; j j Književnos. Dve novi knjigi za postnl 6as je izdala Družba av. Mohorja: Svetega Hijeronima izbrana ptona, I. del, poalovenil Dr. Fr. Ks. Lukman, 312 strani. BroS. 56 din, vez. 72 din. Pisma o trpljenju spisal Vilko Fajdiga, strani 92. Broš. 20 diin, vez. 30 din. Udje Družbe 8v. Mohorja dobijo knjigi za 25 % ceneje. 451 Šmarnice za leto 1941. »Smisel in skrivnost tirpljenja« je naslov novih šmarnic, ki jih je spisal g. Andrej Pirc. Pisane so posebno za sedanji, težki čas ter so posamezna premišljevanja ponazorjena z zanimivimi zgledi. Dobijo se v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor, Ptuj, Trbovlje. Korporacljski red in družabna reforma Jugoslavije. Dr. Jože Jeraj. Maribor, 1941. Tiskala In založlla Tiakarna sv. Clrila. Cena 14 din. — Knjižica z gomjim naslovom, ki jo je spisal dr. Jože Jeraj, profesor na Visoki bogoslovni šoli v Marlbom, strokovnjak v socioloških yprašanjih, seznanja bralca na stvaren, nazoren In poljuden način o novem gospodarskem In socialnem redu, ki se prlčakuje, napoveduje in delno že ostvarja. Gospodarski liberalizem je človeško družbo razklal v dva razreda, ki sta drug drugemu sovražna: v kapitalisti.ni red maloštevilnikav In proletarski razred delavcev, tretji je tako zvani srednji razred kmetov, obrtnikov in trgovcev, ki imajo sicer nekaj kapitala, pa ne živijo prvenstveno od njega, temveč od lastnega dela. Sodobnl razredni boj med gospodarskimi sloji je povzro.il kaos (zmedo) v človeški družbi. Kako pomagati? Imamo dva recepta: komunistični in korporacljski. Klasična dežela, kjer se uresničuje komunlstični program, je sovjetska unija v Rusiji, kjer so vsi sloji in poedinci zasužnjeni državnemu kapitalizmu. Papež Pij XI. v svoji okrožnici Qu&dragesimo anno (leta 1931.) odklanja lndlvidualistično načelo Hberalizma in kolektivistično nafielo komunizma ter priporoča kot bistvene organe novega pravega socialnega reda korporacije, to so v skladu z vodilnim gospodarskim načelom socialne pravi.nosti organizirani dobro urejenl udje družabnega telesa, ki bodo nasprotujoče si koristi delodajalcev in delavcev spravile v harmoničnem občestvu. Kakor druži isti stanovski smoter člane istega poklica v korporacije, tako druži višji skupni smoter ve. korporaclj v zvezo; ¦vsl smotrl pa morajo biti usmerjemi k najvižjemu smotru v državi, k občnl blaginji. Prl zgradbl korporacijskega reda gre predvsem za organizatorni vidik, pod katerim se naj doloCi obseg poedlnlh korporaclj In rasan«jitev korporacijskih področij, to je, gre za to, kollko korporacij naj bo. Fašisti.ne koi-poracije v Italiji imajo za osnovo proizvajalno vejo in jih je 22. Bivša Avstrija se je odločUa za poklicno-stanovsko organizacijo. Portugalska ima tri glavne obliike korporacij: za poljedelstvo, rlbaratvo In pomorstvo ter za tnduBtrijo In trgovino. Nemška narodno-soclalisti.na fltanovska organizacija smatra vse nemško narodno gospodarstvo kot Nemško delovno frontx>, ki je del strarake, kateri je na čelu vrhovni vodltelj. Glavni sestavni del te fronte je podjetje. V vsakem podjetju se ustainovi zaupni svet. Ce se podjetnik in nastavljenci ne morejo aporazumeti, odlo.1 državnl nadzornik dela. Zakonodajno oblast ttnajo fašistične organizacije, kajpada v malem obsegu, portugalske tn bivše avstrijske pa imajo samo posvetovalno pravico. Jugoslavija naj ne kopira (prevzame) druge korporacijake rede, marveč naj ustvari jugoslovanski korporacijski red, ki bo upošteval našo gospodarsko strukturo, pa tudi naš posebni položaj, ker obstoja Jugoelavija iz srhsike, hrvatske In slovensike skupnosti. Naše korporacije naj se delijo po poklicih. Pri nas že obstojajo javno-pravne stanovske organizacije (za trgovino, industrijo, obrt, kmečka zbornica itd.), tudi obstojajo številne svobodne pokllcne organizacije (kmečke, trgovske, industrijske itd.). Zakonodavno oblast bi imele v smislu avtomomisti.ne razdelitve države banovtnske stanovske gospodarske zbornice (v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu) ter vrhovna stanovska gospodarska zbornica v Beogradu. Jugoslavlja bodi krščanska, tnarodna In korporacijska država. Dr. Jerajevo zelo poučno in vzpodbudno knjižico najtopleje priporočamo posarne^Z-nikom ter našim mladinskim in prosvetnim organizacijam. O sovjetskem gospodarstvu. Pod tem naslovom bo dr. Ciril žebot kmalu izdal knjigo, v kateri razpravlja o osnovi, ustroju in delovanju sovjetskega državno-načrtnega gospodarstva. Knjiga bo izšla v začetku a.prila t. 1. ter se naroča pri Jugoslovanski knjigarni v Lju.bl.iani. V prednaročbi stane 150 din. Ce bi poedinci ne mogli knjige naročiti, priporočamo, da to storijo naže mladinske in prosvetne organizacije, vCIanjene v Prosvetni zvezi.