12. štev
V Ljubljani, dne 25. marca 1922.
Leto III.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. - Telefoni št. 77. - Naročnina 2 din. na mesec. - Posamezna številka stane 50 po.
po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
»eratl
Pozdravljeni!
Letošnji strankin zbor, ki se bo vršil 25. in 26. t. m. v Ljubljani pomeni v razvoju naše stranke velik korak naprej. Medlem ko je zboroval na strankinih zborih dosedaj le slovenski del troedinega jugoslovanskega naroda, bodo letos zastopani tudi Srbi in Hrvati.
Svoj prihod so nam naznanili tudi bratje Cehi.
Umevno je, da pred vsem pozdravljamo naše brate Čehe kot nositelje na-rodno-socijalistične ideje. Pri njih se je rodila ideja narodnega socijalizma kot reakcija na različne zmote, ki jih vsebuje takozvani oficijelni internacijonalni socijalizem. Nevenljiva zasluga bratov Cehov za socijalno gibanje bo ostala na veke v tem, da so prvi uspešno stopili na krov z narodnostjo, to je s čini-t el jem, ki je za razvoj socijalizma eminentnega pomena. Radi tega so nam l\ratje Čehi tako mili, ne samo kot bratje ene slovanske matere, temveč (iuli\ kot pravi poznavalci socijalistične ideje, ki edina vsebuje pravo bratstvo.
Dobrodošli nam v naši sredi, Vaše prijateljstvo je nam v ponos, v> Vaši bližini se čutimo srečne in močne!
Prišli bodo bratje Hrvati in Srbi. Iskreno jih pozdravljamo kot brate in bodoče sobojevnike za pravico in resnico! Polagoma je prodrla ideja narodnega socijalizma proti jugu, po malem si ustvarja svoje postojanke in najboljši med brati Srbi in Hrvati jo sprejemajo ter ji mulijo varno zavetišče. Kakor vse, se nahajamo tudi mi v polnem razvoju in to v najširšem pomenu. Toda ne bo več preteklo mnogo časa, da se vseobči razvoj strne v formirane oblike in da vsemu gibanju enoten pravec. Vsi oni, ki so se nam do danes odzvali, ham pričajo, da stremi narodno-socijalistična ideja v Jugoslaviji k izrazitemu spoznanju edino pravilnega socijalnega gibanja.
Le v narodno-socijalističnem taboru more biti bodočnost jugoslovanskega delovnega ljudstva in s tem jugoslovanskega ljudstva sploh. Pozdravljeni, bratje, ki hočete ndejstviti srečo jugoslovanskega naroda!
SSDU a£i Smrtna s!&xnja demokratskih ulud«
Že od nekdaj so sc prištevali liberalci, sedanji demokrati ali kratko JI)S k takozvanim boljšim slojem. V njihovih vrstah so stali zastopniki inteligenco, kakor so to vedno sami povdar-jali, namreč uradništvo in trgovski krogi. No, uradništvo in sploh javni nameščenci so se »preorijentirali«, ko so uvideli, kako jim je naklonjena stranka, katere zvesti pristaši so bili ves čas. Se pri zadnjih volitvah so bili državni nastavljenci tako zaslepljeni, da so spravili demokrata prof. Reisnerja kot »svojega« zastopnika v parlament.
In kako plačilo so za to prejeli? Demokratsko - radikalna stranka je vso takozvano inteligenco pahnila med proletarijat, kamor tudi spada. Ji je pač premalo inteligentna! Ne maramo tli ničesar predbacivati poslancu Reis-nerju, ki se je neki precej trudil za javne nameščence, a je naletel na hud
odpor v lastni stranki. Povdariti hočemo le to, da zadnjič demokrati ne bi bili dobili nikdar toliko glasov, če nc bi bili z Reisnerjevo kandidaturo premamili državnih nastavljencev. Sedaj so se ti, hvala bogu že izpameto-vali. Njim slede polagoma trgovci, oni pošteni trgovci in obrtniki, ki niso ve-rižniki, tako da bo tvorila stranko pri prihodnjih volitvah le peščica ljudi — ali to bo sama elita. -
Toda pri volitvi odločuje število kroglic. — Ta nesrečna okolnost jih je privedla na gorostasno idejo. Oni, naj-hujši zatiratelji in nasprotniki proletariata, to je delavca, oni, ki zagovarjajo pri vsaki priliki kapitalizem, oni, lažidemokrati, ki vladajo v smislu kapitalizma proti proletarijatu, ti ljudje so nastavili z ustanovitvijo Samostojne strokovne delavske unije, kratko SSDU, limanice, na katere hočejo naloviti nekaj kalinov, ki jim bodo dali svoje kroglice. Kdor je tako kratkoviden, da jim nasede, za tem se pač ne
bomo jokali! JDS zastopnica delavstva! — Gospodje, ne smešite se
vendar!  ----------
Prepričani smo, tovariši, da vam je že prišel v roke »Delavski list«, čegar L številka je izšla 3. marca in bo izhajal vsak prvi in tretji petek v mesecu. To je glasilo JDSarske SSDU.
V 1. številki govori nekaj o svojem programu. To je naravnost naš program, ki ga zasledujemo že tri leta. Človek bi se vprašal, kako je to mogoče, da se ne združijo ljudje, ki so istega mišljenja. Na to uganko je odgovor kaj lahek. Vse kar piše »Delavski list«, je najpredrznejša demagogija. Vse je pisano le zato in tako, da bi se dali s farizejskimi besedami zapeljati delavci, ubogi trpini in jim izvlekli globoko zavoženi voziček iz blata. In če že ne bi mogli doseči s tem zase neposredne koristi, upajo ti prijatelji delavstva vsaj na to, da bodo razbili ali vsaj omajali delavske organizacije in potem ribarili v kalnem.
Cujte, kaj piše ta najnovejši prijatelj delavstva v članku o draginji: »Zatrjuje se vedno, da je Jugoslavija bogata država. Kaj nam pa koristi vse bogastvo, če je v rokah malega števila špekulantov in verižnikov na debelo. Izvaža se . najpotrebnejša živila iz države kar tje v en dan, dočim doma vsega primanjkuje. Vrhutega pa moramo živila še mnogo dražje plačevati, nego se plačujejo iz naše države izvožena živila v tujini. Ravno brezglavi izvoz, od katerega imajo samo izvozničarji korist, pa tira cene pri nas doma do vrtoglave višine« itd. —
Sedaj se pa vprašajmo: je li to res, kar pišejo demokrati v »Delavskem listu«? Da, gola resnica! — Samo nekaj malega zamolče, namreč kdo je kriv, da sc izvaža in da so nastale vse posledice tega »brezglavega« izvoza. Da, kdo je kriv da stradajo v agrarni državi lastni državljani suhega kruha, da celo umirajo lakote?
V	2. številki svojega farizejskega lista odgovarjajo v uvodniku »Izvoz pšenice — uvoz pšenice«, da so vsega krivi izvozničarji, agrarci in pa tudi »ubogi« kmet.
Torej sedaj smo si na jasnem! V kateri stranki moramo iskati izvozni-čarje, ki so največ krivi? V JDS? Bog obvaruj! Izvozničarji so vsi nadstrankarski! — Čegavi so agrarci? Hm, mešana roba. Gotovo je le, da niso pripadniki niti JSDS niti NSS. —
In »ubogi« kmet? Ta bo zvečine SLS, ostanek SKS oziroma JDS. — Pa ne mislite, dragi tovariši, da smo hoteli na ta način ugotoviti krivca. Hoteli smo vam le pokazati — na podlagi ugotovitve krivcev draginje od strani novega demokratskega lista — katerim strankam delavec sploh ne more in ne sme pripadati.
Pravega krivca pa vam pokažem v demokratsko - radikalni vladi, ki ie vkljub svarilom, prošnjam, grožnjam, dobrim nasvetom — podpirala izvoz ter spravila s tem cene na »vrtoglavo« višino.
Možje iste stranke, ki ima v rokah vlado in ki tepta delavstvo z nogami, tisti možje, ki so pomagali izvažati živila, ki so ubili poštenega trgovca s tem, da so predali vso trgovino svojim čifutskim bankam, katere sedaj podpirajo gmotno vso JDSarijo, ti ljudje so ustanovili »samostojno strokovno delavsko unijo«. Kakšna ironija!
Torej v tak tabor vas vabijo, tovariši, in vam obetajo, da bodo bankirji in velekapitalisti pomagali delavstvu!
»Delavski list« izdaja JDS samo zato, da bi vas zmedla in razdružila.
»Delavski list« je metulj, pisan, zapeljiv, ki vas skuša zmamiti za seboj. Pleše vam pred očmi, da bi se vam zvrtelo v glavi, da bi strmoglavili v pogubo. Ne dajte se zapeljati, proč žnjim! Dajte mu malo — dima!
Kako dolgo bo neki prhutal, ta metuljček med našim zavednim delavstvom? Tje do volitev. Potem se bo pa pretvoril v grdo JDSarsko gosenico, iz katere je nastal. —
Da se pa ne bo treba večkrat po-vračati k eni in isti zadevi vam povem še tole: »Delavski list« bo hitel na vsa usta zatrjevati, da je glasilo samostojne strokovne delavske unije; dokaz temu je ta, da piše v prilog proletarijatu, torej proti vladnim strankam. Zadostovalo vam bo, če vam zagotovimo, da ima »Delavski list« svoje uredništvo in upravništvo v Narodnem domu v Ljubljani in sicer v prostorih načelstva JDS ter ima prav ozki stik /. načelstvom JDS. Za odgvorn. urednika so postavili znanega političnega poturico vseh političnih strank, ki so kedaj obstojale — Franjo Zupanca.
Sedaj pa presodite sami, če ni to ostudna demagogija, če demokrati udrihajo pod krinko neke delavske unije sami po sebi, samo da bi delav-
10. aprila, t. 1. se bo sestala konferenca v Genovi, na kateri se bo pretresalo, a nai se obnovi uničeno evropsko gospodarstvo. Na konferenco so povabljene vse države. In države se pripravljajo. Da ententa ne bi zopet delala, kar bi se ji zljubilo, se združujejo male države za enoten nastop. Tako bodo nastopile na tej konferenci Jugoslavija, Češka, Poljska in Rumunija skupno. Pripravljajo pa sc tudi manjše države, ki so bile med vojno nevtralne, za enoten nastop. 28. t. m. bodo zborovale te države v Stockholmu.
Kako nameravajo nastopiti te države v Genovi, je razvidno iz članka prof. dr. Gustava Cassela v Stockholmu, ki so ga priobčili vsi glavni svetovni listi.
Dr. Cassel je v Evropi kot prva avtoriteta priznani švedski naciionalni ekonom. Njegov memorandum na »Briissel-i'‘ konlerenci« je citiral pogosto IJoyd °l*e' Vr°dnost članka obstoji v tem, y njem zrcali mnenje nevtralne osebe in pa v tem, da je dr. Cassel član svedske delegacije, ki pojde v Genovo. Švedska vlada je sklicala zastopnike drugih nevtralnih držav na predkonfe-renco.
Profesor dr. Gustav Cassel piše:
Gospodarski in socijalni razkroj ter uničenje Lvrope gre z gigantskimi koraki in s strahovito točnostjo svojo pot.. Posamezne svetle točke, posamezni znaki zboljšanja, ki se tu in tam pojavijo, nimajo tako dolgo nikake vrednosti, dokler se v globini nadaljuje razkroj v vedno večjem obsegu. Svet vidi bore malo o tem razdoru. Svet enostavno ne mara ničesar opaziti, ker ne mara prevzeti odgovornosti za usodepolni razvoj vseh pojavov. Svojo lastno odgovornost skuša vsakdo prevaliti na koga drugega.
Učeni statistiki iščejo v svojih kur-vali. možnost izpremembe v konjunkturi, približno1 tako, kot da bi bilo mogoče na podlagi mehaničnih zakonov ugotoviti posledice razpoloženja, v katerem so se ljudje odločili svoje lastne eksistenčne pogoje ugonobiti. Ako govore mogotci o odgovornosti, žele vedno, da se ugotovi odgovornost za vojno, še predno je zgodovina razsodila o tem, kdo je bil kriv. Toda kedaj se bo ugotovilo, kdo je zakrivil mir? In vendar je to neprimerno važnejše vprašanje, kajti deloma je ta krivda in odgovornost še sedaj aktuelna, ker se vendar nadaljuje politika pariškega miru in deloma se bolj in bolj kaže,
da je mir skoro več uničil, kot ie ugonobila vojna sama na sebi.
Mir, ki so ga naložili Nemčiji, je bil brezmiseln. Ta mir mora Nemči jo gospodarsko uničiti, kar bo v neizmerno škodo svetovnemu gospodarstvu. To je odkrito in razločno zatrjevalo več oseb, ki so res mogle o tem soditi. Toda zmage pijani Politiki niso hoteli v tem ničesar slšati, ker se niso upali prevzeti odgovornosti, da so bili prisiljeni to verjeti. Korak za korakom pa je pokazala izkušnja z neizprosno trdoto popolnoma razdirajočo vsebino mirovnih pogojev in mirovne politike. Kdor zahteva kot dokaz številke, naj si ogleda, kaj poročajo devizni kurzi in statistika brezdelnosti z ozirom na razkrajajoče se svetovno gospodarstvo. 1'oda te izkušnje so bile drage. Stale so nas nekaj let naigrozneiše depresije, ki si jo moremo misliti, in še ne ve nihče, kedaj je bo konec. Ni še minulo leto. odkar je diktiral London Nemčiji ultima-tum glede vojne odškodnine. Bilo je 10. maja 1921. 2e 13. januarja t. 1. se je izkazalo. da je nemogoče izpolniti zahtevo ter se je odločilo začasno, da naj plačuje Nemčija vsakih 10 dni po 31 milijonov zlatih mark. Komaj sta potekla dva meseca, se sesede tudi ta načrt.
Nemčija kratkomalo ne more več plačevati. Najlepše je še to, da v resnici Nemčija sama iz sebe tudi dosedanjih odplačil ni zmogla. Plačevala je edino vsled tega, ker se ji je v tujih državah še vedno posrečilo najti lahkoverne ljudi, ki so kupovali nemško valuto.
Ker pa vendar vsak razsoden človek ve, da bi nadaljevanje na tej podlagi sigurno dovedlo do še večjega poslabšanja marke (poslabšanja, ki bi spravilo marko ob vsako veljavo), se more tako postopanje smatrati le kot nezaslišana goljufija, s katero se je prevarilo množico ljudi, ki so sami sebe uničili, da so plačali nemško odškodnino. Važno je, da ves svet jasno spozna prave posledice, ki nastanejo vsled prodaje nemške marke, kar so izsilile odškodninske zahteve. Vsak pošten človek sc mora zavedati odgovornosti, da je treba čimprejc tem gorostasnim goljufijam napraviti konec. Ce se te goljufije onemogočijo, se bo izkazalo, da Nemčija ne more plačati. V tej zadevi je postalo menda to naziranje že splošno.
Konec prih'-
stvo zapeljali pri volitvah k svoji skrinjici. Ves čas vas niso poznali, sedaj so pa naenkrat vaši najboljši prijatelji!
Kdor se meša med otrobe, ga po-žro svinje, pravi pregovor. Zatorej proč od demokratskega korita! Sklenem pa z besedami demagoškega »Delavskega lista«:
Boj reakciji, boj draginji in njenim povzročiteljem! V boj za pravo in resnično demokracijo ter za dobrobit delavskega razreda!
Politične vesti.
Pribičevič — Protič. Kakor poročajo beograjski listi, Pribičevič še ni vložil tožbe proti Protiču. Torej se je Pribičevič enostavno zlagal, ko je trdil, da je to storil. V petek pa je imel radikalni klub v Beogradu sejo, na kateri je sklenil, da radikalni ministri ne morejo ostati v vladi s Pribičevičem, dokler ta ne gre pred sodišče in dokler se pred sodiščem ne reši obtožbe in sumničenja, da je on intelektualni povzročitelj umora ministra Draškoviča.
—	Sedaj je prišla ponovna vest, da je Pribičevič že vložil tožbo. Bomo videli če je res.
Politični položaj. Med demokrati in radikali je prišlo navidezno do sporazuma. V resnici pa to ni ničesar drugega, kakor na tihem poostren boj radikalov proti demokratom. Radikali ne smatrajo sedanjega časa ugodnim, da izzovejo vladno krizo in popoln razdor z demokrati. Prvič hoče ostati Pašič tako dolgo na krmilu, da bode končana kraljeva poroka. Pašič hoče na vsak način biti o priliki kraljeve poroke ministrski predsednik. Drugič pa bi radikali radi, da se čimprej naredi novi volilni zakon, za kar rabijo za enkrat tudi demokrate. Radi tega so popustili radikali demokratom pri zakonu o plačilih v inozemstvu, za proti-uslugo	pa so	zahtevali,	da	naj pride
volilni	zakon	čimpreje na	vrsto. Ko bo
volilni	zakon	pod streho	in	kralj poročen,	bo prišlo med radikali	in demo-
krati čisto gotovo do popolnega razdora in do novih volitev. Izključeno pa seveda ni, da pride nepričakovano do popolnega političnega preobrata. Kajti iz vsega se vidi, da postaja politična situacija od dneva do dneva bolj razburkana in da more nastati vihar, ki utegne naše politično življenje popolnoma preobrniti in povesti na popolnoma nova pota.
Povišanje davkov, — pa tudi železnice bodo dražje. Prva sekcija finančnega odbora v finančnem ministrstvu je pretresla 17. t. m. proračun državnih dohodkov. Na temelju zbranih podatkov o dohodkih je sekcija prišla do spoznanja, da se morajo povišati trošarine in takse za 90 milijonov. Dohodki državnih železnic se morajo povišati za 115 milijonov dinarjev.
Ostavka polkovnika. — Bela roka. Polkovnik Okanovič, ki je bil eden izmed pomočnikov generala Zečeviča in drugače vnet član Bele roke, je podal ostavko in prosil za umirov-ljenje. Vprašan, zakaj je to napravil, je odgovoril, da mu je to nemogoče povedati. On je častnik in hoče biti pokoren disciplini do konca. Še le ko bo izstopil iz službe, bo obelodanil s podpisom vse razloge, zakaj je bil primoran izstopiti iz službe nekaj mesecev prej, kot je dosegel polno penzijo. Iz-gleda, da je organizacija Bele roke precej zadeta in da njena moč ni več taka, kakor je bila po solunskem procesu in v začetku razvoja našega političnega življenja.
Zahteva, da se postavi bivši vojni minister pred sodišče. Na pondeljkovi seji skupščine je bila prečitana zahteva narodnih socijalistov, socijalnih demokratov, republikancev in Jugoslovanskega kluba, da se pokliče bivšega vojnega ministra generala Zečeviča na odgovornost, ker je poklical v novembru 1921 vojaške novince v službo, ne da bi pripravil za nje vse potrebno. S svojim brezobzirnim in brezvestnim postopanjem jc zakrivil, da je obolelo 5820 vojakov, od katerih je umrlo 299 zvečine na pljučnici. Obtožnica zahteva, da ga izroči parlament sodišču. Temu se upirajo radikali. Demokrati si sigurno ne bi pomišljali dolgo, ker so
stari Zečevičevi nasprotniki ako ne bi bili radikalci izjavili, da bodo zahtevali izročitev Svetozarja Pribičeviča radi afere s Hercigonjo, če demokrati izroče Zečeviča. — Lepa banda, ti naši demokrati in radikali.
Svetovni pregled.
Češka.
12. t. m. sc je ustanovil v Pragi »Internacijonalni odbor socijalističnih dijakov v Pragi.« Temu odboru pripadajo narodni socijalisti, češki socijalni demokratje, realisti in komunisti, kakor tudi one nemške dijake vsebujoča »Prosta zveza soci jalističnih akademikov nemških visokih šol v Pragi«. Prava zmes jezikov mora vladati v Podkar-patski Rusiji, ki pripade danes Češki. Kakor poročajo »Podkarpatsky listy« imajo trgovine v Užhorodu napise v sledečih jezikih: v češkem, slovaškem, nemškem, jidiš, v hebrejskem, madžarskem, ruskem in rusinskem jeziku.
Železniško ministrstvo je odredilo, da morajo izginiti z železničarskih uni-form zvezde. Češki železničarji bodo od sedaj naprej nosili na uniformah samo kotač.
Avstrija.
je zopet enkrat brez denarja. Medtem ko o amerikanskem posojilu ni sluha ne duha, nastajajo sedaj tudi s francoskim, angleškim in laškim posojilom težkoče. Angleško posojilo je sicer že prišlo na Dunaj, toda je dobro shranjeno pri angleškem kontrolorju avstrijskih financ Younyu. Francoskega posojila parlament še ni dovolil. Laška išče za posojilo iiove garancije in zahteva zastavo vodnih sil.
Tako bo bolnik najbrže prej umrl, predno dospe zdravilo.
Italija.
Laška vojska je bila pretečeni teden v Tripolisu zopet enkrat pošteno tepena. Več posadk so ustaši ujeli. Čemu neki ne pošlje Laška fašistov v Tripolis.
Reka.
Na Reki ne more priti do miru. Fašisti plenijo stanovanja in pobijajo neljube ljudi po ulicah. Kakor javljajo listi se je obrnila naša vlada na Malo entento, da ona podvzame v Rimu korake, da Laška proizvede rapallsko pogodbo.
Nemčija.
V	glavnem odboru, parlamenta je bila pri posvetovanju o letnem proračunu ministrstva notranjih zadev sprejeta od večinskih socijalistov predlagana resolucija, da se državne uradnice v slučaju, da so postale matere nezakonske dece radi tega ne smejo odpustiti; tudi ne smejo priti radi tega v disciplinarno preiskavo, niti se jih ne sme v napredovanju zapostavljati.
Velikanski vpliv imajo na Nemškem delavske organizacije. Nemška vlada misli, po razmerah prisiljena, provesti prisilno posojilo. V to svrho je poklicalo državno finančno ministrstvo predsedstva strokovnih organizacij, da se z njimi o tem posvetuje. Zastopnik svobodnih (socijalnodem.) strokovnih organizacij — Tarnow je izvajal pri tem posvetovanju med drugim, da mora biti provedeno prisilno posojilo še v letu 1922. Obrestovanje ne sme biti večje kakor 3 odstotke. — Kedaj bomo v Jugoslaviji tako daleč, da se bo posvetovala vlada o najvažnejših državnih vprašanjih z delavci, kot z edinim slojem, kateremu je država res pri srcu. In ta sloj so tudi pri nas le delavci. Do sedaj je plačala Nemčija 248 milijonov zlatih mark vojne odškodnine ententi.
Danska.
Na Danskem bije delavstvo hud go^ spodarski boj. Del kapitalistov je zaprlo svoje tovarne in odpustilo delavstvo. To pa samo radi tega, ker je delavstvo zahtevalo zboljšanje gospodarskega položaja. Vlada je hotela posredovati med delavci in delodajalci, toda kapitalisti so odklonili vsako posredovanje. Kapitalisti so šli še dalje. Prisilili so tudi ona podjetja, v katerih ni bilo nobenega mezdnega gibanja, da so odpovedali svojim delavcem vse kolektivne pogodbe.
Anglija.
Na Angleškem je prišlo do resne vladne .krize. Aleščanske stranke, ki šo
tvorile do sedaj vlado, so se med seboj hudo sprle. Napete razmere bi mogle rešiti le nove volitve. Novih volitev pa si ne želi nobena izmed meščanskih strank, ker se boje, da bi pri novih volitvah zmagala delavska stranka. Radi tega mislijo rešiti spor za enkrat tako, da odstopi Lloyd George.
Ogrska.
»Beczi Magyar Ujsag« javlja, da so podarili ogrski magnati bivšemu cesarju Karlu 2 milijona kron. Dalje se pogajajo z neko švicarsko banko, potom katere hočejo izročiti Karlovi družini še 80 milijonov kron. Magnati že vedo, da jim bo moralo ljudstvo ves denar desetkrat vrniti, ako postane Karl zopet ogrski kralj. Na ogrskem se bodo vršile volitve za parlament. Sedaj se bije hud volilni boj, v katerem igra vprašanje kralja veliko, če ne glavno vlogo.
Rusija.
Boljševiki so prišli baje na sled veliki zaroti socijalnih reviolucijonarjev. Ljenin je odredil proces, ki je obsodil veliko število socijalnih revolucijonarjcv na smrt. Proti tej obsodbi so protestirali angleški socijalisti in poslali protestno brzojavko v Moskvo. Češka so-cijalna demokracija je pozvala češkega zunanjega ministra, da on protestira v Moskvi proti boljševiškim nameram.
Amerika.
Amerika je dežela, iz katere se slišijo večkrat neverjetne stvari. Tako jc nas iznenadila zadnje dni novica, da hoče Amerika res držati, kar je obljubila. Amerika je rekla, da bo zmanjšala število svojega vojaštva. Ko je Amerika izrekla to namero, so ji pritrjevale vseevropske države, in kajpada so tudi one trdiie, da bodo zmanjšale število svojega vojaštva. »To je pravo zdravilo za zboljšanje današnjih razmer,« so vriskali evropski diplomati in politiki. Ali mislite, da so evropske države na to res zmanjšale število svojega vojaštva? Kaj še! Šle so in povečale so število svojega vojaštva. Iz Amerike pa je prišel glas, da je predsednik Harding kot najvišji poveljnik ameriške armade zavrnil željo generala Pershinga, ki je hotel imeti, da šteje ameriška armada
150.000	mož, ter odredil, da se naj skrči na 115.000 mož. Nadalje je odredil predsednik Harding, da se odpokličejo s 1. julijem 1922 vsa ameriška krdela, ki sc nahajajo še na tujih tleh.
.lužna Afrika.
Stavka in vstaja v Južni Afriki sta večinoma končana. V bojih je padlo okoli 8000 ljudi ter se je napravilo ;0U milijonov zlatih frankov škode.
Poročila z dežele.
Laško, 20. marca 1922. Vabilo narodni občni zbor zadruge skupnih obrli sodnega okraja Laško, kateri sc vrši v nedeljo dne 26. marca t. 1. ob 2. uri v šoli v Zidanem mostu. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Delovno poročilo načelstva. 3. Izprememba pravil. 4. Volitev odbora. 5. Sklepanje o določitvi vajeniških oprostitev in pomočniških preizkušenj. 6. Volitev prisednikov v pomočniško preizkušnjo. 7. Izvolitev štirih delegatov v Zvezo obrtnih zadrug. 8. Volitev dveh računskih preglednikov. 9. Razni predlogi in sklepi. Tajnik: Miloš Rozin. Načelnik: Blaž Zupanc.
Šoštanj. Dne 11. t. 111. se je vršil pri g. Kunstu občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NSS, katerega se je udeležilo mnogo naših pristašev. Predsedoval mu je tovariš Štor. Izvoljeni^so bili: tov. Kunst Ivan, predsednikom; Štor Franc, podpredsednikom; Novak Ivan, tajnikom: Pevnik Ivan, blagajnikom; odborniki so: Florjane Ivan, Perovec Franjo, Grebenšek Franc, Ravljen Ivan, Lampret Josip in Kopučar Ivan. Po volitvah odbora je poročal tov. Štor, da je moral tov. deželno-sodni svetnik Sernec nepričakovano oditi v Maribor. V prisrčnih besedah je slikal njegovo požrtvovalno delovanje za stranko. Navzoči so to težko izgubo z obžalovanjem vzeli na znanje. Tovariš Stanov-šek predlaga, naj se sprejme za dolžnost vsakega člana organizacije, da ji pridobi najmanj enega novega člana, kar se z navdušenjem odobri. V imenu krajevne organizacije se izreče nato našima poslancema tov. Brandnerju in Deržiču najiskrc-nejša zaupnica. Živahni občni zbor, ki se je po izčrpanem dnevnem redu razvil v razne debate, se je končal ob 9. zvečer.
Sv. Pavel pri Preboldu. — Odbor Narodne socijalne stranke naznanja, da se vrši občni zbor dne 9. aprila 1922 ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Ernest Marina po :običajnem dnevnem redu. Po občnem zboru nam bosta tov. Žabkar in tov. Dobovišek podala kratko poročilo o strankinem delovanju. Vabijo se vsi tovariši in prijatelji Narodne socij. stranke k obilni udeležbi. Odbor.
Ptuj, 20. marca 1922. — V soboto, dne 11. t. m. priredilo je društvo „Man-nergesangsvercin“ v društvenem domu pevski večer. Udeležba je bila precejšnja in tudi Nemci iz Celja in Maribora niso izostali. To društvo prireja nekake pevske večere le zgolj iz političnih namenov. Zloglasni !Ornig je izdal temu društvu nekako diplomo, v kateri trdi, da je to predstraža germanov, toraj nemško politično društvo. Overovljen prepis te diplome jc bil poslan, že pred več kot enim letom, pokrajinski vladi, s prošnjo, naj se da poučiti o prejšnjem in sedanjem delovanju tega drušva, ter ga razpusti. Do danes ni odgovora. — V nedeljo sc je pa vsa ta družba zbrala v vinogradu usnjarja P. P., kjer so rešetali enoten nastop vseh Nemcev pri bližajočih se volitvah.
Zatrjuje se, da so v tej družbi bili tudi nekateri „demokratje", ki so hoteli reševati ..napredno nevarnost". Ako sc jim bo to tam bolje posrečilo kot pri NSS je dvomljivo. Nemci imajo prav trde politične buče! in hočejo za župana gospoda P. P. — JDSarji tudi s petimi NSS „pristaši" ne bodo imeli stalnega haska. S pravimi narodnimi socijalisti se p;: o „koncentraciji naprednih sil" nočejo meniti, kar jasno priča dejstvo, da se gospod Kukovec oziroma JDS ni obrnila na načelsvo NSS v tej zadevi. Le tako slepo lovijo neinteligentne, slabe značaje 1
Pri tej priliki konstatiramo, da navzlic vsej gonji proti NSS in navzlic temu, da je letos članarina petkrat večja kot lani, ima krajevna organizacija več članov letos kot lani. O raznem bobnanju, ki se že celo leto čuje po JDSarskih listih, povemo popolnoma odkritosrčno, da jc izstopilo iz stranke ne 60 ali 80 pristašev, temveč samo pet in to 3 davčni uradniki, t železniški uradnik in ) trgovec, ki je moral radi nediscipline odložiti prej odborniško mesto v mestnem svetu. Značilno jc, da si je neki uradnik naročil kar dva »Jutra«. To je gola resnica, ki ne potrebuje nikakih olepšavanj! Kako bodo JDSarji izmešetarili sedaj s svojimi zavezniki Nemci, ki so tudi Jugoslovani, je njih stvar. NSS ostane vedno narodno čista! 'S tein pojasnjujemo in zaključujemo vpitje, ki ga je zagnalo JDSarsko časopisje pod firmo ..financer" po zadnjem našem javnem shodu. Shod je bil najmanj tako dobro obiskan, kakor JDSarski nedeljo prej, le s to razliko, da je na JDS shodu tvorila socijalistična opozicija s/3 večine, medtem, ko je bilo na našem shodu vsega skupaj celih devet JDSarjev, od teh štirje odvetniki. Meri-torično sc ni spustil nihče od JDSarjev v debato, ker proti tako jasnini izvajanjem našega poslanca ne pomaga nikakoršno ugovarjanje. Glede »financarjev« je omenil le državno upravo, proračun in dejstvo, da leže ob meji cele čete finančnih straž brez posla, ker so iste nadomestili „Wranglovci“ ter nima minister na razpolago toliko denarja za transport, da bi te financerje spravil iz meje v notranjost, kjer bi jih živo potrebovali. Kritiziral je tudi njih novi pravilnik, ne pa službe finančnih kontrolnih organov. To je bilo vsem obiskovalcem shoda jasno in se le čudimo, da bi se dobil ..financar", ki tega ne bi razumel, posebno še, ker ravno financarji sami mnogokrat kritizirajo nepismenost srbskih tovarišev in svojo zmožnost povsem upravičeno povišujejo. Ako pa je bil na shodu res „fi-nancar" ki tega ni razumel, bil bi lakho zahteval pojasnila, ki bi ga bil tudi sigurno dobil. ^ Prosto besedo dobili so tudi JDSarji, ljudje, ki našim pristašem na javnem shodu ne podele besede, zatorej bi bilo na mestu, da bi se bil priglasil za pojasnilo sotrpin naše »moderne« uprave. Konečno mora biti pa vsak uslužbenec danes že toliko izobražen, da prenese eventuelno malo kritiko glede svoje službe, če je bila kritika umestna.
K sklepu vabimo Vse svoje tovariše na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 28. marca ob pol 20. uri v posebni sobi gostilne Wagrandel. Dnevni red: Poročilo delegatov iz strankinega občnega zbora in slučajnosti.
Guštanj. — Pri nas hodijo gotovi ljudje prav čudno pot. So nekateri, ki se še dandanes niso mogli sprijazniti z mislijo, da živimo v Jugoslaviji. Pri nas obstoja jeklarna. V tej jeklarni gospodari neki naduti Nemec Gatterer. Kot Nemec mora seve v prvi vrsti pro-težirati Nemca; ne gre pa, da pri tem zapostavlja naše domačine. G. Gatterer se izdatno trudi izpodriniti nekega vrlega narodnjaka in na njegovo mesto postaviti bivšega »Volkswehrovca« Wiljema Tchassa. Poleg g. Gattererja imamo tu še precej njegovih somišljenikov, ki so najhujši naši nasprotniki, med temi se odlikuje gdč. Miillerjeva. Ta dična družba bo sčasoma popolnoma germanizirala podjetje. V zadnjem času se je pričelo trgovsko dopisovanje v nemškem jeziku itd. Mi se vsemu temu početju ne bi čudili, če bi bilo podjetje v privatnih rokah; ampak če pomislimo, da ima podjetje državnega nadzornika, pa res ne moremo molčati. Kaj pa g. dr. Obersnel, državni nadzornik dela, ali bode res prepustil podjetje svoji usodi in ne bo preprečil germanizacije? Izgleda, da ne. Poklicani, poglejte v naš kot in preprečite, da ne pridemo zopet kot sužnji pod ošabne in ohole Švabe!
Žiri, Hude pritožbe vam moramo rtoslati iz našega kota. Te obtožbe legijo na tukajšnjo obmejno stražo — na |Wranglovce, ki tako nečloveško ravnajo s prebivalstvom. Ker ne razumejo našega jezika in si ne dajo ničesar dopovedati, je naš kmet večkrat izpostavljen raznim šikanam in dogodili \o se celo slučaji, da so naše ljudi pretepali. Za danes le toliko. Prihodnjič o lem zlu nekaj več. (Kakor se čuje, bodo Wranglovce odpoklicali. Vkljub temu le vpošljite vse pritožbe. Treba bo energično zaropotati, da se jih tem preje rešimo. Op. uredn.)
Viničarski shod v Pesnici. Narodno-socijalna zveza, odnosno strokovna organizacija viničarjev v Mariboru, je '•klicala za nedeljo 19. t. m. javen viničarski shod v Pesnici pri Mariboru. Shodu, ki je bil zelo dobro obiskan, se predsedoval viničar tov. Anton Vogrin. Kot poročevalec je nastopil predsednik viničarske organizacije tovariš Konrad Žnuderl, ki je v nad enournem kvarnem govoru pojasnil neznosno stanje viničarjev in nesramno izkoriščanje viničarja od strani mogočnih kmetov in vinogradnikov. S številkami ;e dokazal strašno bedo viničarjev in način, kako bi se tej bedi dalo odpo-noči. Na zahtevo je povedal tudi imena gotovih ljudi, ki bedne viničarje izrabljajo, med njimi se lesketa tudi ime mariborskega škofa. Po poročilu tovariša Žnuderla je pozdravil zbrane viničarje tov. Kravos, tajnik NSZ iz Ljubljane, jim podal jasno sliko o pogrebi viničarske organizacije in razkrinkal nanovo snujočo se Samostojno viničarsko organizacijo, ki bi bila podrepnica Samostojne delavske unije v Ljubljani, katere namen ni, organizirati delavstvo iii mu pomagati do zboljšanja bednega stanja, marveč da jih zasužnji verižnikom in špekulantom. :v.aril i.c VSe viničarje, da naj ne nasedejo tej hlapčevski uniji. Shodu ie prisostvoval tudi nar. posl. SKS Mermo-ija v družbi dveh drugih veleposestni-
\*>V’	...°^a nem2urja. Gospodu
mermolji ni dala žilica miru, da se ne ■i priglasil k besedi. Stvarnega ni po-< edal ničesar in tudi nič dobrega za viničarje, zato ga pa viničarji tudi niso hoteli do kraja poslušati in so zahtevali — konec. Poslancu Mermolji je kaj stvarno odgovoril tov. Žnuderl in za njim tov. Kravos. Mermolja je dobil poštene lekcije in uvidel, da med viničarji za njega ni več mesta. Tov. Vogrin je li koncu še sam kot viničar podal sliko o bedi, ki jo tam čuti na lastnem hrbtu. Na predlog tov. Žnuderla je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se je odposlala centralni vladi v Beograd in s katero se zahteva nujna od-pomoč viničarjem. — S tem shodom so viničarji zopet pokazali, da jim je mnogo ležeče na tem, da se čimpreje strnejo v eno močno falango pod okriljem NSZ, ki naj skupno nastopi v izboljšanje bednega stanja naših viničarjev. Ob tej priliki naj omenimo tudi g. Kerenčiča, ki se je pokazal kot velikega prijatelja viničarjev s tem, da je Pridno motu shod. P„ shodu se’ ]c koj izvolil pripravljalni odbor za občine Jarenina, Šentilj, Dobrenjo itd lovariši viničarji! Sedaj pa na delo!
nrnHV5T l0x0rganizacii0- vsi v ^oj v« ^ 0!'lscevalccm! Ljudem pa, ki
ie mSSaJ° Tjeti v svojc kapitalistič-
iejo vse dni'1 kl,Vam pri tem Proroku-
Mermolia n?’ na primer »ar. posl.
° ja, Pokažite, da hočete biti neodvisni od njih. ?	mtl
kot v Pesnici na shodu s posl^Me? moljo.
Tedenske novice.
/Kakšni tiči so demokrati.) Ljubi jan-. i župan dr. perjč je povedal v javni seji občinskega sveta dne 14. t. m., ko-5 -°rC Jaši demokrati za dobrobit kier V° SC.^C I11UC*'' v Beogradu, st vili ie*", ,rMeniral v raznili ministr-ma noče sk>r-fVtis’ cla v,acJa nameno-
Minister dr. Žerjav	£
javil, da um glede ublažitve slamvml ste bede v Ljubljani smj mseben na eri, ki ga pa ne bo uveljavil dotlej dokler ne dobe v ljubljanskem občinskem svetu večine zopet demokrati. —
Prekrasen vzgled demokratske nesebične objektivnosti! V najkrajšem času mora priti do volitev. Zapomnite si dobro, koliko dobrega je storila de-mokratsko-radikalna vlada za ljudstvo in državo! Državo je diskreditirala pri državljanih samih, še bolj pa v inozemstvu: dokaz temu je stanje naše valute. Vse sloje razen veleverižnikov in bankokratov je upropastila. Pošteni trgovci že sami uvidevajo, da jih bo vladna nezmožnost in partizanstvo dovedlo drugega za drugim v konkurz. Ljudstvu primanjkuje najpriinitivnejših živi jenskih potrebščin. Ali kaj to briga vlado! Samo da vlada, —: ljudstvo naj pogine!
(Povišanje vseh davkov za 100 odstotkov.) Finančni odbor je te dni razpravljal o kritju deficita v državnem proračunu. Ker ni mogel iznajti nobenega novega davka — obdavčeno je namreč že prav vse razen zraka, kar pa še pride — predlaga odbor naj se zvišajo vsi obstoječi davki za 100 odstotkov. Ker je stvar tako najbolj komodna, bo predlog sigurno sprejet. Joj nam, pod tako vlado! — Toda, vidimo se pri volitvah!
(Kam dovede valutna špekulacija?) Finančna uprava je naročila v Švici ni-klasti 10 in 5 parski drobiž, ki naj bi jo stal 25.000 Din. Ker pa uprava ni plačala tega zneska takoj, češ vrednost dinarja bo zrasla, mora sedaj odšteti 75.000 Din. Država je torej pri tem oškodovana za 50.000 Din. Lepe špekulacije, kaj ne da! Zna pa, zna ta naša uprava! Ni čuda, da zvišuje neprestano davke.
(Zakaj je pričel izhajati »Delavski list«?) — »Delavski list«, ki ga izdajajo ljubljanski deinokratje, skriti pod krinko SSDU (Slovenska strokovna delavska unija), je pričel izhajati iz potrebe, ki so jo ti gospodje začutili. — V Ljubljani so pri zadnjih občinskih volitvah zgubili paševanje na magistratu. Tega Udarca pa niso mogli prenesti. Študirali so in poskušali vse ter na zadnje iz-tuhtali nov volilni red v občinske za-stope, vladi pa diktirali, da ga jim odobri. Do tu je šlo vse gladko. Sedaj pa se je pričela skrb za glasove. Kje jih bodo dobili? — No in ppgruntali so tudi to, ter ustanovili lastno delavsko organizacijo pod gorenjim imenom (po naše: SSDU = Smrtna Slutnja Demokratskih Ujed). V to organizacijo hočejo poloviti vse komuniste in nepoučeno delavstvo drugih strank v svrho štafaže pri prihodnjih občinskih volitvah, da pridejo po njihovih hrbtih zopet na mestni magistrat in zavihte nad neposlušnimi Ljubljančani svoj korobač.
—	»Delavski list«, ki je pričel ta mesec izhajati, je demokratski lim, s katerim hočejo demokrati loviti kaline. — Toda, ljudje božji, ki čujete na inie »demokrat«, vedite: Delavstvo je danes že tudi na takšni stopnji izobrazbe, da se takoj orijentira in spozna svojo okolico. Bodite prepričani, da ne bo sreče, kljub vašim ogromnim denarnim zalogam, ki jih imate v te svrhe, ki pa ste ga nagrabili, iz vladnih jasli, v katere se stekajo delavski žulji. Gospodje demokrati naj vedo, da je njihov trud zaman. — Delavstvo pojde magari v eno skupno fronto, samo da za vedno obračuna s svojim najhujšim sovražnikom demokratom, ki je edina naša nesreča in ovira na našem pohodu do svobode in blagostanja. Napovedujemo ta boj že danes, ki se naj vrši v znamenju najhujšega odpora za vse zlo, ki srno ga prejemali do sedaj od naše demokratsko-radikalnc - kapitalistično - reakcionarne vlade, katero tvorijo tudi naši ljubljanski demokrati.
(Naši »Švabi«.) Pod tem naslovom bomo odslej priporočali vsem svojim ljudem naše »Švabe« in obenem pokazali njihovo delovanje med nami. Kot Prvi naj pride na vrsto tovarnar Kunc s svojo »Compagnie«. Ta »Švaba«, ki sesa kri iz naših delavk je pred časom odpustil iz službe precejšnje število delavk, ker so se hotele strokovno organizirati. Njemu na roko so šle vse naše »državotvorne« oblasti in mu pomagale vreči na cesto uboge delavke sredi najhujše zime. »Švaba« Kunc je s tem dobil korajžo, ker ga smatrajo za uglednega »državotvorca«, kateremu gredo vse oblasti na roko. Bog-kapital zmaguje in ž njim ljudska beda in švabski čifuti. Pa ... teraj dalje. Kranjska in-
dustrijska družba, odnosno »Švabska ind. dr.« ima nastavljeno vse polno »hochschwabov«, ki spadajo tudi med najboljše ljudske prijatelje in ki so naj-večji(!) prijatelji Slovencev. Med vsemi pa prvači prosluli inženir Becker na Dobravi. Ta mož ima posebno rad Slovence, ki so strokovno organizirani pri NSZ. Njemu na strani stoje vsi »sociji« med njimi pa glavni kolovodja narodni odpadnik Štana. Ta dični gospod Becker je že pred časom bil v na-sprotstvu z vsem, kar je dišalo po slovenskem. Da bi se mu ugodilo prav v vsem, bi bilo umestno razmišljati, če se ne bi dalo ustanoviti na Dobravi samostojne republike in postavili silnega »hochdeutscherja« Beckerja za predsednika. Pa ... teraj dalje. Prihodnjič pridejo drugi na vrsto, cel kup jih je. Živeli naši »državotvorci«!
(Društvo slovenskih leposlovcev) je objavilo v ljubljanskih listih izjavioo kot nekako razsodbo o moji slovstveni zadevi zaradi Golijeve igre »Peterčkove poslednje sanje«. Društvo kakor ostalo javnost si usojam opozoriti na svoje »Dramske pogovore« v »Jugoslaviij« št. 30 in na svoje »Poslano« v, istem listu št. 39. Nadaljno priobčevanje je uredništvo »Jugoslavije« odklonilo pod pritiskom vplivnejših oseb nego sem jaz. Ali kar tako na kratko z birokra-tično cokljo si vendar ne dam zamašiti ust. Zato bom svoje omenjene pogovore kot odgovore nadaljeval do konca v »Novi Pravdi«. Iz njih naj se poštena nepristranska javnost sama prepriča, kje sta resnica in pravica, in naj sama sodi.	Fr.	Rojec.
(Za nabavo 11 dvornih avtomobilov) je dovolil ministrski svet kredit v znesku 1,500.000 francoskih frankov. — Kje bodo neki dobili kritje?! Za bolnice, za javne nameščence vendar »nema para«.
(Z izplačili 20 odstotnih priznanic) najbrže ne bo nič. Ljudstvo je že na to pripravljeno, da ga bo naša famozna vlada, ki drži svojo besedo le tedaj, če se gre za nove davke, ofrnažila za prisilno posojilo. Toda to še ni najhujše. Naše dobro ljudstvo bo pretrpelo ta udarec. Drugače je z javnim mnenjem
o	urejenosti naših notranjih zadev v inozemstvu. Kdo naj zaupa takemu upniku, ki ni nikdar mož-beseda!
(Novi občinski davki v Ljubljani.) Na seji občinskega sveta dne 14. marca t. 1. je bil sprejet davek: a) za poset gostilen po 10. zvečer 2 K; b) za poset kavareii po 11. uri ponoči 1 K od osebe. Dohodki tega davka gredo v ubožni zaklad. Uvedejo se bloki za kontrolo. Po bloke morajo priti gostilničarji sami na magistrat in jih takoj plačati. Določijo se tudi kontrole po vseh lokalih. Za prestopke se določijo kazni od 500 do
50.000	K oziroma zapor od 100 K po en dan. Goljufije pa se naznanijo tudi državnemu pravdništvu. c) davek na vse igre, za denar, kakor na karte, domino, biljard in balinanje (izvzet je šah) se določi za posamno osebo občinski davek po 8 K. Davek sc pobira na enak način kakor gorenji.
(Utopljenec v Dravi.) Pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo bivšega plačilnega natakarja v Gotzovi restavraciji v Mariboru Iv. Rajharja, ki je najbrž izvršil samomor.
(Konec pograničnih čet.) Finančni odbor je sklenil, da se vsled neštetih pritožb odpuste sedanje obmejne čete (Wranglovci) ter prevzamejo obmejno kontrolo zopet finančne kontrole.
(Ker niso označili cen) je bilo 17. tm. pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obsojenih več trgovcev na 2000 kron globe, ali na 1 dan zapora.
(Pobeg blazneža.) Iz deželne blaznice na Studencu je dne 14. t. m. pobegnil^ 25-letni blaznež Karol Čampa. Po-bežnik je gologlav, obut v copate in oblečen v navadno obleko.
(Agramer Tagblatt) se je prekrstil v Zagreber Tagblatt. Kaj pa je z našima (Marburger in Cillier Zeitung?
(Gradbena delavnost v Ljubljani.) Od leta 1919 pa do zime 1921 je bilo v pomeriju mesta Ljubljane zgrajeno 42 novih poslopij. Dvaindvajset novozgrajenih poslopij je že uporabnih, drugih dvajset.pa se letos izroči svojemu namenu. Ker je vreme ugodno, se tudi letošnja gradbena sezona v kratkem prične.
(Poštnina za inozemstvo) se zviša s 1. aprilom za celih 100 odstotkov ter bo plačati za najlažje pismo 2 Din. za dopisnico pa 1 Din.
(Redka starost.) V ptujski hiralnici je te dni umrla 104 leta stara zasebnica Ana Novak, rojena v Murski Soboti.
(Smrtne obsodbe v Šibeniku.) Porotno sodišče v Šibeniku je dva tihotapca, ki sta Jani zavratno umorila orožnika Smoljanoviča, obsodilo na smrt. Na smrt je bila obsojen tudi Antonija Pe-' kas, ki je svojega moža, ko je lovil ribe sunila v morje ter ga tiščala v vodo, dokler se ni utopil.
(Predlog zakona o državnim službe-nicima) je natisnjen v slovenskem prevodu. Ljubljanski naročniki ga torej lahko pridejo iskat od 8-14 k Zvezi poštnih organizacij, Sv. Jakoba trg, Virantova hiša, spodaj na levo. Dobe ga pa istotam tudi drugi, ki ga niso naročili. Zunanjim naročnikom ga takoj razpoš-Ijemo. Zveza poštnih organizacij.
(Romunska moka) je v Beogradu za
1	Din cenejša kot banaška. Trgovsko ministrstvo je prišlo baje do — prepričanja — da se je preveč te robe izvozilo in da so imeli korist od tega edino Židje in izvozničarji. — Kaj pa tisti, ki so izdajali izvoznice?!
(Krematorij v Beogradu.) V Beogradu obstoja društvo »Oganj«, ki hoče zgraditi krematorij. Društvo se je obrnilo na reparacijsko komisijo v Nemčiji s prošnjo, da mu preskrbi vse priprave za sežiganje mrličev.
(Novo ogrevno sredstvo.) Rado Nipič v Mariboru je iznašel ogrevno sredstvo »toplodar«; katero ogreje vsak prostor brez peči in kurjave. Njegov izum bi pomenil velik prihranek na premogu in drvih.. Nipič je dal svoj izum patentirati in bo menda v kratkem pričel z njegovo izrabo.
(V Ameriki je povodenj uničila) v državi Colorado jugoslovansko vas Pueblo. Uničeni so domovi, šole, cerkvc in posestva. Potopilo se je tudi mnogo našega ljudstva. Prebivalci te vasi so bili večinoma delavci, ki so bili zaposleni v topilnicah.
(Zavezniki se prepirajo za nemško zlato.) Kakor se poroča, je prišlo na posvetovanjih do ostrili nasprotij med francoskim finančnim ministrom in finančnimi ministri drugih zavezniških držav. Francija je presenetila svoje zaveznike z novimi zahtevami, ki stoje v nasprotju z določili sporazuma v Cannesu. Od prve nemške milijarde so dobili Francozi 140 milijonov, Anglija 500, Belgija 330 in Italija 30 milijonov.
(Izročitev nemških lokomotiv in železniških vozov.) Po versaillski mirovni pogodbi mora Nemčija izročiti naši državi gotovo število lokomotiv in železniških vozov. Ministrstvo saobračaja, je dovolilo posebni kredit komisiji, da prevzame nemške lokomotive in vozove. Nemška država je že izgotovila za nas 800 vagonov, del teh je že pri nas, 350 vagonov pa čaka na meji, da se izvrše gotove carinske in tranzitne formalnosti med Avstrijo in našo državo. Kakor se pa čuje, se te formalnosti zavlačujejo že tako dolgo, da bo ostala polovica vagonov v zastavo zapadle ležarine v Avstriji.
(Glad v Rusiji.) V petrograjskih palačah in muzejih je vlada rekvirirala vse zlato in srebro. Množina teh predmetov znaša mnogo sto pudov. Za izkupiček teh zkladov hoče vlada kupiti živil ter jih razdeliti med ljudstvo. — Naše ljudstvo po Dalmaciji tudi strada, po Sloveniji pa bo v kratkem. In kaj počenja naša vlada? Milijone razmeče za lu-ksurijozne opreme, gradi monumentalne stavbe, delavstvo pa pusti brez stanovanja in hrane.
(Konec pisemske znamke.) Že pred vojno so se delali često predlogi, da se mesto znamk uvede samo žigosanje pisemskih pošiljk. Sedaj se delajo zopet tozadevni poskusi v Ameriki. V New-Yorku in Filadelfiji so postavljeni v velikih trgovskih hišah posebni stroji, ki žigosajo pisma z rudečim žigom in jih obenem tubi štejejo. Če se bo ta manipulacija obnesla, bodo praktični Ameri-kanci znamke odpravili.
(Dr. Josip Tičar, Boj nalezljivim boleznim.) S 17 slikami in 4 tablami v tro-barvnem tisku. (Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov X. zv.)
1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 158. — Cena Din 10, po pošti 75 para več. — V dobi, ko divjajo najrazličnejše nalezljive bolezni, ki so pomorile že na tisoče naših ljudi, smo knjige, kakršno je sedaj izdal dr. Tičar že zdavnaj pogrešali. Dr. Tičar pravi v predgovoru, da jo je spisal v praktične svrhe, kako ohraniti posameznike pred okuženjem, kako je treba ravnati oku-žencu, kako je negovati bolnika, ter se združeno bojevati proti razširjenju posameznih kužnih bolezni. Natančno opisal nastanek, razvoj, potek in zdravljenje 29 najbolj razširjenih nalezljivih bolezni (tiius, griža, davica, škrlatinka, koze, dušljivi kašelj, mumps, šen itd.) ter jim pridejal celo vrsto slik, med njimi 7 trobarvnih. Prepričani smo, da bo knjiga izvrstno služila in da zato ne sme manjkati v nobeni slov. družini. Knjigo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Ultiniatum samostojnežev. »Samostojni« so torej dali beograjski vladi iiltimatum ili - ili. Če vlada ne ugodi do 20. aprila se bo vlada zmanjšala za »samostojne« ministre. Ultimatum pa je poslan pod pogoji: do 20 aprila t. 1. mora vlada izenačiti davke in izplačati 20^ odtegljaj pri izmenjavi denarja. Tak ultimatum ima torej beograjska vlada in sedaj naj resno premisli kaj bo bolje. Nam se zdi, da ta »ultimatum« res ni tako resen in da bodo gospodje »samostojni« zopet zlezli pod klop. Ali ne?
Ptujski demokrati. »Ptujski list« poroča na dolgo in široko, kak sijajen shod so uprizorili demokrati v Ptuju ter hoče smešiti našega ptujskega voditelja Mikuletiča, ki jim je povedal v brk, kake vrste možje da so. Obsoja pa svoje pristaše kar sam z besedami, s katerimi sklepa poročilo: Na tem shodu je bilo zopet videti očitno, kje je stvarnost in treznost, kje pa plitvost in fraze.
Prošnja. Vse one naročnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo: da jo gotovo poravnajo do i. apr. Ne pustite nas čakati in ne delajte nam stroškov in nepotrebnega dela. V9ak naročnik pa naj nam preskrbi vsaj dva nova naročnika in te naslove takoj javi upravi Nove Pravde«, Ljubljana, Gradišče 7.
Iz stranke.
Bratje Cehi na našem zboru. Iz
bratske Češke nam poročajo, da sc med drugimi udeležijo našega zbora v imenu br. češke nar. soc. stranke narodni poslanec br. Emil Spatny in glavni tajnik br. Anton Šole. Brate Čehe že vnaprej toplo pozdravljamo.
Vsem delegatom NSS. Načelstvo opozarja vse delegate, da se zborovanje v soboto 25. t. m. prične točno ob 10. uri dopoldne. Dolžnost vsakega
delegata je, da se točno in zanesljivo udeleži zbora. Pokažimo zunanjim gostom, da ljubimo točnost.
Družabni večer NSS. v Ljubljani.
V	soboto, dne 25. t. m. pridejo na naš strankin zbor delegati iz bratske Češke, iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Splita in iz cele Slovenije. Njim na čast priredi načelstvo stranke družabni večer v vseh prostorili Narodnega doma. Na družabnem večeru sodeluje bratski tamburaški zbor »Bratstva«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta, ker bo družabni večer res nekak prijateljski in tovariški večer, poživljamo vse ljubljansKe tovariše, da se z družino vred udeleže tega našega večera.
Tovariši v Prago. Naš zadnji oklic tovarišem, da naj se priglasijo za Prago v dnevih, ko bodo bratje čehi praznovali 25 letnico delovanja in obstoja stranke, ni ostal brezuspešen. Od vseh strani prihajajo poročila, da se bodo tovariši udeležili te bratske češke proslave. Nekaj krajevnih organizacij nam je že naznanilo tudi število delegatov, ki gredo v Prago. Tudi vseh ostalih organizacij dolžnost je, da čimpreje javijo število delegatov. Tovariši, kdor le more, naj pohiti v Prago med brate Čehe!
Krajevna organizacija NSS za dvorski okraj je imela svoj občni zbor v soboto 18. t. m. Občnemu zboru, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval tovariš Kozinc. O delovanju občinskih svetnikov NSS v občinskem svetu sta poročala tov. Rupnik in Tavčar. Tajnikovo poročilo je podal tajnik tovariš Kravos. Iz tajniškega poročila je bilo videti, da organizacija deluje in pridno napreduje. Tovariš Zupan je podal blagajniško poročilo, ki je bilo sprejeto z odobravanjem. Odboru in blagajniku nov tov. dr. Peterlina dal absolutorij. se je na predlog pregledovalca raču-Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Vladko P e 1 a n , podpredsednik Rudolf Velepič, odborniki: Dražil, Majdič, Kravos, Vrabec, Bizjak ml.:	namest-
niki Rupnik in Kozinc in pregl. računov tov. dr. Peterlin in Urbančič. Občni zbor je imenom načelstva NSS pozdravil podnačelnik tovariš R. Juvan, katerega so zborovalci burno pozdravili. Novemu odboru želimo mnogo uspeha pri delovanju.
Krajevne organizacije kot posam-ne tovariše vnovič naprošamo, da naj po položnicah, glasečih se na ime stranke, pošiljajo edinole prispevke, določene za strankino blagajno. Pri vsakem vplačilu naj se naznači svrha, da moremo v knjigah pravilno knjižiti, ne glede na to, da nam poizvedovanja po svrhi vplačil povzročajo ogromne
stroške za poštne pristojbine in seveda tudi zamudo časa. Blagovolite pred-stoječe uvaževati!
Krajevne organizacije se naprošajo, da čimpreje ugode tukajšnji okrožnici, s katero se jih je pozvalo, da vplačajo strankin davek za tekoče leto ter morebitne zaostanke za pretečeno leto. Tovariši! Na delo! Organizirajte pobiranje strankinih prispevkov! Uporabite vsako priliko za zbiranje prostovoljnih prispevkov po reku:	»Ka-
men do kamna palača!« Apeliramo na vašo požrtvovalnost tudi v gmotnčm oziru. Nabirajte redne in prostovoljne prispevke ter jih redno vplačujte potom poštnih položnic.
.Mnogo krajevnih organizacij kot posamnih tovarišev je poleg strankinega davka še v zaostanku z vplačili v razpečavanje prevzetih strankinih znakov ter blokov za milijonski sklad par. Vse prizadete poživljamo, da nam čimpreje vpošljejo nabrane zneske za znake ter bloke za milijonski sklad par pa pri vsaki priliki razpečavajo med tovariši in somišljeniki! Znakov in blokov je še dovolj v zalogi, zahtevajte jih pri centrali!
Krajevna organizacija v Ptuju. Potom poštnih položnic nakazane zneske na račun obveznic ter strankinega davka prejeli! Hvala! Le tako naprej s pobiranjem podpisov na obveznice! Znesek 10 Din., ki ga je potom strankine položnice vplačal tov. L. v Ptuju za »Novo Pravdo«, smo preodkazali upravi lista.
Tov. Kapun — Slov. gradeč. Blagovolite sporočiti svrho potom položnice poslanega zneska 12 Din., da moremo pravilno knjižiti.
Odprto pismo.
Gospodu Juliju Fischerju.
višj. ravnatelju moške kaznilnice
Maribor.
Poživljam Vas, tla mi javno odgovorite na sledeča vprašanja:	1, Ali
ste se res izrazili, da je uredništvo ..Nove Pravde" dne 28. januarja t. 1. izdalo g. Marko Pegana, kazn. nadpaznika kot pisca članka „Cez noč postal Slovenec'*, ki je bil priobčen v »Novi Pravdi«?
2.	Če ste se res tako izjavili, ali hočete doprinesti dokaze za to izjavo, in če teh ne doprinesete, ali ste pripravljeni dati uredniku ..Nove Pravde" javno zadoščenje? Če v roku osmih dni ne dobim Vašega zasebnega ali javnega odgovora, vas smatram za navadnega obrekovalca in lažnika, ki si drzne škodovati ljudstvu s svojo lažjo. — V Ljubljani, 22. marca 1922. Vladimir Kravos, glavni in odgovorni urednik ,,Nove Pravde".
LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekateri dopisniki pošiljajo dopise za »Novo Pravdo« na uredništvo »Jugoslavije«. — Opozarjamo jih, da nima naš list prav ni-kake zveze ali skupnosti z »Jugoslavijo« in da so vsi taki dopisi za naš list izgubljeni. — Zato prosimo vse sotrudnikc in tovariše, da pošiljajo dopise za naš list samo na naslov: Uredništvo »Nove Pravde« v Ljubljani, Gradišče 7-
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
••••L
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri tvrdki
IVAH PAHIŽ, Ljubljana, Stari trg 20.
F. P. ZJIJiC, °p«k
Ljubljana —- -
zaloga očal, ščlpalcev, ur. zlatnine, srebrnine, Itd.
•••••••••••••••••••••
«fr=
-O O
:°X°oro: o o
:oo°
°0°
❖
J« FON
LJUBLJANA, Stari trs št. 6
špecerijska in delikatesna trgovina
priporoča svoje prvovrstne zaloge najfinejšega blaga. Razmeroma nizke cene. Solidna postrežba.
°o°
°a°
❖=
-O o _
.0000: o o
:oo°
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
pleskar in ličar
Ljubljana,
kolodvorska ulica štev. 6.
M. Kuštrin
Ljubljana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloge vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „Walter Martlny". Na razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. ;
Centrala: Liubliana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telefon št. 479 Maribor. Jurčičeva ulica 9. Telefon št. 133. Beograd. Knez Mihajlova ulica štev. 3.
Zaloga čevljev mmiu rklil imm um is,
komisijsko zaloga pri Betki lesnik. Gosposka ulica IV.
lastnega izdelka
a
a
a
Delniška glavnica:
K 20.000.000* —
1 Slovenska eskomptna banka
Rezervni zakladi:
K 6,500.000* ~
e
e
E
E
a podružnice*.	L3U&L3ANA.	SdcnS^ursov«! milica štev. 1«	Teiefom	st. 146,458 e
3 Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec Izvršuje vse bančne posle najtočneje in n a j k u 1 a ntnej e. Brzojavke: eskomptna b
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
: ;	g^Ljubljana,"'Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju);
Brzojavke: KreditlUubliana“ i r -	Telefon štev.40, 457 in štev. 548
Gbrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazi a v —......,1.   mmmmmmmmmmmmtu- in inozemstvo, safe-deposits itd. .........i—um.«......—........