazaj, da lažje izrazirno svoje težnje, kar sedaj ne moremo. Sedajne občinske uprave nlmajo smisla za nas in gledajo vse bolj za svoje centrume. — Sedaj pa še nekaj bolj veselega. Končno vendarle enkrat dobi naša lepa cerkvica sv. Duha vsaj dva zvona. Težko gre, a šlo bo, upamo, da jih za binkošti dobimo, da ne bo tako žalostno, ker sedaj nimamo nič. Vojna nam jih je pobrala, a ostali je pa počil. Na vsa blaga srca trkamo, od blizu in daleč, naj ne zapirajo vrat, ko se oglasi zbiralec darov zato pri Vas! Ponižno prosimo, darujete kolikor kdo največ more, kajti mi sami ne emoremo tega. Posebno pa se obračamo na vse tiste zunanje občane in gospode, ki imate pod zvonom sv. Duha svoje vinograde, s prošnjo: pomagajte nam .darujte nam vsak po svoji moči! Saj bodo tudi Vas pozdravljali, ko bodo zvonili »Zdravo Marijo«, ko boste v svojih vinogradih delali. Saj vidite, kako je to zdaj žalostno, ko imamo popolnoma mutasti zvonik. Vsem tistim pa, ki s svojim klevetanjem ovirajo zbiranje prispevkov, povemo, da kljub temu dobimo zvonove. čadram. Na cvetno nedeljo, 21. marca, je bilo po ranem cerkvenem opravilu v Katoliškem prosvetnem domu ustanovno zborovanje Kmečke zveze. V imenu pripravljalnega odbora je spregovoril pozdravne besede Franc Flor. Prof. dr. H o h n j e c je v poljudnih besedah obrazložil pomen kmečkega stanu za narod, cerkev in državo, sodobna vprašanja našega kmetijstva in nalogo prave kmečke organizaeije. V odbor Kmečke zveze, ki že šteje nad 200 Članov, so bili izvoljeni: načelnik Potočnik Ignac, podnačelnik Oblonšek Anton, tajnik Flor Franc, blagajnik Jelen Blaž; odborniki Golčer Anton, Ko!ar Anton, Kovač Jožef; namestniki Zadek Jožef, Habjan Jožef, Brglez Jožef; preglednika duh. svetnik Hohnjec in župnn Ludvik Brglez; zaupniki Rakovnik Jožef, Breznik Leopold, Golčer Anton, Leskovar Avgust, Janež Jožef, Dečar Franc. — Načelnik Kmečke zveze in obenem načelnik krajevne organizacije JRZ Ignac Potc-inik je bil odlikovan z redom sv. Save 5.' stopnje. V nedeljo, 14. marca, mu je g. sreski načelnik Matija Malešič sam izročil odlikovanje ter je pri tej priliki poudaril velike zasluge odlikovanc kot vnetega za^ružne~a cMavca (že dolgo let je predsednik tukajšnje posojilnice) in vz-vnega ' iietovalca. Našemu vrlemu pristašu, delavnemu in uglednemu Ignacijo PotoCniku na še srčne čestitke! Spodnje JLaže, občina Loče. Naša vas leži V skrajnem jugu sreza Konjice ter je bila I. 1933 združena v eno občino Loče, v kateri so trenotno včlenjene vse bivže samostojne obfiine Loče, žiče, Sv. Jernej, Zbelovo in Laže. — Na pobudo agilnega sadjarja iz Spodnjih Laž se je pred približno dvemi leti ustanovila v Spodnjih Lažah podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ker ima vsa okolica skozi svojo krasno lego, hriboviti teren itd., najboljše pogoje za gojitev one aktivne postavke, katero še more danes naš kmetovalec brez začasne druge konkurence pričakovati, to je: sadjereja. Vse višje oblasti, tako kr. banska uprava v Ljubljani, kakor sresko načelstvo v Konjicah so šlc odboru, ki je vzel zadevo temeljito in resno v pretres, vsestransko na roko, in je društvo višjim oblastvom za pokazano mu uvidevanje nad vse hvaležno. Novoustanovljena podružnica v Spod. Lažah je prejela po posredovanju nadzornih oblastev prve' pripomočke za uničevanje največjih sadnih škodljivcev, golazni, ki se nabere pod škornjo ter spomladi pride na dan. Podružnica je prejela dve samodelni škropilnici, tudi nam je poklonila kr. banska uprava v Ljubljani 100 kilogramov Arborina, žvepleno-apneno brozgo smo si sami najceneje zvarili, tako da lahko gre boj z največjim zaupanjem v uspeh naprej ter lahko gledamo, ako bomo vsi edini, z najboljšim zaupanjem bodočnosti v oko. Podružnica si je stavila v program postavitev sušilnice, kar je za celi rajon obširne občine Loče gotovo ve!i kega pomena. Vojnik. Na belo nedeljo dne 4. aprila bo imel v osnovni šoli v Vojniku takoj po rani sv. maši hmeljarski nadzornik g. ing. Dolinar važno predavanje o pravilnem negovanju hmelja. Vabljeni ste vsi hmeljarji, da se tega zanimivega predavanja priznanega strokovnjaka udeleži.te v obilnem številu! Vojnik. Občni zbor tukajšnje krajevne Kmečke zveze se vrši v nedeljo dne 11. aprila, takoj po rani sv. maši v osnovni šoli v Vojniku. Občnega zbora se udeleži tudi naCelnik glavnega odbora Kmečke zveze v JLjubljani g. Brodar. Clani, udeležite se tega občnega zbora in pokažite pri tej priliki svojo kmečko zavest! Št. Janž pri Velenju. Slovenski pregovor pravi: Resnica v oči bode. To se je uresničilo tudi eentjanžkemu dopisniku >Domovine«. Zbodlo ga je, ker je vrli dopisnik v predzadnji številki naSega »Slovenskega gospodarja« podal vso resnico. Ker pa je s tem precej prizadet, se že zopet repenči v »Domovini«. že zop-et je pokazal, kako malo mu je do resnjce, ko piše, da ni prosvetno društvo po odhodu č. g. Mateja Weissa samo trenutno onemoglo, temveč zaspalo. Mar je on zbudil omenjeno društvo k občnemu zboru, o katerem pa je že zadnjič podajal neresnične vesti. želi nadalje pojasnila, kdo je k drevesijici Sadjarskega in vrtnarskega društva največ pripomogel. Povemo mu, da so to storili vrli člani omenjenega društva, dopisnik ni nič pripomcgel. že zopet se spotika na vprizorjeni igri, da namreč ni zadovoljila v moralnem oziru vseh gledalcev. Seveda zadovoljni niso bili le tisti, ki so bolj prijatelji polnih kozarčkov kot pa poštene zabave. Kar se v zadnjem dopisu omenja o kozarčku, še ta »prebrisani« pisec vedno ne more razumeti, zato mu še enkrat pojasnimo, da prijatelji vinske kapljice ne žrtvujejo za dobro knjigo in pošteno društvo. Upamo, da bo pisec končno vendarle razumel vse. Ker tudi pravi, da mu odgovarjamo na take reči, o katerih ni vprašal, rnu povemo, da se nam njemu in njegovemu lističu ne zdi vredno od, govarjati, ampak resnico smo podali javnosti, da bo spoznala, da ni tako kot nas grdo blali »Domovina«. Pisec omenjenega lista pa si naj zapomni, da s svojimi lažmi sramoti le sebe in s tem pokaže samo neoliko in neznačajnost. Pač tudi mi dobro vemo, da bi naši domovinarji radi na vso moč osramotili dopisnika »Slovenskega gospodarja«, saj že laži zvračajo nanj, a tudi to dobro vemo, da laž pade nazaj na lažnika eamega. Zato pa, pošteni šentjanžani, podpirajmo in čitajmo le dobre katoliške časopise, ki nam nudijo pošteno razvedrilo. Naj bi ne bilo v št. Janžu hiše, kamor bi ne zahaial priljubIjeni tednik »Slovenski gospodar«. Pa tudi mladina, pošteni fantje in dekleta, bodimo vedno le člani katoliških društev ter iščimo razvedrila v dobrih knjigah in katoliških časopislh. če se bo vsa naša mladina tega držala, le takrat še lahko upamo boljše bodočnosti! Male dole pri Vojniku. Po lanski slabi letini (mamo v.panje, da nam letos ljubi Bog obilnejše blagoslovi naša polja, da bodo dala nam naš vskadanji kruh, in naše vinske gorice, da bodo dale preljubo žlahtno kapljico, o kateri je pel naš nepozabni škof Slomšek tako lepe pesmi. S kakšnim veseljem hitijo ljudje z delom v vinogradih v trdnem upanju, da bo poplačan njihov trud v obilni meri v jeseni. Da bi se ie naši upi uresničili in bi nas Bog obvaroval vseh vremenBkih nezgocl! Je mnogo hudobije in bogokletnosti med nami, ki odganja božji blagoslov. Zato ne nehajmo prositi: »Gospod, da nam milostno ohraniš sad zemlje!« — Glede časopisja po veliki večini imajo našega »Slovenskega goBpodarja«, kjer pa sploh nimajo ničesar, naj bi Bi ga takoj naročili! Male dole pri Vojniku. Vse sile so napeli naŽi nasprotniki, ki so se zbrali iz vseh vetrov pod vabljivim naslovom, da bi zavzeli vodstvo naše združene občine Vojnik-okolica. V to svrho so izdajali letake vseskozi neresnične vsebihe. S tem so že vnaprej dovolj jasno začrtali svoj program, kako boclo delali. Vendar se tej skupini ni posrečilo, da bi nam rezala kruh v občini. Naš župan je Ulipi Franc, ugleden poBestnik v Bukovju. odločen pristaš JRZ. Ta naS Jnož je poštenega, kremenitega značaja, ki ni nikdar menjal svojega političnega mišljenja, kar delajo mnogi »možje figovci«, kateri sploh svoje mišljenje imajo vedno na prodaj. Tudi v do- bi, kp je temen oblak JNS strahovlade zakrival obzorje, je ostal zvest politiki dr. Korošca. Mi vsi, ki poznamo njegovo izredno delavnost ter prijaznost, priznavamo in cenimo njegov veliki trud za blagor občine. Imamo za naSo bivšo občino Višnja vas in Bezovica podžupana Jurlja Brezovšek, ki je že pred leti načeloval naši občini 'er bil vedno pristaš bivše SLS. Bog oba živi!