VARSTVO PTIC V gospodarskih gozdovih pogosto primanjkuje plodonosnih vrst, ki so prehranska baza za gozdne kure. foto: Marjan Artnak OHRANJANJE BOGASTVA KOČEVSKIH GOZDOV // Irena Bertoncelj in Tina Kotnik Svet ptic 02, julij 201616 K očevsko je naše največje in najbolj goz-dnato območje Natura 2000, ki po po-vršini obsega nekaj več kot 100 km2. Za območje so značilni dinarski jelovo-bukovi in bukovi gozdovi na kraški podlagi. V tem biotsko raznovrstnem okolju so se poleg medveda, volka in risa, številčne jelenjadi, srnjadi in drugih vrst živali ohranile redke in ogrožene vrste ptic, ve- zane na obsežne gozdne sestoje, kot so triprsti (Picoides tridactylus) in belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), gozdni jereb (Bonasa bonasia) ter divji petelin (Tetrao urogallus). Posebnost tega območja je tudi gnezdišče belorepca (Haliaeetus albicilla) v okolici Reškega jezera pri Kočevski Reki, ki je prvo gnezdišče tega orla v Sloveniji. Trajnostno ohranjanje teh vrst ogrožajo človeš- ke motnje v prostoru ter nezadostno upoštevanje njihovih potreb pri gospodarjenju z gozdovi. Za izboljšanje razmer zanje v okviru projekta »Ohra- njanje območij Natura 2000 Kočevsko« (kratko LIFE Kočevsko) nadgrajujemo dosedanji sistem upravljanja območja. V prvem letu trajanja projek- ta smo s pomočjo zunanjih izvajalcev zbrali podat- ke o trenutnem stanju ciljnih vrst ptic ter stanju kraških jam na Kočevskem, ki niso odprte za jav- nost. KAKO KAŽE DETLOM? Obe vrsti detlov smo s pomočjo metode predvaja- nja zvočnega posnetka teritorialnega bobnanja in oglašanja popisali na skupno več kot 300 točkah. Populacijo triprstega detla smo ocenili na 30 do 40 parov. Gostote so v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji in Evropi precej nizke. Za obstoj te vrste so ključne stare in odmrle jelke na nadmorskih vi- šinah več kot 800 m, saj se prehranjuje z ličinka- mi lubadarjev in hroščev, ki vrtajo v odmirajoč in odmrl les iglavcev. Belohrbti detel je vezan na pretežno bukove gozdo- ve z večjim deležem starih, debelih odmrlih dreves listavcev (predvsem bukve), v katerih živi njegova hrana. Populacijo te vrste smo ocenili na 40 do 50 parov, gostota pa je prav tako nizka. Oba detla sta ogrožena zaradi premajhnega deleža odmrlega drevja in razdrobljenosti življenjskega prostora, kar je posledica večje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi. VEČ ODMRLE LESNE MASE Med potekom projekta bomo izboljšali pogoje za obe vrsti detlov z ukrepi za povečevanje odmrle lesne mase, med drugim z obročkanjem listavcev. Gre za poseg v deblo, natančneje skorjo drevesa, s katerim drevo oslabimo in na ta način pospešimo njegovo odmiranje. Vzpostavili bomo tudi nove ekocelice (manjše dele gozdnega prostora, prepuš- čene naravnemu razvoju, namenjene izboljšanju njegove pestrosti in življenjskih okolij vrst) ter z zakupom starih, odmirajočih dreves (t. i. habita- tnih dreves) odložili oz. preprečili njihov posek in jih na ta način ohranili v gozdu. Dolgoročno po- večanje odmrle lesne mase bomo dosegli z nada- ljevanjem načrtnega puščanja odmrle lesne mase v gozdu ter z izobraževanjem gozdarjev kot tudi splošne javnosti o pomenu odmrle lesne mase. SPREMENJENO GOSPODARJENJE ZA GOZDNE KURE Zaradi sprememb v gospodarjenju z gozdovi iz- ginjata divji petelin in gozdni jereb. Primanjkuje predvsem vrzeli v gozdu, kjer bi se lahko razrasle plodonosne zeli in jagodičje za prehrano, gozdna zarast pa je premalo pestra in razgibana. Dodat- no težavo predstavljata povečano število plenilcev Za trajnostno ohranjanje populacij ciljnih vrst gozdnih ptic bo treba izboljšati njihove prehranske možnosti, vzpostaviti mirne cone ter izobraziti ključne deležnike. Projekt LIFE Kočevsko poteka od 1. 9. 2014 do 28. 2. 2019, vodilni partner pa je Občina Kočevje. Poleg Zavoda za gozdove Slovenije sta partnerja še Zavod RS za varstvo narave in Ljudska univerza Kočevje. Projekt se izvaja v okviru finančnega mehanizma LIFE+, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor. Več informacij o projektu lahko najdete na spletni strani http://www.life-kocevsko.eu. Odmrla drevesa listavcev, predvsem bukve, so z vidika zagotavljanja hrane BELOHRBTEMU DETLU (Dendrocopos leucotos) v gozdu zelo pomembna. foto: Marjan Cigoj Svet ptic 02, julij 2016 17 talnih gnezd in divjadi (slednje zaradi krmljenja), ki objedajo plodonosne rastlinske vrste. Pri popisu divjega petelina se je stanje pokazalo za kritično, saj smo prisotnost vrste zabeležili samo na enem od štiridesetih rastišč, ki so bila aktivna leta 1980. Pri sistematičnem popisu gozdnega jereba smo v letu 2015 popisali 12 zasedenih teritorijev, doda- tnih osem lokacij pa smo našli naključno. Za izbolj- šanje prehranskih razmer nameravamo vzpostavi- ti poseke v velikosti enega hektarja, na manjših ograjenih površinah posaditi plodonosno drevje ter ga ustrezno zaščititi pred rastlinojedo divjadjo in vzpostaviti mirne cone z zaporami posameznih gozdnih cest. MIRNA CONA ZA BELOREPCA Edini par belorepca, ki živi na Kočevskem, je pred dvema letoma opustil svoje staro gnezdo v bližini Kočevske Reke. Vzrok za to so bile verjetno motnje v bližini gnezda (opazovanje para v gnezdu, foto- grafiranje, preleti zračnih plovil, nabiranje gob ter čolnarjenje in ribolov). Za odpravo motenj bomo vzpostavili mirno cono v zgornjem delu Reškega jezera, obiskovalce pa bomo z učno potjo usme- rili na nove, nemoteče opazovalnice v spodnjem delu jezera. S pomočjo videonadzora bomo spre- mljali gnezdo belorepca ter obenem vzpostavili nadzor nad dogajanjem v okolici gnezda. Z name- nom izboljšanja orlovih prehranskih razmer bomo vzpostavili tudi zimsko krmišče, založeno z mrho- vino v zimskih mesecih. IZOBRAŽEVANJE JAVNOSTI Z namenom izobraževanja občanov (in tudi širše) o pomenu območja Natura 2000 Kočevsko smo opremili Orlovo sobo v kulturnem domu v Koče- vski Reki, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali lesene makete ciljnih vrst ptic v naravni velikosti, kratek video o projektu ter posnetke dogajanja na gnezdu belorepca. Kulturni dom in z njim Orlova soba bo tudi izhodišče učne poti, ki bo obiskovalce popeljala po gozdnem rezervatu Jezero ob južnem robu Reškega jezera pri Kočevski Reki do opazo- valnic jezera. Zdi se nam pomembno, da se za za- gotavljanje usklajenih in trajnih rešitev povezu- jemo in sporazumevamo z lokalnimi deležniki in prebivalstvom, ki je zaradi polpretekle zgodovine še vedno v veliki meri izolirano. V sklopu projekta bomo razvijali tudi znanje o možnostih trženja ne- okrnjene narave v izobraževalnem turizmu. Mirna cona v zgornjem delu Reškega jezera bo prispevala k zagotavljanju miru za BELOREPCA (Haliaeetus albicilla) v tem prostoru. foto: Marjan Artnak Svet ptic 02, julij 201618