POM TEDNIK
Štev. 8
Videm-Krško, sobota, 26. februarja 1955
PRED USTANOVITVIJO BODOČIH OBČIN
Leto Vlil
Priprave za ustanovitev bodočih občin so v polnem teku. Naša bodoča občina (komuna) bo za razliko od dosedanje občine predvsem OSNOVNA SOCIALNO-EKONOMSKA DRUŽBENA SKUPNOST, hkrati pa tudi osnovna politično-tertorialna enota. Tu bo načelo neposrednega družbenega samoupravljanja delovnih ljudi na vseh'področ jih našega življenja najbolj prišlo do izraza. Eden izmed organov tega neposrednega družbenega samoupravljanja v bodoči občini bo krajevni odbor. Krajevn odbor ne bo oblast, temveč po besedah tovariša Kardelja nekakšna zveza med zbori volivcev in komuno in hkrati nadzor nad administracijo bodoče obč ne.
Danes objavljamo itz osnutka statuta bodoče občine Videm-Krško II. poglavje, ki govori o sestav in volitvah takih krajevnih odborov, poleg tega pa tudi osnutek za krajevne odbore pri ostalih občinah. Prihodnjo bomo objavili predloae za sedeže krajevnih pisarn, nato pa tudi ostalo gradivo ki ga pripravlja komisija za organizacijo bodočih občin pri OLO Krško. Pripombe k temu delu osnutka statuta bodoče občine se lahko dostavijo pismeno tej komis ji do vključno 5 marca 1955.
Vabimo vse državljane in organizacije, da sodelujejo pri sestavljanju statutov naših bodočih občin. Od tega važnega dela je v veliki meri odvisno uveljavljanje družbenega samoupravljanja.
Bodoča občina (komuna) bo predstavljala v teritorialnem po- I Sledu precej večje območje, kot pa ga predstavljajo sedanje občine. Vsled tega se je že cd vsega začetka, ko se je pričela razprava o komunah, predvide- ; valo, da se bodo v okviru bo-J (loče občine ustanovili k r a - : j e v n i odbori. M' ne bo do predstavljali organa oblasti, pač pa bodo ustanovljeni za posamezne kraje alj ve« kra-
najširši krog zainteresiranih državljanov. Občinski ljudski odbor ne bi bil v stanju, da bi sam vse take zadeve urejeval, ker bo področje bodoče občine precej večje kot je zdaj.
Naloge krajevnih odborov so podrobneje razvidne iz osnutka tistega dela statuta, ki ga objavljamo in ki se nanaša na organizacijo, naloge in način dela krajevnih odborov. Iz osnutka je tudi razvidno, da krajevni odbori predstavljajo organe občinske samouprave,
Jelševec, Dalce, Kočno, Mali Trn, Smečice in Velik; Trn.
102.	člen
Krajevni odbor je sestavljen iz članov občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor, in iz članov, ki jih izvolijo volivci na zboru volivcev v kraju.
Krajevn; odbor sestoji iz 5 do 7 članov.
103.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahkp izvoljen vsak držav-je vpisan v volilnem in stalno prebiva na
SAVICA’ 65 - v Brežice!
Ko je naš brežiški dopisnik v torek navsezaodai obiskal tovarišico Anico P r o š i č v novem stanovanjskem bloku na Cankar-
jevi cesti in ji čestital k piv: nagradi novoletnega žrebanja, mu sprva kar ni hotela ver/e ti, da ji je žreb res naklon i lep radijsk’ sprejemnik SAVICA 65, vreden 46.000 din, izvrsten izdelek tovarne »Telekomunikacije• v Ljublja-
ni. Rekla mu je, da »e je sicer večkrat pošalila v družini, da bo radio, ki ga je razpisal Posavski tednik, letos njen, toda tako je v preteklih mesecih dejal ta m on naših naročnikov
»Prijetno sem presenečena, da sem srečni dobitnik prve nagrade Posavskega tednika/« je dejala potem, ko je videla, da ne gre za pustno potegavščino, temveč za pravo čestitko » Vesfe, stalno sem se šalila, da bo radio moj; kdo se pa ne bi ob tako lepi nagradi? Radia sem zelo vesela, saj mi dosedanji aparat zaradi starost stalno peša in nagaja, ko ga človek najbolj potrebuje.«
Na vprašanje, kako ji uguja naš tednik, je tovarišica Prošiče-va povedala, da ji Posavski ledni sproti pove ose, kar jo zan ma iz življenja domačega mesta ;n okraja. Zadovoljna je z napredkom lisiove vsebine in meni, da b: ga morala imeti vKaka hiša v našem okraju.
Tovarišici Anici Prošič k1 je bila prej uradnica Gozdnega gospodarstva oz. zobne ambulante v Brežicah, zdaj pa je žena mcjorja JLA in srečna mamica 2-letnego sinčka, želimo ob novem sprejemniku mnogo prijetnih uric in zadovoljstva!
janja raznih dobrin, a za kraj važnih komunalnih, gospodarskih, socialnih in drugih problemov, ki jih bo občinski odbor kot organ oblasti prepuščal v ureditev krajevnim odborom ter jim tudi za urejevanje v posameznih primerih določal potrebna sredstva. S tem, da se bodo vse take zadeve, ki so pomembne le za en kraj. kot na primer ureditev vodoskrbnih .	,	-	objektov, vaških poti, kolovozov,
jev kot organi občinske javne razsvetljave in cele vrste samouprave. Krajevni od- drugih zadev, prepustilo v ure-borl bodo imeli celo vrsto na- jeva nje krajevnim odborom, se log predvsem na področju ure- bo pri urejevanju mobiliziralo
ne pa organe oblasti, ker bodo upravljali j 'j? ‘	.
in skrbeli za urejevanje vseh ime^ku
zadev na svojem območju,za j obmoCju kavnega odbora, katere jih bo pooblastil obcsn-	J &
ski ljudski odbor bodisi s sta-	4’ c en ...	..
tufom, ali pa s posebnim po-; zboy vohveev za volitve cl a-cblastilom. Krajevn; odbori bo- :nov, krajevnega odbora skliče do upravljali predvsem s stvar- 1 Predsednik občinskega ljudskega
odbora.
mi, na katerih so zainteresirani prebivalci območja krajevnega odbora. Zanimali pa se bodo za družbeno upravljanje nasploh, kakor tudi za razvoj občine in politiko občinskega ljudskega odbora. Kot organ; občinske samouprave bodo predvsem odgovorni volivcem, o svojem delu pa bodo morali tudi poročati občinskemu ljudskemu odboru.
Smatramo, da je potrebno, da volivci dajo svoje pripombe k objavljenem osnutku, tako da bo na podlagi zbranih pripomb lahko izdelan dekečnf osnutek tega dela statuta bodoče občine.
Sestava in s volitev krajevnih odborov
101. člen.
Na območju Krško se ustanovijo krajevni od. bori kot organ, občinske samouprave za naslednja območja:
1.	Zdele za naselja: Pleterje, Ravne, Anovec in Zdole;
2.	Stari grad za naselja: Lib-na, Vrbinska vas, Dolenja vas, Stari grad in Pesje;
3.	Gora za naselja: Cretež, Spodnje Dule, Dunaj, Golek, Cesta, Gunte, Osredek, Senožete, Straža, Strmo rebr0 in Gora;
4.	Leskovec za naselja: Žado-vinek, Veniše. Velika vas, Gorenja vas, Volovnik, Loke, Kobile, Ivan idol, Selce, Libelj in Leskovec;
5.	Drnovo za naselja: Brege, Mrtvice. Vihre in Drnovo;
6.	Vel. Podlog za naselja: Pristava, Jelše, Gorica, Gržeča vas, Malj Podlog in Veliki Podlog;
7.	Senuše za naselja: Brezje, Brezovska gora, Drenovec. Nemška gora, Straža, Dedni vrh. Do. len je, Ravno, Vrhulje in Senuše;
8.	Raka za naselja: Ardro, Ce-
Gradivo s posvetovanja v Čateških toplicah v posebni knjigi
Pred dnevi je bilo oddano v tiskarno Ljudske pravice v L;ub-Ijani gradivo s posvetovanja o gospodarskih in kulturno-prosvet-nih vprašanjih krškega okraja, ki je bilo lan 27. in 28. novembra. Izvirnim poročilom in kore-i er atom je priključeno razpravljanje udeležencev posvetovanja, posebej pa so dodani š» zanimiv tabelarični pregledi o preb’val-'tvu naših občin, površinah zemljiških kategorij o okraju, o sestavi kmetijsk’h gospodarstev, o vrednosti proizvodnje in narodnem dohodku posameznih gospodarskih področij, o industrijski in ostali proi-vodnji v okraju in podobno. Knjiga o posvetovanju v Čateških toplicah bo izšla verjetno konec marca ali prve dni aprila 1955 n bo na prodaj tudi ° knjigarnah.
| lina, Cirje, Dobrava, Dolga Ra-občine Videm- j k a, Goli vrh. Gradišče, Jelenk,
’ Koritnica, Mikote. Podlipa, Po-dulce Pristava. Sela. Smednik-dei Videm, Vrh. Planina in Raka;
9. Površje za naselja: Brezje, Dolenja vas. Dule, Gmajna, Za-bukovje In Površje;
10. Gor. Pijavško za naselja: Srednje Pijavško, Dolnje Pijavško, Lomno. Srednje Arto. Gornje Dule. Zenje in Gornje Pijavško:
11 Veliki Trn za naselja: Ap-nenik. Ardro. Nemška vas, Nova gora. Pijana gora, Kalce, Dolenje lepa vas. Gornja lepa vas.
Člani odbora se volijo po kandidatnih listah. Kandidatna lista obsega toliko kandidatov, kot se ' voli članov krajevnega odbora na zboru volivcev.
Kandidatno listo lahko predlaga skupina, najmanj 10 na zboru navzočih volivcev, lahko pa jo predlagajo tudi politične organizacije v kraju.
Izvoljeni so kandidati tiste liste, ki dobe največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
105.	člen
Zbor volivcev se lahk0 opravi samo. če je navzočih vsaj ena desetina vseh volivčev z območja, ■ za katero se opravi zbor. najmanj pa 30 volivcev.
106.	člen
Član; krajevnega odbora se volijo za eno leto. Zbor volivcev lahko še pred potekom tega roka zamenja vse ali posamezne člane odbora.
Delovno oodreFe In nrarce krajevnih odborov
107. člen
Krajevni odbor obravnava problematiko svojega kraja, proučuje družbene razmere svojega območja, je v stalnem stiku z volivci svojega kraja, sprejema njihove zahteve ter daje ljudskemu odboru občine predlo, ge v proučitev in reševanje.
Krajevni odbor neposredno sli na zboru volivcev seznanja prebivalce kraja z odlok; občinskega ljudskega odbora in skrbi za to, da se izvršujejo.
Krajevni odbor ureja tudi druge zadeve, k; mu jih na njegov predlog lahko prepusti ljudski odbor občine v ureditev. Za ureditev takih zadev lahko daje po potrebi ljudski odbor občine krajevnemu odboru na razpolago potrebna finančna sredstva.
Krajevni odbor izpodbuja volivce svojega kraja k sodelova-
nju prj družbenem samoupravljanju.
Krajevni odbor seznanja prebivalce svojega kraja s problematiko občine in politiko ljudskega odbora.
108. člen
Krajevni odbor opravlja v korist prebivalcev kraja zlasti tele naloge:
—	skrbi, da se pravilno ravna in dobro gospodari s splošnim ljudskim premoženjem;
—	gospodari s splošnim ljudskim premoženjem, ki je dano kraju v uporabo;
—	skrbi za vzdrževanje in izboljševanje komunalnih objektov, ki imajo pomen za kraj, kot n pr. vodnjakov, vodovodov, napajališč, perišč, javne razsvetljave itd.;
—	skrb; za ureditev kraja ter za vzdrževanje in zgraditev lo-
kalnih cest,. poti, kolovozov in pešpoti, kj so namenjene samo za potrebe kraja;
— daje predloge za izboljšanje lokalnih prometnih zvez, pripombe k voznemu redu in pred-
loge za ureditev poštnega pro- j meta;
—	čuva in varuje zgodovinske in kulturne spomenike v kraju ter predmete splošnega ljudske- j ga premoženja, če to ne spada ! v delovno področje drugih or- i ganov;
—	skrbi za izboljšanje krajevnega trga in presla-be prebivalstva;
—	organizira neodložljive ukrepe zoper požar, poplavo in druge elementarne nezgode;
—	upravlja krajevno pokopališče po posebnih predpisih;
—	skrbi, da se izvajajo ukrep,-za zatiranje rastlinskih in živalskih bolezni ter škodljivcev in pomaga pri organiziranju oz. organizaciji takih ukrepov, zlasti še:
—	skrbi, da se izvaja redno čiščenje in škropljenje sadnega drevje;
—	da se izvajajo ukrepi za zatiranje koloradskega hrošča:
—	da se zatirajo poljske miši. kakor tud-; poskrbi, da se takoj ob pojavu kakršnih koli škodljivcev organizira njihovo zatiranje in o pojavu obvesti ob-činsk; ljudski odbor;
—	skrbi za preprečevanje in zatiranje živalskih bolezni ter za izvajanje karantenskih ukrepov, kot n. pr. ob svinjski kugi in rdečici, parkljevki in slinavki, smrkavosti, kokošji kug; in steklini, kakor tudi ob pojavih še drugih nevarnih živalskih boleznih ter je dolžan o vsakem primeru obvestiti občinski ljudski odbor;
—	skrb; za napredek kmetijstva in daje svoje mnenje in predloge za dvig kmetijske proizvodnje;
fNadaljevanje na 2 strani)
7 DNI
Zborovan e prosvein h delavcev
16 februarja je b:1o ▼ Brežicah sindikalno zborovanje prosvetnih delavcev krškega okraja. Uvodno predavanje o »Naporih za normalizacijo odnosov v svetu in važni vlogi Jugoslavije pri ; istih« je imel predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar. Med drug m so se nato pomenili o kulturnem festivalu v okrajnem merilu, s katerim bomo počastili letošnje jubilejno leto osvobodi tve in izvolili v pripravljalni od- , bor več prosvetnih delavcev Re- I šili so več organizacijskih vpra-
Kmetje - zgradite gnojišča in silose!
Čeprav se večina kmetovalcev zaveda, kaj pomenita za napredno gospodarstvo Sno.i i11 gnojnica in si mnog; že dolga leta želijo zgraditi sodobno gnojišče z greznico, je do danes to le redkim uspelo tudi doseči.
V krškem okraju ima komaj vsako osmo gospodarstvo za silo urejeno gnojišče, povsod drugje pa se izpira in odteka iz gnojišča v zem' jo večina hranilnih snovi. Zgube, ki nastajajo pri tem. so ogromne, saj dosegajo samo v našem okraju na
Občinskim in vaškim odborom SZDL pred 8. marcem
8. marec je mednarodni dan, posvečen borbenim že-Mm-V Tud> letos ga bomo praznovali in obudili spomin na vse žene, ki so s svojim delom in življenjem pomagale osvobajati ženo iz njenega stoletnega suženjstva Skrb za prireditve ob 8. marcu naj i*o dolžnost vseh odborov Socialistična zveze. Organizacije AFŽ nimamo več, samo odborom Zveze zenskih društev pa skrbi za pripravo teh prireditev tudi m-smemo prepustiti.
Poskrbimo torej pravočasno, da bomo tudi letos da? borbenih zena dostojno počastili. Vprašanje ženske enakopravnosti je v naši domovini neločljivo povezano z bojem ze
--vrnmno «<*et»!ishewi demokracijo
leto več desetin milijonov dinarjev.
Okrajni ljudski odbor je že lan; začel reševati ta težek problem s tem, da je predvidel iz sredstev za pospeševanje kmetijstva znatna sredstva za graditev gnojišč in silosov
S pomočjo Okrajne zadružne zveze in kmetijskih zadrug je bilo tako lani zgrajenih 80 sodobnih gnojišč in 18 silosov, nadaljnjih 30 gnojišč pa bo dograjenih to spomlad, ker je nekatere kmetovalce prehitela zima. V ta namen je bilo porabljenih 3 milijone dinarjev, s katerimi je bila kmetom omogočena nabava cementa po polovični ceni
Kmetijske zadruge že zbirajo na podlag; razpisa OZZ prijave tistih, ki se za to zanimajo. Rok za prijave je 28. februar. Potem, ko bodo zbrane vse prijave, se bo določilo število gradenj za vsako zadrugo S pomočjo komisij, v katerih bodo sodeloval; občinski odborniki, zadruge in odborniki SZDL, bo ‘reba nato iz vrst vseh prijav-'jencev izbrati določeno število najbolj upravičenih -interesentov.	I
Prispevek (dotacijo) za gradi- i
tev gnojišča ali silosa bo dodeljen kmetovalcem pod sledečimi pogoji:
Cement (trboveljski) po 10 din za kg. postavljen v skladišče zadruge, in brezplačen načrt dobijo tisti kmetje, kj bodo:
1)	pripravljeni gradit; gnojišče ali silos po načrtu, kj bo izdelan na podlagi lokacije (določitve prostora), ob kateri se bodo upošteval; tudi predlogi in zamisl; interesenta;
2)	ki se bodo obvezal; dogradit; gnojišče ali silos v določenem roku.
Razen tega bo za zgraditev silosa ali gnojišča Zadružno podjetje OBNOVA zagotovilo proti plačilu strokovnega delavca. armaturo in potrebne opaže.
Zadruge, k; imajo možnosti in želijo podpreti tak način pospeševanja kmetijstva, lahko iz svojih sredstev nudijo svojim članom še nadaljnje \ ugodnosti pri gradnji gnojišč in silosov. Komur se bo ob vseh teh ugodnostih še težko odločiti za graditev. naj upošteva, da se mu bodo sredstva, porabljeni za izboljšanje gnoto v nekaj letih bogato povrnila.
Jne Ivan Milkovič OZZ Krške
sanj sind kata in Je pogovorili o delu študijskih skup n in predmetnih krožkov. Prof. Pogorelčeva je poročala o nekaterih peda-gošk h problemih z zborovanja predmetnih profesorjev, ki je bilo v Ljubljani, tov. Dernač ua o delu in problemih društva učiteljev. Na zborovanju so obravnavali tudi več vprašanj s področja reorganizacije šolstva.
Divji prašiči v Žviki nad Krškim
V ponedeljek popoldne so se odpravili krški lovci na pogon nad divje prašiče, ki so jih zasledili tik nad Krškim, v tako imenovani Žviki. Čeprav je bil pogon dobro pripravljen ih je po skupini prašičev padlo precej strelov, so imele divje svinje tokrat več sreče kakor lovci. Odnesle so le nekaj prask v kosmatih kožuhih, smrtnih i vodstvom žrtev pa v njihovih vrstah ni bilo.
Lovci so ugotovili da se v Žviki stalno zadržuje manjša skupina divjih prašičev, včasih pa se jih priklati v neposredno bližino mesta tudi po 14 do 15 ali še celo več, Zanimivo je, da n. pr, vojaško strelišče, ki se nahaja od kraja, kjer so ugotovili stalno nahajališče prašičev, le kakšnih 150 metrov, ni motilo prašičje družine. Vojaki so streljali na tarče, prašiči pa so največkrat mimo ždeli v svojih globačah Lovski pogon s psi Pa jih je tokrat dvignil in za nekaj dni pregnal. Našim lovcem želimo prihodnjič ostrejši pogled in vsaj nekaj kosmatih repov
Vremenska napoved
za čas od 28. februarja do 6. marca:
Prevladovalo bo nestalno in hladno vreme s pogostnimi pada- I vinami — večinoma sneg V jasnih nočeh ostrejši mraz, Ka- i že. da bo ves • mesec marec v
Slednjič so si v Parizu oddahnili ... Po osemnajstih dnevih vladne krize se je radikalnemu socialistu Edgaru Faureu vendarle posrečilo sestaviti vlado, k; ie dobila v parlame atu za francoske razmere dokaj trdno večino. »Zarad; Faureove priljubljenosti, njegovega programa ali zarad; česar koli drugega?« se sprašujejo politični opazovalci. Odgovor za novega vladnega predsednika ni svi ka.i prijazen. Prevladuje namreč mnenje, da so se poslanci naveličali vladne krize in se zaradi tega odločil; za četrtega mandatarja po padcu Mendes-Francea.
Ce je temu res tako, potem je Faureova usoda zapečatena. Zgodilo se mu bo namreč prav tako kakor marsikateremu od njegovih prednikov Ko bo skušal uveljavit; nekatere od svojih načrtov, ki nujno ne bodo všeč tej ali on-, parlamentarni skupini v koalicijski vladi, mu bo nenadoma zmanjkalo glasov — in moral se bo umakniti. Med mnogimi vprašanji / francoski skupščini, ki še čakajo odločitve, so še državni proračun za prihodnje leto, pariški sporazumi (v Svetu republike), vladna politika v Sevem; Afriki in tako naprej. To so vprašanja. pred katerim; lahko klone — kot smo videli pri Men-des-Franceu — še tako spreten, gibčen in dosleden politik V z&hodnonemškem Zveznem zboru prevladuje te dni posebno nemirno ozračje Poslanci so se lotili drugega branja pariških sporazumov Že prvi dan razprave je pokazal da so se dosedanja nasprotja med vladno večino in opozicijo še bolj zaostrila. Adenauer vztrajno zahteva, na; pariške sporazume najprej potrde vse prizadete vlade in se šele pozneje domenijo o razgovorih s SZ glede nemške združitve. Socialdemokrati zahtevajo v glavnem obrnjeni vrstni red K temu še dodajmo. da se tud; manjše stranke vladne koalicije — liberalni demokrat; in svobodni demokrati _— upirajo onim delom pariških pogodb ki govore o fran-cosko-nemškem sporazumu glede Posarja To bo ves položaj še bolj zamotalo Adenauerjeva večina sicer pri tem ne bo trpela — krščansko-demokratska unija ima večino v parlamentu —, vendar pred svetovno javnostjo ne bo mogel oprat; madeža, da lep del zahodnih Nemcev ne podpira njegove zunanje politike. Razen tega' se je pod socialdemokratov močno razmahnilo gibanje proti pariškim sklepom na splošno in ponovni nemšk oboroži tv; posebej
Novica, da sta turška in raška vlada v četrtek zvečer podpisali pakt a vzajemn varnosti, je še bolj zastrupila ozračje na srednjem Vzhodu Britansk in ameriški diplomaciji se ie pr »k Turčije posrečilo udariti na arabskih tleh prve temelje za toliko zaželeno obrambno organizacijo za srednji Vzhod k: b bila naraven podaljšek zahodnih obramb, nih blokov Doslej je za njihova przadevania pomenila glavno oviro Arabska liga ki ie -azgla-šala nevtralnost do Vzhoda in Zahoda ter arabsko samopomoč v okv:ru vsearahskega obrambnega sporazuma.
Arabska liga je dejansko prenehala živeti Egipt se bo ravnal po svojih grožnjah in bo skušal doseči, da ostale članice L:ge izključijo »izdajalski, frak iz svojih vrst. Zelo verjetno je da se bo večina uprla tako odločnemu
lUhiCti V	t	_
splošnem hladen s pogostnimi . ukrePn v toro o-mieni c? bo snežnimi padavinami.	I (Nadaljevanje na 2. strani)
Delovno področje in pravice
krajevnega odbora
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	skrbi za napredek obrtništva pomembnega za kraj in daje svoje mnenje in predloge občinskemu ljudskemu odboru za dvig obrtništva;
—	išče možnosti za izkoriščanje. naravnih bogastev, zlasti pa mineralov in rud;
—	skrbi za zatiranje poljske škode in nadzoruje delo poljskih čuvajev;
—	skrbi za dobre higienske in zdravstvene razmere na svojem območju, zlasti še za red in čistočo vodoskrbnih objektov, lokalov itd.;
—	pomaga pri organizaciji ukrepov za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni;
—	skrbi za vojne sirote, opozarja na primere zanemarjene mladine in na osebe, ki so potrebne varstva zaradi mladolet-nosti, invalidnosti in zaradi umskih hib, predlaga skrbnike za osebe pod skrbništvom ter pomaga skrbnikom pri njihovem delu in opozori pristojni skrbniški organ, če skrbnik nepravilno opravlja skrbniško dolžnost nasproti osebam pod skrbstvom;
—	ugotavlja primere zlorab socialnih podpor in dajatev iz socialnega zavarovanja ter ugotavlja primere potreb socialne pomoči;
—	ugotavlja, ali obstaja v kraju vprašanje nezaposlenosti in proučuje možnosti zaposlitve — posebno mladine;
—	se zanima za izvajanje prosvetne politike;
— zanima se za delo društev in organizacij na svojem območju.
109. člen
Krajevni odbor ne sme omejevati z ustavo in zakoni določenih pravic državljanov in tudi ne sme določiti obveznosti, ki so v nasprotju z ustavo in zakoni.
Sklepi krajevnih odborov, s katerim se določajo ukrepi in ki so obvezni za državljane, zavode in organizacije, se lahko prisilno izvršijo, samo če jih potrdi občinski ljudski odbor.
Občinski ljudski odbor nadzoruje zakonitost dela krajevnih odborov na območju občine in lahko razveljavi ali odpravi njegove nezakonite sklepe. Vsak državljan, zavod in organizacija lahko poda ugovor zoper sklepe krajevnega odbora, če misli, da je odbor prekoračil svoje delovno področje ali da je kršil njihove z ustavo in zakoni zagotovljene pravice.
110 člen
Sredstva za delo krajevnih odborov se lahko zagotovijo z občinskim proračunom.
Kako bo de al kra evni odbor
111.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na svoji prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodj seje ter določi osebo, ki vodi zapisnik. Zapisnik se mora poslati v 5 dneh občinskemu ljudskemu odboru.
112.	člen
Dnevni red predlaga predsednik, odbor pa lahko sklene, da se dajo na dnevni red tudi druga vprašanja iz delovnega področja odbora.
O sklicanju seje in o dnevnem redu je treba obvestiti občinski ljudski odbor najmanj tri dni pred sejo.
Krajevni odbor sprejema sklepe v večino glasov svojih članov.
113.	člen
Seje krajevnih odborov se morajo vršiti najmanj vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi večkrat.
V kolikor predsednik krajevnega odbora ne skliče seje jo lahko skliče ena tretjina članov krajevnega odbora ali pa predsednik Občinskega ljudskega odbora.
114.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj dvakrat na leto poročilo zboru volivcev o svojem delu.
115.	člen
Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba, za izredno in požrtvovalno delo pa lahko Občinski ljudski odbor podeli primerno nagrado.
Krajevni odbori v ostalih občinah
Občina KOSTANJEVICA
Na območju "občine Kostanjevice se ustanovijo krajevni odbori kot organi občinske samouprave za naslednja območja:
1.	Dol. Prekopa za naselja: Dolnja Prekopa, Gornja Prekopa;
2.	Orehovec za naselja: Orehovec, Grič, Ivanjše, Kočarija, Male Vodenice, Velike Vodenice, Pcdstrum in Ržišče;
3.	Čemeča vas za naselja: Čer-neča vas, Vrbje, Vrtača in Črešnjevec;
4.	Prošnja vas za naselja: Prošnja vas, Gradinje, Mladje in Frluga;
5.	Ošterc za naselja: Ošterc, Avguštine in Dolšce;
6.	Podbočje za naselja: Podbočje, Stari grad, Žabjek, Kolariča, Sela, Slivje in Savink;
7.	Brod za naselja: Brod, Kal-ce-Nakio, Malo Mraševo, Veliko Mraševo in Sajevec (del);
8.	Sutna za naselja: Dobrava, Dol, Brlog, Hrastek, Znanovee, Pristava, Vinji vrh, Šutna in Vrbovška vas;
9.	Gradac za naselja: Gradac, Brezje, Planina, Brezovec, Tre-belnik in Premajgovd;
10) Gmajna za naselja: Gmajna, Dobrava (del), Kržišče. Mali Koren, Ravno, Smlednik (del), Veliki Koren in Zaloke.
Občina SEVNICA
Na območju občine Sevnica se ustanovijo krajevni odbori kot organi občinske samouprave za naslednja območja:
1.	Telče za naselja:	Tedče,
Drašče, Jeperjek in Otavnik;
2.	Tržišče za naselja:" Malko-vec, Pavla vas, Trščina, Skovec, Kaplja vas, Skrovnik, Sp. Voda. le, Zg. Vodaie, Vrhek, Slančji vrh in Krsiinji vrh;
3.	Gabriele za naselja:	Ga-
briele, Pijavice, Zg. Mladetiče in Sp. Mladetiče;
4.	Krmelj za naselje: Krmelj;
5.	Kamenca za naselji:	Ka-
men ca in Goveji dol;
6.	Kompolje za naselja: Kompolje, Smarčna, Mrtovec in Novi grad;
7.	Boštanj za naselja: Boštanj, Apnenik, Jablanca, Vrh (del) in Dol. Boštanj;
8.	Jelovec za naselja: Jelovec, Vrh (del), Gaberje in Križ;
9.	Log za naselja- Konjsko, Laze, Lukovec, Preska, Log in Radna;
10.	Studenec za naselja: Studenec, Rovišče, Hudo Brezje, Ponikve, Arto, Zavratec, Brezovo, Osredek, Gor. Impolje, Dol Orle in Gor. Orle;
11.	Primož za naselja: Primož, Dedna gora, Gor. Impolje, Rogači ce, Češnjice, Znojile, Vel. Hubajnica in Mala Hubajnica;
12.	Bučka (kolikor bo šla v sestavo občine Sevnica — sicer ne) za naselja: Bučka, Dule, Dolenje Radulje, Gorenje Radulje,
Občina BREŽICE
Na območju občine Brežice se ustanovijo krajevni odbori kot
organi občinske samouprave za naslednja območja:
1.	Čerina za naselja: Priliipe, Dvorce, Žejno, Sobenja vaš, Mali Cirnik in Dobeno;
2.	Mrzlava vas za naselja: Globočice, Krška vas, Stankovo, Kamenca in Čeden;
3.	Krška vas za naselji: Krška vas in Vel. Malence;
4.	Skopice za naselji: Gornje Skopice in Dolnje Skopice;
5.	Orešje za naselji: Orešje in Bizeljska vas;
6.	Zgornja Sušica za naselja: Drenovec, Zg Sušica, Bukovje, Bračna vas, Sp Sušica, Nova vas, Brezovica in Vitna vas;
7.	Stara vas za naselja: Stara vas, Gregovce in Dramlja;
8.	Cerklje za naselja: Gazice, Hrastje, Črešnice, Zasap, Zupeča vas, Račja vas in Boršt;
9.	Dolnja Pirošica za naselja: Gornja Pirošica, Dolnja Pirošica, Brvi, Izvir, Stojanski vrh, Poštena vas in Bušeča vas;
10.	Dobova za naselja: Rigon-ce, Loče, Mihalovec, Mostec. Sela, Gaberje, Mali Obrež in Veliki Obrež;
11.	Kapele za naselja: Kapele, Podvin je, Rakovec, Jaroslave!, Slogomsko, Zupelevec in Vrhje;
12.	Pišece za naselja: Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Dednja vas m Blatno;
13.	Brezje za naselja: Brezje, Bojsno in Piršenberg;
14.	Artiče za naselja: Artiče, Glogov brod, Trebež, Zg Obrež, Sp. Pohanca, Arnovo selo in Dolenja vas (del);
15.	Sromlje za naselja: Silo-vec, Cumovec, Volčje, Zg Pohanca in Okljukova gora;
16.	Globoko za naselja: Globoko, Mali vrh in Dečna sela.
Občina SENOVO
Na območju občine Senovo se ustanovijo krajevni odbori kot
organi občinske samouprave za naslednja območja:
1.	Brestanica za naselji: Brestanica in Stolovnik;
2.	Dolnji Leskovec za naselji: Dolnji Leskovec in Rožno;
3.	Kališovec za naselja: Kali-šovec, Gornji Leskovec, Stranje in Presladol;
4.	Gorica za naselja:	Gorica,
Anže, Kostanj ek, Raztez in Veliki Dol;
5.	Koprivnica za naselja: Koprivnica, Prevole, Reštanj, Mali Kamen in Veliki Kamen
Obisk aktivista v Krmeiiu
V 12. številki časnika »Naše delo« sem 27	6. 1952 objavil
članek pod gornjim naslovom. Podatki za članek so izvirali pretežno iz izjav, ki so mj jih dali tovariši Lovro Traven, šol. upravitelj na Kalu, Francka Gabrenja, učiteljica v Boštanju in Avgust Češnovar, uslužbenec rudnika Krmelj. Na osnovi članka so tov. Rozalija Flajs, Maks Kovač in Vilko Jelševar vložili proti podpisanemu tiskovno tožbo Med razpravo so tov. Traven. Gabrenja in Češnovar na zaslišanju prj okr. sodišču v Brežicah potrdili, da so dali podatke, ki odgovarjajo dejanskemu stanju. Pri okrajnem sodišču v Sevnici pa so se tov. Traven, Gabrenja in Češnovar s tožite-Iji poravnali in preklicali izjave, dane na sodišču v Brežicah.
Z ozirom na navedeno priobčujem ta popravek.
Franjo Humar
7DNI
v	Zahvala
Uredništvo in uprava Posavskega tednika se iskreno zahvaljujeta naslednjim podjetjem, ki so pomagala z darili prirediti novoletno nagradno žrebanje in so tako podprla akcijo za razširjanje socialističnega tiska. Nagrade in dobitke so prispevali:
Mizarska produktivna zadruga Sevnica. ZTP »Posavje« Brežice, Rudnik Krmelj, Rudnik in glinokop Globoko, Tovarna pohištva Brežice. Gozdno gospodarstvo Brežice. Tovarna čokolade in likerjev Brestanica, »Vino-Sadje« Brežice in Pletilnica Dobova.
Našim naročnikom in bralcem priporočamo navedena oodjetja in njihove solidne izdelke!
Tudi oba okra rsa Scomileia LMf sta izvolila skupno vodstvo
V petek, 18. februarja, je bil v dvorani Celuloze na Vidmu plenum okrajnih komitejev LMS
Jarc ji vrh, Jerman vrh, Močvar- Trbovlje šn Krško. Plenuma se je
je, Strit in Zaboršt;
13.	Blanca za naselja: Blanca, Čanje, Kladje, Dol. Brezovo in Krajna brda;
14.	Poklek za naselji: Poklek in Selce;
15.	Podgorje za naselji: Podgorje in Podvrh;
16.	Zabukovje: za naselji: Mrzla Planina in Zabukovje;
17.	Podvrh za naselja: Trnovec, Vranje, St ržišče in Podvrh;
18 Lončarjev dol za naselja: Lončarjev dol, Žigerskj vrh in Zurkov dol;
19.	Ledina za naselji: Ledina in Orešje;
20.	Orehovo za naselje: Orehovo;
21.	Drožanje za naselja: Dro-žanje. Metni vrh in Prešna loka;
22.	Planina za naselja: Planina pri Sevnici, Prapretno, Do-ropolie, Golobinjek, Vejice in Viseče;
23.	Sv. Vid za naselja: Podlog, twi-»o/s Riatnt vrh in Sv Vid
poleg 40 članov udeležil tudi sekretar CK LMS Tone Kropušek, član CK LMS Rudi Bregar in sekretar Okrajnega odbora SZDL Trbovlje Janez Jesenšek.
Iz poročil obeh predsednikov okrajnih komitejev povzemamo tole:
Na območju dosedanjega okraja Trbovlje je 3954 organiziranih mladincev in mladink, od tega približno 2900 delavske, 450 kmečke, 160 dijaške in 280 na-meščenske mladine Vsa ta mla dina je vključena v 42 osnovnih organizacij, k: delujejo v podjetjih (1), na šoli (8). na vasi (19) in na terenu (14). Vseh občinskih komitejev je 5, štejejo pa 49 članov Okrajn' kom te LMS ima 18 članov, med katerimi vladata tovarištvo in kolektivna odgovornost. Tudi na terenu dela dober mladinski kader, ki se čut odgovornega za delo z mladbio Ta kader bo pritegnjen v bodoče v občinske komiteje Ljudske mladine. k: jih bo vol’la mladina na
mladinskih konferencah prihodnji mesec.
Na območju dosedanjega okraja Krško je približno 3000 organizirane mladine, ki je vključena v 54 osnovnih organizacij. Vseh občinskih komitejev je 13, ki štejejo približno 70 članov Okrajni komite LMS ima 23 članov
Okrajni komite je v preteklih mesecih posvetil veliko skrb vzgoji novih kadrov V ta namen je organiziral mladinski seminar v Čateških toplicah. S tem pa še ni vse končano. Seminarji (večerni) bodo tud: po občinah Tako je na primer v Brež cah več kot 200 mlad’ne že poslušalo predavanje o komunah Tudi v Bistrici ob Sotli in še marsikje so že sestavili spored za seminarje.
V razpravi po obeh poročilih so sodeloval- tovariši Šetinc, Rus, Kukavica, Bukovinsky, Uršč Golmajerjeva, Geršak n drugi V razpravi so sodeloval’ tudi tovariši Kropušek, Jesenšek m Bregar, k' so s predlogi in nasveti precej prispevali k uspehu plenuma.
Na koncu so člani plenuma obeh okrajnih komtejev izvoli’!
skupno začasno vodstvo Za predsednika novega skupnega okrajnega komiteja za obsavsko skupnost komun je bil izvoljen tovariš Stane Krajnc za sekretarja pa tovariš Lado Levec V predsedstvo so bili izvoljeni naslednji tovariši: Šetinc, Bukovnsky, Vrstovšek n Golmajerjeva iz krškega okraja ter Rus, Verbič, Martinček, Kajzer in Kukavica 'z trboveljskega okraja.	-nc
(Nadaljevanje s 1 strani) umaknil Eg pt n bo verjetno potegnil za seboj še Saudsko Arabijo.
Razdor med arabskim; državami kažejo tudi poročila, da sta se Turčija in Pakistan že da j časa trudila, pridobit Perzno, S rijo, Jordan in Jemen za obrambno organizacijo kater bi se pridružil še Trak Egipt oa po dejanskem zlomu Arabske Ege računa na posebno vsearabsko obrambno organizacijo. kj W združevala one arabske dežele, ki n so vključdtie v »tuje«, t j. zahodne pakte.
Položaj bodo razčistili šele dogodki prihodnjih dni Kaže pa da sta britanska in ameriška diplomacija dobro opravil- svojo nalogo in da jim je posrednik Tur-| čija izredno koristil. Da bo re-' akcija z Vzhoda precej močna, si lahko predstavljamo
Pregled najvažnejših tedenskih dogodkov b ne bil popoln, če ne bi omenili velikih snežnih v:har-jev, zametov n celo plazov v vzh. delu Evrope, ki povzročajo veliko škodo na kopnem in na morju Tudi našo državo je zadela vel:ka nesreča Narasla Velika Morava je poplavila velike površine rodovitne zemlje v LR Srbiji. Nevarnost pa je vse večja ker je podivjana reka na več mestih prebila nasipe Sedaj grozi mestu Požarevcu.
SPOŠTUJMO GOSPODARSKE PREDPISE!
čeprav bj številne denarne kazni, ki jih je doslej izreklo Gospodarsko sodišče, že morale ooučiti podjetja, da je treba upoštevati veljavne predpise, pa vendarle n; tako Zadnje dni so tržni inšpektorji odkrili več primerov. ko so se podjetja ukvarjala z delavnostmi, ki niso bile predmet njihove registracije. Tako sta mesnici KZ Brežice izdelovali salame, čenrav sta imeli dovoljenje samo za prodajo mesa. Mesnica KZ Šentjanž je začela z izdelavo salam, še preden si ie izposlovala dovoljenje. Delavsko-uslužbenska restavracija na Senovem je prodajala vino na debelo raznim gostinskim obratom itd
Odgovorni ljudje v podjetjih se premalo zavedajo, da imajo kršitve predpisov hude posledice. Gospodarsko sodišče izreka v takih primerih zelo visoke denarne kazni k; gredo v breme plačnega sklada podjetja. Po vrhu tega se podjetjem lahko odvzame ves dohodek, ustvarjen s poslovanjem, ki ie v nasprotju z registracijo oziroma dovoljenjem.
Prav gotovo je v interesu organov delavskega samoupravljanja v podjetjih, da se zanimajo, če njihova podjetja poslujejo v skladu z veljavnimi predpisi in registracijo!	F Šetinc
Komisija za razpis mesta direktorja industrij, podjetja »KOPITARNA« v Sevnici razpisuje
po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradn; Ust FLRJ štev. 51(53)
MESTO DIREKTOR!A
industrijskega podjetja »Kopitarna« v Sevnici.
POGOJ: Ekonomska fakulteta in 5 let prakse ali srednja ekonomska šola in vsaj 10 let prakse.
Prošnji je priložiti življenjepis, dokazila o šolstei izobrazbi ter poteku dosedanje zaposlitve.
Pravilno kolkovane prošnje je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško najkasneje do 10. III 1955
Tit Dobršek:
KAJ SEM VIDEL V
MAKEDONIJI?
(Nadaljevanje)
Inštitut ima med drugim tudi zelo lepo urejen in z dragocenimi zbirkami izpopolnjen muzej za tobak.
V Pr lepu, kjer smo bili na kosilu, smo bili priča zelo velike komunalne dejavnosti v mestu. Povsod tlakujejo ulice, urejajo parke, zidajo krasne moderne zgradbe, skratka stara makedonska mesta dobivajo moderno lice Ta razgbana komunalna dejavnost je bila zelo vidna po vseh makedonskih metrih, posebno pozornost pa je vzbud la v Prilenu.
Iz Pr lepa proti Bitolju smo se peljali po zelo lepem polju k: ie bilo od Prilepa še nekai časa za sajeno s samim tobakom nato so pa tobak začela izpodrivat žita, tako da v okolic:	Btolja
prevladujejo žitarice
Izjemoma smo pred Bitoljem naleteli spet na vel k 150 ha velik mlad vinograd sajen 2,5 x 2 m. k se je nahajal na " zelo malo nagnjenem terenu.
, ZEMUEDELSKI
TEHNIKUM BITOLJ
Šo)a :ma obči značaj, ker strokovnjake s splošnim znanjem najbolj potrebujemo Ustanovljena je bila leta 1921 in je do leta 1941 obstajala kot nižja kmetijska šola občega tipa Med vojno so Bolgari šolo povzdignili v srednjo kmetijsko šolo, kar je še danes. Imajo 150 učencev, v šoli zelo lepo knjižnico m krasno zbirko učil, nabavljeno po vojni Tako lepo urejene m izpopolnje ne zbirke učil ima menda malo-katera šola v državi. Šolanje traja 4 leta
Posestvo šole meri 76 ha Od tega je 55 ha njiv vinograda ie 2,5 ha. starega sadovnjaka 3 ha in mladega sadovnjaka 3 ha. Na njivah sejejo predvsem žitarce in je razmerje ž taric prot krm-skim rastlinam 2 : 1 Namt-to ko-I ruze sejejo raje več pšenice 2i-I ta sejejo v jesen' ker se jecen-I ska setev najboljše obnese. Spo-
mladanske setve trpe preveč na suši.
Tukaj je že 600 mm padavin na leto To pa zato ker se B tolj nahaja na višini 630 m nad morjem V bližini je Črna reka. ki dost krat prestopa bregove in dela s poplavami vel ko škodo na površini 50.000 ha. Zato bodo reko v najkrajšem času regulirali.
V hlevih šole je sama sivoru-java (montafonska) živina, katero :majo na šol nepretrgoma že od leta 1925 in so z uspehom zelo zadovoljni Povprečna letna molznost krav te pasme znaša na šoli od 2500 do 3000 litrov mleka na leto Mleko daje šoli zelo lep dohodek, saj ga prodajajo po 50 dinarjev liter v mesto Bitolj.
Bitolj je zelo lepo, precej ve-1 ko mesto s približno 30 000 p-e-b valci Za časa Turkov je bil Bi tolj sedež turške uprave za širšo okolico in ie takrat ime! 90.000 ! prebivalcev V takratn1 voin akademiji v B’tolju se je šolal tud ustanovitelj moderne Turčije Kemal Ataturk Danes mesto izgub'ja staro turšk- rice n se naglo moderrizira V gradnji je moderna cesta iri Bitoli a proti Prilepu, katero ob vsej dolž n zasaiaio s topoli in akacijo, kot vetrozaščitn m pasom
V SREDIŠČU JABOLČNIH NASADOV MAKEDONIJE Po prenočevanju v Bitolju smo 21 oktobra nadaljevali potovanje proti Ohr du.
Takoj pr:	Bitolju smo imeli
priložnost vdeti zelo lepo trsni-co z velik m matičnjakom in lepo veliko drevesnico katere dajejo sadike bitoljski okorici in je okrajna ustanova
Na levi se je razprostirala Baba planina v višini 2500 m z naj-višj m vrhom Pelisterjem ki ’ma 2600 m nadmorske v šine Pri vphu se nahajata dve mal: jeze- 1 ri, ob katerih stoje počitniški domovi.
Cesta proti Resenu se od Bito-lja naglo dviguje n na prelazu 1 doseže višino 1179 m nad morjem Do prelaza je Pelagonija, preko prelaza se pa razproctre pred očm' gledalca celo Prespan-sko polje s svojim središčem Re'enom 'n letoviščerp ob Prt španskem jezeru Steševom
Zanim vo je, da smo ob cesti do prelaza videli vinograde še na v šini 800 do 900 m nad morjem. To c o bdi star ponekod že opuščen ali slabo o’krbovani vinogradi. vzaaiani brez kolja in rezan, na glavič.
Šofer nam je med vožnjo pripovedoval. da se v Makedoniji tudi pozim z zaščito zajca nihče ne ukvarja Zajca sme vsak ubiti kdor ga hoče, saj kazenskega pregona zaradi pobijanja zajcev sploh ni.
Pred Resenom smo na hribovitem terenu videl veliko starih strnjenih vinogradov
Sam Resen je sred: zelo lepih sadovnjakov Tukaj je 30 % vsega sadja Makedonije Okraj Resen ima 1500 ha strnjenih sadovnjakov ki so v glavnem vsi skoncentr rani v neposredni okolic: Rešena Samo nasadov jabolk ie 1000 ha io toliko jablan na tako malem prostoru menda ni nikjer v državi Zraven jabolk je še nekaj hrušk, češpel* pa zelo malo. Jabo'ka so visoko de-belna, sajena nekoliko pregosto Stari sadovnjak dajo povprečno 30 do 50 kg jabolk na drevo Nasade l&bolk so naredili v glavnem samo privatnici, domačini, ki so bil nekaj let v Ameriki. Ko so se vrnili, so si zasadil: okrog domov in po vsej kmetijski površ ni. sadje, predvsem ja bolka. Nasadi sadia =o na takem terenu, da je omogočeno nama-kanie, sai 80 % sadja namakalo Nadmorska všina je tukaj 900
■ metrov zato je podnebje milo in ‘sadje dobro uspeva ' Resen ima Vočarsko slanico, znanstveno ustanovo ki jo finansira okraj Zavod ima kolekcijo : (zbirko) 90 sort jabolk, ki so j razširjene v okolici Rešena Staniča je bila ustanovljena leta 1848:	ima lastne sadovnjake,
kjer pridela povprečno na drevo 60 kg jabolk Asanacijo ki je vel k problem širi zavod med ! privatne kmete Ameriškega kaparja še nimajo, pač pa jim delata preglavice škrlup in jabolčna plesen Cena jabolk se je letos sukala od 25 do 40 d:n za kg. Domače, prvotne sorte zavzemajo 40 % med katerimi ie najštevilnejša tetovka 60 % je tujih, uvoženih sort:	kanadka zlata
parmena, bobovec 'td. Zelo se šir ameriška sorta De'išes katerega hočeio meti tudi kmetje v vedno večji mer: Izmed sort ja-bolk s katerimi so nam na zavodu postregli' nam je naiboli ugajala zlata parmena, d očim kanadka ni imela tistega okusa kot pri nas. Zraven jabolk 'ma zavod tud' kolekcijo 50 sort hrušk domačih zvrsti. ki so pa vse sladke Zavod se bav’ tudi = križanjem sort, z zašč to 'n asanacijo sadovnjakov. Nadaljevanje sledi.
Stre o na Senovem so se pomerili z Bresbrvčam
Preteklo nedeljo je bilo na Senovem na povabilo strelske družini »Borisa Kidriča« med-dručinrico tekmovanje najboljših strelcev s Senovega in iz Brestanice. V prostorih orga-
nizacije pred vojaške vzgoje na Senovem so pripravili premične tarče, n,a katerih so člani obeh družin pokazali! strelske sposobnosti z zračnimi puškami. Spomlad; bodo začeli z rednimi vajami na strelišču, ki ga nameravajo preurediti.
Tekmovanja so se udeležili poleg članov strelske družine, pododbora UROJ in Zveze borcev tudi ostali številni ljubitelji strelskega športa. Zlasti je
razveseljivo zanimanje mladine za strelstvo Na tekmovanju so zmagali Brestaničani, ki so dosegli 1105 krogov, Senovo pa 1068 krogov Med posameznimi strele; sta dosegla najboljše mesto Čuber (Brestanica) in Bu-čenel (Senovo). — Strelski družini Senovo, ki je sklenila, da bo pritegnila v svoje vrste letos kar največ novih strelcev, želimo prj njenem plemenitem delu mnogo uspehov!
*
Dopolnitev in olepšani e spomenika padlim v letih NOV je ena izmed sledečih nalog, ki jo bo uresničil senovški odbor Zve. ze borcev Sedanji spomenik namreč nj bil dogotovljen po prvotnem načrtu, zato ga bodo zdaj dopolnili, njegovo okolico pa polepšali Spomenik bodo dopolnil; po načrtih arhitekta ing. Jenšterla in ing Finka iz Ljubljane in ga obložila z belim umetnim kamnom Plošča z ime-tk padlih borcev bo bronasta, v zgornjem delu spomenika pa bo vgrajena primerna bronasta plastika. Okrog spomenika bodo postavili posebne stene in klopi za obiskovalce. poščad pred spomenikom pa bo razdeljena na tlakovna polja. Nekoliko bodo preuredili tudi nasad.	K.
Tlovce iz Velikega Podloga
Slavko
Zule:
O statutih občine
čeprav se malo oglašamo, pa vendarle precej delamo tudi v našem kraju. V zimskem času smo imeli kar diva tečaja: zdrav-stveno-prosvetni tečaj Rdečega križa dn Kmečko gospodarsko šolo,' zdrnž. z gospodinjskim tečajem. SjOio je obiskovalo 25 učencev, ki so poleg splošnih poslušali tudj strokovne kmetijske predmete. Kmečka mladina si želi izobrazbe, kj ji bo v življenju koristila. Bilo pa je žal tudi nekaj: mladincev, Id jim šolanje ni po volji in so celo ostale pregovarjali, da naj ne hodijo k pouku. Dekleta So ob zaključku tečaja v četrtek pokazala, ka j so se naučila v gospodinjstvu.
Napredovali smo tudi v gospodarstvu. Elektriko dobiva v hiše vedno več ljudi. Tudi tisti, ki so pred letom nasprotovali, so prišli do preprioania, da je le najboljše skupno delo in z veseljem poravnavajo vse obveznosti, ki so jih imeli ostali kmetje.
Poleg elektrike smo dobila v vas tudi telefon. To je lep napredek, saj nam bo prihranjena marsikakšna pot. Koristil nam bo tudi v slučaju hujših nesreč, bolezni in pod. Najlepše se zahvaliti lemo gradbenemu podjetju GRADIS, ki ima upravne pisarne prav v naši vasi in nam je tud-- nanekalo telefon.
Z GRADISOM ie v oktobru ProstovoPn-n F?a«iil*=Tro
Vel. Podlog sklenilo pogodb, s katero je izročil za dve leti vse piro,store gasilskega doma podjetju v uporabo. GRADIS bo zato dokončal vsa začeta dela, prizidal še kakšnih 10 m dvorane za nov.oder in garderobo ter dokončal otalih 7 sob. Tako je zdaj notranjost dvorane gotova, napeljan je hišni vodovod, ostala manjša dela pa še čakajo na do'gotovitev Pri teh delih pa .prosimo za pomoč tudi naš OLO oz. bodočo občino Videm-Krško, kater; se bo priključil tud; naš
predel.
Župelevec
Moški pevskj zbor KUD Kapele. ki je imel zadnje tedne samostojne koncerte v Kapelah, Pišecah in na Bizeljskem, bo v nedeljo 27 febr priredil pri Janežiču v Zupelevcih popoldne ob 15 uri koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Ivana Pintariča. V kratkem namerava gostovati tud- v Brežicah in na Dubra-viei v sosednji Hrvaški skupno z godbo na pihala PGD Kapele.
OB 60-LETNICI FRANCA RADANOVlCA
20 februarja je v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev praznoval 60-letnioo roj" stva in 30-letnico poroke predsednik RK in predsednik gasilskega društva v Kapelah tov. FRANC RAD ANO VIC Po letu 1925 se je začel javno udejstvovati, ustanovil je prostovoljno gasilsko društvo v Rakovcu in bil dolga leta njegov predsednik, po vrnitvi iz izseljenstva v Slezi ji je bil predsednik KLO Kapele do leta 1952: je tudi odbornik OLO Krško in odbornik KZ Kapele. Rot občinski odbornik v Dobovi, pa tudi sicer si je vsa leta prizadeval zg dvig kraja, pomagal je pri raznih komunalnih delih, vodil gradnjo mosta čez Sotlo pri Rakovcu zgradil leseni gasilski dom. ki ga bodo letos zidali in pod Ob življenjskem prazniku mu znanci in prijatelji želijo še mnogo let zdravja in novih uspehov pri delu za korist skupnosti.	D- V.
Bizeljsko
Tečajnice gospodiinjsko-kuhar-skega tečaia na Bizeljskem vabijo vse občane n,a zakliuček tečaja. ki bo jutri, v nedelio 27. februarja v Zadružnem domu. Od osme ure dalje bo kuharska razstava, ob treh popoldne pa igra »Izborna kuharica«. Na sporedu so tudi pevske točke, s prosto zabavo in plesom pa bo
(Nadaljevanje)
Statut n namenjen samemu sebi, niti samo ljudskemu odboru, temveč uravnava razmerja v občini kot celoti in je pomem ben za življenje vsakega dižav-ljana. Zato je še posebej potrebno da vsj državljan- široko razpravljajo o »tatutu, da zrečejo svoje pripombe n s tem pomagajo pripraviti tak statut, ki oo najbolj odgovarjal potrebam občine.
Kaj je občinski statut?
Dobeseden slovenski izraz bi hil občinski pravilnik Vendar je pa pojem pravilnik mnogo preozek, da bi izrazil vse tisto, kar Je zajeto v pojmu občinski statut.
Občinski statut ima za občino približno enak pomen kot ga ima ustava za državo. Naša ustava določa osnovne državne ureditve, uvaja socialistična načela in zagotavlja osebne pravice državljanov.
Občinski statut pa bo moral v bodoči občini zagotoviti, da se bodo v življenju celotne občinske skupnosti uveljavila ne le ustavna fn zakonska določila. temveč tudi nova socialistična načela, predvsem načelo popolnega družbenega samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja. Statut mora v občini zagotovit; take oblike in organe družbenega
I poti. Kljub tej načelni enotnosti pa bo prišlo do nekaterih, verjetno tudi znatnih razlik med posameznimi statuti. To je razumljivo, če postavimo, da mora statut ustrezati razmeram in potrebam vsake občine posebej. Bodoč; razvoj občin bo v veliki meri odvisen od statuta, od vprašanja ali je statut prilagojen potrebam občine, ali uvaja take oblike in organe, ki bodo razvoj pospeševali, ne pa zavirali Zato je zelo važno, da temeljito pretehtamo osnutek statuta, preden ga predložimo bodočemu občinskemu odboru v sprejetje.
Jasno je eno: čim več ljudi bo sodelovalo pri obdelav; statuta, čim več bo pripomb, tem večja je gotovost, da bo statut odgovarjal življenjskim potrebam in težnjam državljanov.
Seveda pa statut sam, če je še tako dober in popoln, ne bo rešil vsega, ne bo sam od sebe uravnaval življenja in razvoja v občini. Dober statut bo le te-
daj dosegel svoj namen, če ga bodo vsi organ; družbenega upravljanja življenjsko izvajali in če bodo vsi državljani dojeli njegovo vsebino ter načela in si aktivno prizadevali, da ne ostane le mrtev dokument.
Kakorkoli obrnemo to stvar, vedno pridemo do istega zaključka: vsi državljani morajo v vsej globini razumeti bistvo naše nove ureditve, vsebino in način družbenega samoupravljanja v novih občinah, kar vse. se odraža v statutu občine. Le tedaj bodo lahko aktivno in pravilno sodelovali in soodločali. Le enotn0 stremljenje in prizadevanje vseh državljanov, ki izhaja iz enotnih osnov in teži k enotnemu cilju, bo dalo pričakovane uspehe.
Dober statut občine, ki bo sprejet ob sodelovanju vseh občanov, bo najboljše zagotovilo, da bomo uspešno opravili nov življenjski izpit — prehod na popolnejše družbeno samoupravljanje.
Med difaki našega okraja,
ki študirajo v Ljubljani
V Ljubljani obiskuje razne srednje šole tudi približno 270 dijakov ‘z našega okraja Od tega jih 165 prebiva v raznih in-
upravllania.	w drt„-	'“S’ S
lian; lahk« enakonravMo sood- T) di/Qfo obiskafefo naslednje
Ciril Plut prireditev zaključenia. Pridite!
Ilovi uspehi Bdečega krize
— KUD VIDEM-KRŠKO se je 17. februarja na občnem zboru odločilo, da se spoji z delavskim prosvetnim društvom Svobodo na Vidmu. Tako je le prilšlo do spojitve, ki obeta kul-tumo-prosvetnemu življenju v mestu lep nadaljnji razmah. Dramska družina dosedanjega KUD bo obstajala še naprej, pravtako pa bo nastopal znani videmski oktet »Kremen« tudi v bodoče pod dosedanjim imenom v okviru Svobode.
Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo skrajšana poročila o zaključenih tečajih RK, ki smo jih dobili te dni.
V BISTRICI OB SOTLI so po 70 urah pouka v nedeljo, dne 20. febr. 1955, zaključili zdrav stveno-prosvetni tečaj za žensko mladino. 26 mladink je z veseljem obiskovalo tečaj, prj katerem so vneto pomagal; tudi domači prosvetni delavci in odbor RK. Zaključne prireditve so se udeležil; predstavniki ljudske oblasti, množ organizacij in član Okr. odbora RK. Tečajnice so se zahvalile za skrb, ki jim jo je posvečalo
_____ vodstvo tečaja in prosile, da bi
rb-nštvo"L ljudska oblast tud; naprej skrbela za izobraževanje kmečke mladine. Na predlog predsednika občinskega odbora RK tov. Zoremča se bodo vse tečajnice včlanile v Rdeči križ. v kolikor že niso njegove članice. Starši deklet so bili ponosni na lepe uspehe mladink.
Na ZDOLAH pr; Vidmu ie tečaj RK izpodbudil mladino tudi k ostali kultumoprosvet-ni delavnosti Zdaj pripravljajo celo opereto! Predavalo je osem zdolskih učiteljev, v nedeljo 20 febr pa so bili za-
ključni izpiti. Odgovori tečajnic so iznenadili izpraševalce. Spret, nost pr; obvezovanjih je bila tako lepa, čistost zapiskov v zvezkih pa tako vzorna, da bi si lahko marsikakšen dijak v mestu vzel zdolska kmetica dekleta za vzgled. Izpit so opravile vse tečajnice z odliko. Predavateljem in dekletom je treba javno česttat; za dosežene uspehe! Pri izpitih je b;-l navzoč tudi predsednik občinske komisije tov Slavko Kunej.
Na BLANCI je bil 12. febr. občni zbor RK Organizacija je bila ustanovljena lan; 17. julija, da bj ljudem pomagala in jih seznanjala s številnimi vprašanji zdravstvenega prosvetije-vanja Ob ustanovitv; je imel RK na Blanci le 35 članov, danes pa jih ima že 282. 2e zdaj je za leto 1955 plačalo celoletno članarino 114 članov. Največ sta za trdnost organizacije storila njen predsednik Ivan Vidrih in požrtvovalna tajnica Cilka Gorišek in posamezni odborniki Člani so jim m zboru dali javno priznanje za opravljeno delo. Pokritizirali so pa tudi tiste redke člane, M hočejo od RK imeti samo korist, kar se je pokazalo od delitvi
ljan; lahko enakopravno sood ločalj o vseh stvareh, k; se neposredno tičejo življenja občinske skunnost; in koristi posameznih občanov. V malem je statut torej nekaka ustava občine.
V bistvenih, načelnih vprašanjih se statuti posameznih občin ne bodo mogli mnogo razlikovati, saj je vsaka občina le del naše celotne socialistične države, saj bodo šle vse občine Po isti socialistični
Vesti iz Krmelja
Dramska sekcija Svobode je doslej dvakrat uprizorila na domačem odru Goldonijevo veseloigro »Pri veseli krčmarici« ter z istim delom gostovala v Boštanju, Mokronogu in na Mirni. — Delo je vodil in režiral tov. ing Burnik, kj tudi pripravlja .»Cvrčka za pečjo«.. Vzporedno s tem delom pripravlja tov. Ahačičeva komedijo »V Ljubljano jo dajmo«. K sodelovanju je pritegnila tudi gabriielski mladinsk; aktiv.
Pionirji osnovne šole v Krmelju, ki so večinoma otroci naših rudarjev", so prav dobri pevci. Imajo svoj pevski zbor in bodo h koncu leta nastopi-! lj s samostojnim koncertnim j programom. Že na Prešernovi I proslavi so pokazali kaj zmorejo, pravijo pa, da se bodo še bolj potrudil; in še lepše zape-
li.	Želijo namreč, da bi jih posneli .na magnetofonski trak. če bodo tako nadaljevali, kot so začeli, jim bo to tudi uspelo. Pripravljajo tud; »Tmjulčico« z glasbenimi vložki Radovana Gobca.	A. R.
pomoči poplavljencem. Taki posamezniki samo kvarijo ugled in mažejo dobro ime Rdečega križa, so povedali zavedni člani RK na Blanci.
Pogovorili so se tudi o potrebnih asanaeijah vodnjakov, ureditvi gnojišč in o ustanovitvi ga Sava kj« naplavila, postaje za prvo pomoč K. D. pristojnim organom.
srednje šole: Ekonomsko in Gozdarsko srednjo šolo, Gradbeni tehnlkum, Zobotehnično šolo, Železniško ind šolo. Tehnično srednjo šolo, Babiško šolo, šolo za otroške negovalke, Glasbeno- šolo in dr.
Ker se je pred kratkim podražila oskrba v internatih (sedaj znaša 5300 dinarjev mesečno), kar je prizadelo predvsem siromašne dijake, je dal Ekonomski odbor pri MK LMS Ljubljana pobudo za sestanek med dijaki tn predstavniki našega okraja. Sestanek je bil v ponedeljek, 14 t. m., ob 19 uri zvečer v dvorani Ekonomske srednje šole. Poleg 150 d'jakov so se sestanka udeležili tudi upravnik: raznih internatov, šolski inšpektor pri Svetu za kulturo in prosveto OLO Krško profesor V Čopič uslužbenka OLO Krško tov Knezova in sekretar OK LMS Prane Šetinc.
Potem ko je inšpektor prof.
Čopič pozdravil prisotne dijake, in jim želel velko uspeha pri študiju, je tov Knezova pojasnl-
V Savi je utonil
V nedeljo, 21. februarja, ob enih popoldne je pri brodu v
Sevnici utonil 35-letni Peter ^	dar„k;b	npoUtičnih
Lisec iz Gor. Orl st. 1. Vračal j_____***	„ni „ ***.«
se
prispel
la težave, ki jih ima Komisija za, dodeljevanje štipendj 'n podpor pri svojem delu Povedala je. da je bilo lani porabljeno več kot 12 milijonov dinarjev za štipendiranje m podpore otrokom padlih borcev in ostalim dijakom. V letošnjem proračunu, k- pa še ni bil sprejet je predvidenih za te namene 20 milijonov. V zvezi s podražitvijo oskrbe v nternatih so bile dijakom, ki so vložili prošnje, povišane štipendije in študijske podpore od 1000 do 2000 dinarjev Svet za gospodarstvo bo v kratkem razpravljal tudi ‘ o predlogu, da bi se tudi ostalim dijakom, k prebivajo v internatih, dodelila podpora p znesku 500 dinarjev mesečno.
V razpravljanju so dijaki nato povedali svoje težave Izrazili 5° zadovoljstvo spričo skrbi, ki jo kaže Okrajni ljudsk■ odbor Krško do njhovego življenja in študija Prosili so, naj bi Svet za gospodarstvo (imprej razpravljal o dodelitvi podpor dijakom ki prebivajo v 'nternatih, kjer se ie podražila oskrba, ker bodo sicer nekateri prisiljeni zapustiti šole. Predlagali so tudi, naj bi bile njihove prošnje za štipendije in podpore proste takse
Prisotne dijake je pozdravil tudi zastopnik OK LMS Krško, ki je predlagal naj tud: v bodoče sklicujejo take sestanke. Dijaki naj povabijo na sestanke tudi predstavnike oblastnih h političnih forumov iz domačega okraja, ki jim bodo lahko govorili o
.	.	_	.	_-____ - ; vprašanjih Prav tako naj v časa
S-vvr v! sžs/aa,:*£%
c jam r domačih krajih.
peljal čez Savo. Ko je čakal na brod, ki je bil slučajno na drugem bregu, si je na mostičku za pristajanje začel čistiti škornje v narasli Savi. ki je segala do vrba mostička. Ko se je brodar slučajno uzrl čez reko. je zagledal, kako je Lisec izginil v vodi. Najbrž mu je spodrsnilo. Na vso moč je brodar pohitel na to stran Save, medtem pa je Lisca odneslo že kakšnih 100 metrov po teku in ga ni bilo več videti Brodar je tekel še vzdolž Save. če bi morda le zagledal utopljenca, vendar zaman.
Peter Lisec je bil oblečen v moder površnik, bil je v rjavih pumparicah, zelenem klobuku, škomj!h in dokolenkah, če bi
javite
Na koncu so dijaki izvolil1 odbor, ki bo sodeloval s Komisijo za dodeljevanje štipendij n podpor. Naloaa tega odbora bo tudi, da bo skrbel za boljšo povezavo dijakov z domačim okrajem.
Prisotni, dijaki so izpolni: anketne liste, k: jih bo Komisija za dodeljevanje št pendij in podpor proučila in upoštevala pri dodeljevanju podpor	S. F.
— MLADINSKI ODER so ustanovili 21 februarja 1955 pri DPD Svoboda Videm-Krško. Za delo v novoustanovljeni dramskj družini se je prijavilo lepo število mladincev in mladink, ki nameravajo do spomladi pripraviti tri odrska dela.
»Danes poteka mesec dni, odkar smo se hribovska dekleta naše in deloma kostanjeviške občine kot tečajnice zdravstvenega in gospodinjskega tečaja zbrale v tem šolskem poslopju, kjer smo bile tako prisrčno sprejete.
Marsikakšna solza se je javno, pa tudi na skrivnem utrnila, ko smo zapuščale naše domove, ki so dokaj skromni, vendar so nam tako dragi, da b: se za dolgo časa pač ne mogle ločiti od njih! Saj so to naši rojstni domovi, čeprav revni, vendar polni detin" ske sreče, toplote in ljubezni.
Ko smo zapuščale naše rojstne domove, smo s strahom gledale na dolgo dobo enega meseca, ko bomo žvel” med t ' ni ljudmi. Toda že prvi teden smo spoznale, kako pametno je bilo, da smo šle od doma. Že v prvem tednu tečaja smo se toliko naučile, da je pač lahko žal tistim, ki niso mogle prit; na ta tečaj.
Cenjeni gostje! Dovolite mi, da se danes v mera vseh tečajnic slehernemu zahvalim, naiprej pa tovarišu šolskemu upravitelju kot vodji tečaja, ki nas je s potrpežljivostjo in dobroto presenetil, saj je imel mnogo razumeva-vanja za našo nevednost. Kmalu smo se z lepo besedo navadile na disciplino v tečaju, čeprav malo bolj pozno, kakor bi b lo pričakovati. Pa kaj, saj veste, da smo -...... - - / '
Znanje je najmočnejše orožje prdi zaostalosti
Ob zaključku enomesečnega tečaja Rdečega križa v Podbočju
potomke Uskokov, živahnega, bo- I Tudi moško delo smo opravljali
jevitega rodu ki je mnogo tet z naših hribovskih postojank čuval avstrijsko mejo pred Turki Tudi naši starš-' so med vojno vzdržali vse štiriletne napore in divjaštvo, ko so nam ustaši upelelili vas Planino in ubili 32 naših očetov in bratov zato, ker so skupno $ partizan- ljubili in branili domovino in prostost. Še se spominjam, ko sem po štirih letih neprostovoljnih počitnic 15. februarja 1946 leta prvič prestopala prag gorske cerkvice na Gradcu, naše tedanje šole. Takrat nas je danes navzoča učiteljica zdravstva in tedanja učiteljica tov Angela Šketa prvič zbrala in vprašala po naših očetih. Tedaj sta zajokal dve tretjini sirot v razredu. k: niso imele
! več očeta. Bilo nam je tako hudo, da smo zajokali vsi, tudi učiteljica.
I Kot vojne sirote smo rasti ob naših požcanih domovih, v okrilju skrbečih mater ter delili z njimi žalost in veselje, skrb za brate n sestrice Del 1; smo = tudi delo, joj, koliko ga je bilo!
mi. takrat še majhni otroci. Toda, čeprav smo radi hodili v šolo in bili hvaležni, da nam je oblast spet odprla šolska vrata, vendar za učenje zaradi domačega dela nismo našli mnogo časa. Tako so minevala leta in z njimi se je večala naša nevednost Bili smo torej potrebni posebne vzgoje, ki se nam je sedaj v tako zvrhani meri ponudila.
Dragi gostje! Vemo, da smo me tečajnice po vašem plemenitem prizadevanju in pomoči dosegle vsestransko znanje, ki se nam je tukaj nudilo, zakar se vam vsem v imenu tečajnic prisrčno zahvaljujem!
Gotovo vas tudi zanima, kaj smo delale na tečaju. V prvi vrsti vam moram povedhti. da smo se ! računstva najbolj ustrašile. Toda | naš dobri tovariš upravitelj nam j je vsestransko pomagal, da danes spet poznamo vse načine računanja Osvežil nam je spomn na j decimalna števila, odstotke in I spisje, kako se napiše pi«mo, po-! šil j a denar in pod N:č manj nismo pridobile v zdravstvenem
pouku pri tov. učiteljici Angeli I jih pokazati požrtvovalni vadi-
Šketa. Zdelo s€ nam je, da nas kot do-bra mati poučuje, kako moramo živeti, da bomo kot bodoče žene v življenju srečne v naš'h družinah, kako si obvarujemo zdravje in se čuvamo nalezljivih bolezni. Spoznale smo naše telo, praktično poskusile z nego dojenčka, zavijale rane, prenašale bolnike, se seznanile z zdravo prehrano ter njenim pravilnim pripravljanjem. Spoznale smo vrednost hrane po kalorijah in škodljivost alkohola. Vemo kakšna mora biti pitna voda, kaj je higiena, protiletalska zaščita itd. Skratka, pripravljale smo se na življenje, k: je po naših hribovitih vaseh mnogo bolj trdo kot v dolini.
Toda to še ni vse! Tudi v kuhinji nismo držale rok križem. Vse, ki so imele odprte oč in pridne roke. so mnogo pridobile. Kuhale in pekle smo okusne preproste. pa tudi fineiše iedi Marljivo smo sestavljale jedilnike in recepte Urile smo se v pranju likanju in serviranju in v drugti gospodinjskih delih, ki sta nam
teljici tov Milka Kodrič in Pepca Kezale. Današnja kuharska razstava je pokazala, kaj znamo.
Poleg kuhinjskih izdelkov ste videli tudi lepo vezane prtičke, ki smo se jih tukai naučile in navezle. Učile smo se tud krpati in šivati. Vemo, kako se na roke zašije obleka ali perilo, čeprav smo včasih po trikrat parale ... Vse je teklo po strogih pravilih švanja 'u vezenja, kajti naši skrbni vaditeljici ročnih del tov Anka Kerin in Pepca Vodopivec niti za las nista popustiti.
Med šivamem smo imele tudi več ur lepega vedenja Danes smo za vse pridobljeno iz srca hvaležne vzgojiteljem! — Poleg mnogih del smo tudi za razvedrilo našle čas. 2 februarja smo se odpeljale na :zlet z avtobusom v Brežice, kjer smo si pod vodstvom ing Prijatelja in ing. Milkoviča in Minke Zupančič ogledale mlekarno v Čateških toplicah kokošereio valiln co in državno posestvo Na Bželtikem smo ob’skale dekleta tamkaišnie-ga gospodinjskega tečaja in si
ogledale zdravstveni film Višek izleta pa je bil obisk Kumrovca in Titovega rojstnega doma. Občudovale smo lepe kraje in se s pesm jo vrnile domov Tudi nedeljskih razvedril nam ni manjkalo Nedeljo za nedeljo smo obiskovale sosednjo Kostanjevico, kj nas je razveseljevala z lenimi fiilmi. igrico Pastirček in princeska in s Prešernovo proslavo Po napornem delu smo se ob zvokih harmonike včasih tud; zavrtele in zadovoljne legle v naši spalnici k počitku na trde brigadne postelje, k' pa so bile vsem boljše kot domače
Kaj naj Vam še povem? Sodite in presodite, pa boste videti, kaj vse smo se naučile! Nepozabni nam ostanejo ti dnevi in prav žal nam ie danes, da so tako hL tro m:nil:
Tovariši predstavniki oblasti in množičnih organizacij! Vsem, ki ste hneli delo n razumevanje za nas, se danes v imenu vseh tečajnic še enkrat pri-rčno zahvaljujem in obljubim, da bomo pn-doblieno znanje s pridom uporabljale. Le pridite nas obiskat v naše prijazne Gorjance, odkoder je tako lep razgled oo š:mi domovali in videti boste da vaše žrtve niso bile zaman!«
Prav s tem: besedami se Je v 9A februarja, v šoti v
(Nadaljevanje na 4. strani)
Čestitamo!
Na javnem žrebanju, id se ga je v nedeljo, 20. febr. 1955, udeležilo v osnovni šoli na Studencu nad 250 ljudi, se je sreča nasmehnila temle našim naročnikom:
3. skupina
1. Anica Prašič, Brežice, Cankarjeva 11-n. — dobi ra-dloaparat »SAVICA 65«; 2. Jože Cvet. Križe 36, Telče-Tržišče — dobi žensko dvokolo; 3. Franc Moškon, Podsreda 9 — dobi sobno hrastovo garnituro: mizo in dva obložena stola; 4. Ivan Grabar, Brežice, Cesta prvih borcev 8 — dobi plug Po izbiri; 5. Ivan Božič, Smečec 14, Veliki Trn — dobi prašiča, težkega 60 kg; 6. Ivan Lužar, Krmelj 65 — dobj bakreno trtno škropilnico; 7. Jože Drugovič, Sevnica, Kolodvorska ulica — dob, 3 ton e premoga iz Globokega; 8. Jože Žagar, Glogov brod 24, p. Artiče — dobi mizo; 9. Franc Dolinšek, Krško, Cesta krških žrtev 1 — dobi dva metra bukovih drv; 10. Ana Novak, Crnc 11, p. Brežice — dob; dve toni premoga iz Globokega; II. Marija Gliha, Gradišče 1, P. Raka — dobi kilogram čokolade in šest steklenic sortnega vina; 12. Leopold Gabrijel, Boštanj 53	— dobj šest
steklenic sortnega vina in dve steklenici likerja.
II. skupina
1. Ing. Dragan Honzak, Krško, Dalmatinova 8 — dobi
dve toni premoga in šest steklenic sortnega vina; 2. Marko Pezamovski, Ravne 24, p. Zdole — dobi ženski volneni pulover; 3. Anton Tomažič, Slančji vrh, p. Tržišče — dobi kilogram čokolade in steklenico likerja; 4. Andrej Špan, Podgorje 58, p. Zabukovje — dobi moški volneni pulover; 5. Jože Cekuta, Orehovec 17, p. Kostanjevica — dobi ženski volneni pulover; 6. Vinko Murn, Mrtvice 5, p. Leskovec — dobi otroški volneni pulover; 7. Marija Furlan, Crešnjice 45, p. Cerklje ob Krk.; — dobi dva otroška bombažna puloverja; 8. Franc Roštohar, Krško, Cesta krških žrtev 23 — dobi dvo steklenici cvetličnega likerja; 9. Štefka Levak, Podgorje 18, p. Pišece — dobi otroški bombažni pulover; 10. Jože Ban, Zg. Obrež 23, p. Artiče — dobi steklenico likerja; 11. Zofka Fakin, Klavniška 17, Sevnica — dobi steklenico likerja; 12. Ivan Kežman, Vel. Obrež 10, p. Dobova — dobi steklenico likerja.
Tolažilni dobitki
1. Mihael Cinžar, Armeško 10, p. Brestanica — dobi v platno vezano knjigo »Slovensko Primorje«; 2. Jože Ban, Cumovec 44, p. Sromlje — dobi zbirko grafičnih listov Mihe Maleša »Makedonija«; 3. Marija Račič, Brege 33, p. Leskovec — dobi šest steklenic sortnega 'vina; 4. Anton Gorenc, Drnovo 5 — dobi steklen vrč in šest brušenih kozarcev; 5. Franc Podgoršek, Mali vrh 49, p. Globoko — dobi v usnje vezano knjigo »Svet humorja in satire«.
*
Vsem izžrebancem smo nakazila za posamezne dobitke cz. obvestila, kako naj prevzamejo darila, medtem že odposlali.
ČLANI KOMISIJE, KI JE VODILA ŽREBANJE: Franc Železnikar, Studenec 11 Leopold Krnc, Gor. Impolje 3 Hilda Pirc, Studenec 46
UREDNIŠTVO in UPRAVA
»Posavskega tednika«
Iz brežiške porodnišnice
Od 6. do 14. februarja 1955 so v porodnišnici naše bolnišnice rodile: Slavka Zofič, Žejno — deklico; Milica Lazarevič, Krško
—	deklico; Marija Cizelj, Lenart
—	dečka; Jelena Salič, Brežice
—	deklico; Nežka God er Mali vrh — deklico, Stanka Malič, Zabukovje — dečka; Vera Balon, Drenovec — deklico; Ivanka Šekoranja, Dramlje — deklico; Pepca Šepetave, Spodnja Sušica — deklico; Amalija Golob, Stari grad — deklico' Marija Slovenc, Cumovec —- dečka; Marija Budič, Brestanica — deklico; Marija Kodrič, Brezje i ci'G'čktl
Od 14. februarja do 21. februarja 1955 so v porodnišnici naše bolnice rodile Ivanka Petrin-čič, Ribnica — deklico; Štefka Seljak, Vranje — dečka; Marija Novak, Lenart — dečka; Vida Godec, Velika Dolina — deklico; Bariča Horvatlin, Br-dovec — dečka; Terezija Planinc, Ravne — dečka; Ema Leskovec — dečka, Terezija Aj-ster, Crešnjice —* dečka; Antonija Frankovič Brežice — dečka; Gizela Rajterič, Leskovec
—	deklico; Ana Koštomaj, Gornje Pijavsko — deklico; Mili er Baranič, Kraj Donji — dečka Ana Bizjak, Mali Trn — dekli
Znanje je najmočnejše orožje proti zaostalosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
Podbočju zahvalila v imenu 2" deklet iz najbolj oddaljeni! hribovskih vasi podboške obči ne Justina Vegelj, 18-let-no kmečko dekle iz Brezovice za vse, kar so pridobile na str njenem, enomesečnem tečaj; Rdečega križa Tako zadovoljni! in srečnih mladink, kakor jr bila družinica tieklet-tečajnic v Podbočju, že dolgo nismo vi deli, V enem mesecu so se naučile toFko da večina izmed skoraj 369 ljudi, ki so si ogle dali razstavo v šoli, nj mogl? verjeti, tla je kaj takeg* mo goče.
Zdaj bodo lahko z lastnim vzgledom in sodelovanjem b datno pomegaie k zdravstvene mu napredku svojih vasi. Rdeč križ je dobi! z nj"mi 25 novi! zdravstvenih aktivistk. Dekle tem in vzgojiteljem, -ki so jin posvetili toliko skrbi, K pokaže nim uspehom lahko samo cesti tem! Za boj proti začrtalo*1 nam niso potrebni samo milijo ni. temveč predvsem znanj in napredna misel!
co; Pepca Komočar, Čatež — deklico; Marija Očkar, Vrbinska vas — dečka; Štefka Jordan, Šentjernej — dečka; Marija Jankovič, Senovo — deklico; Ivanka Jarkovič, Zadovinek — deklico. Čestitamo!
POPRAVEK
Popravljamo nekaj napak, ki so nastale v oceni »Via male« v zadnji številki našega lista. V četrtem odstavku se ime preiskovalnega sodnika pravilno glasi Andres Richenauški, v drugem stavku tega odstavka pa mora biti »mlad zakonski mož« in ne par. Gospo Richenauško je igrala Mirna Zupančič, ne pa Mila, kakor je bilo pomotoma tiskano. Ta vloga je bila ocenjena pot epizodna vloga, ne pa »epizoda«, kakor je bilo natisnjeno.
Z občnega zbora RK v Krškem
20. februarja je imel Rdeči križ v Krškem redni letni občni zbor, katerega se je izmed 305 udeležilo 162 članov. Lani so bili doseženi lep; uspehi, ob katerih se je organizacija utrdila, in o katerih smo v našem listu že večkrat poročali. V vrste RK je vstopilo 70 novih članov, upravni in nadzorni odbor orga-ganizacije pa sta se trudila, da je bala prizadevnost organizacije skozi celo leto vidna in v korist pomoči potrebnim državljanom.
Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor, v katerega pa so članj izvolili razen nekaterih vse dosedanje odbornike. Sprejeli so tudi sklepe za nadaljnje delo, s katerim bodo razvili še večjo in živahnejšo razgibanost v organizaciji. Poskrbeli bodo, da se bo v RK vključilo še več članov, da bodo s sestanki po sektorjih seznanjali člane z nalogami RK, z ljudmi se bodo pogovorili o določenih nalogah posameznih terenov, ustanovili bodo krajevne aktive RK, prirejali javna predavanja in poskrbeli za asanacijo vodnjakov in vodnih zajetij. Kakor doslej, bodo tudi v bodoče zbirali in razdeljevali socialno pomoč in poskrbeli Za uspešen zdravstve-no-prosvetnj tečaj.	G. A.
Preveč vina in savske vode...
V ponedeljek, 21. februarja, se je pri brodu v Sevnici pripetila že druga nesreča v tem tednu. Okoli desetih dopeldne se je vračala iz Sevnice 50-letna M. F iz Loga v precej vinjenem stanju. Ni ji bilo dovolj da je bila pijana, temveč je vzela s se boi še steklenico žganja. Brodar ni niti opazil, da je prišla do broda, ker je močno snežilo in je čistil oba čolna. Naenkrat pa je zaslišal klie »Na pomoč!« Skočil je in videl, kako se žensk že potaplja. V zadnjem hipu je pohitel ob bregu za njo ter jo s kavljem za pristajanje uspel za obleko privleči na kopno Nudil ji le takoj umetne dihanje in jo spravil k zavesti, nato pa jo je odpeljal domov.
Videlo se je. da je Sava M. F. iztreznila. Da pa je ostala živa, se lahko zahvali tovarišu Rožmancu.	-js
Dopisnikom in sodelavcem!
Zaradi pomanjkanja prostora smo objavo ostalih poslanih člankov, vesti in prispevkov odložili na prihodnji teden.
Uredništvo
V DEŠKEM INTERNATU
ssa
leca
B ■ B
'ličice z žrebanja na Studencu
pol leta vnaprej, Studenec ni , prkšel na površje. Vseh naročni-Zrebanje je za nami, razbur-. stina šoba iz Brestanice, Rezika kov, ki so sodelovali v nagrad-jeni duhovi so se pomirili. Tud! Dirnbek. Mirko Kosar in Ivan nem žrebanju, je bilo 3005 tistih 250 ali 260 Studenčanov,, Teraž iz Brestanice, Ivan Omer- ‘
— tam pravi, da ja to res njegova mati, mu te slike ne moremo prepovedati!
ki so v nedeljo dopoldne prihiteli v šolo na Studenec, da bi od blizu videli kako ta reč gre, je zadovoljnih. Se Kocjanov stric, ki je ves čas zahteval, dH mora »iti vse po pravici in resnici«, je zadovoljne kimal — čeprav je sreča zamahnila po naročnikih s Studenca s prazno vreče
Takega obiska pri javnem žrebanju nismo pričakovali V največjem šolskem razredu in na hodniku pred njim se je trlo ljudi. Tisti, ki so ostali v sobi kar po zboru volivcev, so pritisnili do odra, nekaj pa uh je stalo še na odru. Urednik lista je najprej povedal, kako je teklo tekmovanje med občinami, v katerem se je Studenec po zaslugi tovarišev Zajelšniki Zi-berta, Žnidarčiča, Cešnovarja, uprave doma na Impolci, pošte in drugih tako lepo odrezal Letošnje jubilejno leto — desetletnico osvoboditve bomo lepo počastili med drugim tudi z razširjanjem socialističnega tiska. Studenec je pokazal, da gre vse. če je dobra volja in zavest Zdaj prihaja vsako soboto na Studenec že 254 Posavskih tednikov in le Brežice Brestanica, Videm-Krško, Leskovec in Sevnica imajo več naročnikov kakor studenska občina ki pa ima komaj nekaj nad 1500 prebivalcev!
Potem, ko so bili za opravljeno delo Studenčan! in Brestani-čanj javno pohvaljeni, je začela napetost naraščati. Ljudje so izvolili komisijo, ki je opravila žrebanje Vodil ga je Franc Železnikar, ki je prišel na oder v gasilskem kroju, pomagala pa sta mu Leopold Krnc iz Gor. Impolja 3 in Hilda Pirc s Studenca. Listke je vlekla iz »škatle sreče« šestletna Mija Cešno-var, pridna hčerkica poštnega dostavljača Da bi dali Studencu posebno priznanje za doseženo prvo mesto v tekmovanju naših občin, je uredništvo Posavskega tednika pripravilo za studenške naročnike še posebej 10 knjižnih nagrad. Vsi vratovi so se stegnili vsaj za pol pedi ali več ko je Mija prvikrat segla v skrinjico, ki jo je Železnikar stalno dobro obračal Ko smo povabili na oder če Kocjanovega strica, da b* »premešal« srečo, je odklonil pomoč — menda se je zbal odgovornosti, če bi komu srečo napačno obrnil...
Prvi je bil izžreban Vinko Selak iz Zavratca 6. Dobil je v platno vezano knjigo »Svet humorja in satire«, za njim pa so prav take kniige dobil; z žrebom še Alojz Kraševec ’z Rovišča 56 šolski upravitelj Edo Zajelšn’k, Martin Bizjak z Arta 3 Justin Mlakar iz Hudobrezjia 19 Franc Šuntajs iz Rovišča 54. Franc Jakše s Studenca Anton Rud-man iz Rovišča 11 Jož p Mlakar s Studenca 29 in Franc Metelko iz Zavratca št 4.
PRIZNANJE
BRESTANIČANOM
Takoj naito je bilo izžrebanih še 10 naročnikov iz občine Brestanica. ki je dosegla drug, mesto in nrav tako nadvse epe uspehe pri razširjanju domačega lista. 10 knjig »Svet humorja in satire« so dobil; tile nači naročniki:
Milan Bahčič iz Armeškega, Štefka Dular s Stolovnika. Kri-
zo z Armeškega, Alojz Rebernik ter Jože Terpino iz elektrarne in Ivan Sienovee iz Brestanice.
VSAKEMU MALO.. .
»Zdai pa bo!« so se spet dvignile glave, ko smo nato pomešali 1676 naslovov tistih naročnikov, k; so do 5 februarja plačali celoletno naročnino vnaprej. Navzoči so soglašali s predlogom da bi žrebali po tombol-skem načinu — to je od najmanjše do največje nagrade. Bo — ne bo? so ugibali ljudje ko so se vrstila imena izžrebancev iz Obreža Sevnice. Artič Pisec, Krškega, Cerkelj, Rake, Krmelja, Tržišča. Brežic in dragih krajev. Zaman je Železnikar stresa’ in obračal srečo v skrinjici — Stu-
Rado se zgodi, da v kraju žrebanja nič ne ostane! To se je zgodilo tudi tokrat na Studencu. Še dobro, da je komisija vse zbrane vnaprej opozorila na muhavost žreba — in kakor nalašč se je obrnilo vse drugače, kot je marsikdo pričakoval in na tihem želel. Dobitki so »padali« na Rako, v Boštanj. pa v Tržišče in Sevnico, le na Studenec ni prišlo nič ...
»Bodo vsai lahko vsi rekli, da smo pošteno žrebali!« je dejal nekdo v dvorani — in mislim, da je pravilno povedal.
Studenčan! kj so zmagali v zbiranju novih naročnikov, z uredništvom in upravo vred lepo čestitajo vsem. ki se jim je sreča tokrat nasmehnila Da pa
deriec nj in ni priplaval na dan j je sreča okrogla kakor žoga in n:ti enkrat ..	; da se rada zakotali tja kjer je
Tudi v dragi skupini, v kateri j nihče ne pričakuje, se le v ne-je sodelovalo 1329 naših naroč- deljo na Studencu znova potr-nikov, kj so tednik Plačali za dilo...	-k
Pust, of pust, ti Č€»U
presneti, • •
V	torek popoldne, še bolj pa zvečer, so zaplesale pustne seme ■n na številnih prireditvah v skoraj vseh večjih, pa tudi manjših krajih »ponorele« z nenašemlje-nimt obiskovalci maškerad in drug h družabnih nastopov V Krško je popoldne iz leskovške strani prihajala na nizkih konjih neznana »vojska« v pisanih barvah. da se je otročad podila za njo do poznega mraka. Zvečer ie TVD Partzan priredilo uspelo maškerado v domu: zmagala je skupina vestalk, ki je sicer dobila prvo nagrado, moža pa vendarle ne, čeravno so ga device iskale z novimi svetilkami ..
V	Brežicah je bila velika ma~ škerada v vseh prostorih Prosvetnega doma Prired lo jo je prav tako TVD Partizan Med velikim številom raznih mask je bila zelo posrečeno in nagrajena maska ex kralja Faruka Veselo kurentovanje so imeli v torek Dopoldne tudi brežišk’ pionirji in cicibanek Prav prijetno so se zabavali. najboljše njihove maske pa so dob le tudi nagrade. V sredo so v Krškem in v Brežicah pusta slovesno pokopali
Dober obisk in precej zabave je bilo tudi na dveh pustnih prireditvah v Sevnici, v Krmelju pa je sneg o nedeljo zvečer marsik oga zadržal doma, da se ni udele-
maškeradi v soboto zvečer, prav prijetno pa je bilo v nedeljo zvečer na pustni prireditvi o Podbočju. Lepih mask in razpoložene družbe ni manjkalo, za dobro prireditev n tekmovanje mask pa je poskrbelo mlado KUD Podbočje.
Mnenje posameznih ljudi, da je pustovanje z maškeradam> ostanek mističnih navad n da baja zaradi tega n: sodobno, ne bo dr-žalo. Kurentovanje je na Slovenskem prastar običaj. Značilno je, da prav verskim krogom norenje pustnih šem nikoli ni bilo po volji. Vsi dobn poznavalci zgodovine vedo, da so pustni ob čaji prt nas sestavni del ljudske lolklore in je prav, da te običaje podpiramo In jih kol narodno blago
ž!l maškarade v Svobcdmem j ohranjamo zanamcem. Zdravega domu Premalo je btlo mask pa j humorja in prijetnega veselja pa tudi za glasbo in boljšo -azsvet- ; tako n kol1 ni dovolj Zato lahka ljavo bi v Krmelju lahko bolje j le želimo ob letu še več lepših, poskrbeli V Kostanjevici so s® izvirnih mask in veselih uric s Doveselili na zelo dobro obskani pustom in Kurentom...
0$ja/te ua
KINO
BREŽICE predvaja od 25. do 28. febr Rossana Podesta v mehiškem filmu: »LA REEG« — EN št.' 5.
BREŽICE predvaja od 1. do 2. marca francoski socialna film »KRENKBIJ« — Predfilm.
BREŽICE predvaja od 3. do 4. marca ameriško barvno risanko »PEPELKA«.
KULTURNI OBZORNIK
etošnja igralska sezona do-|j| mačemu SKUD v prid ni |,1 beležila večjego dogodka, zato so bili vsi, ki jim ■e odrska umetnost pri srcu. ob 'lušičevi komediji prijetno pre-enečeni.
Dostikrat prevladuje mnenje, da je zaigrati komedijo laže in enostavneje kakor resno delo ali celo tragedijo, saj se komičnemu, čeprav kakor koli že, hitreje in tako prilagodiš, da pač vzbujaš smeh. Filmski obdelavi Nušičevih del »Občinsko dete« n »Sumljiva oseba«, a končno radi brežiška uprizoritev »Narodnega poslanca« zavračajo igrešeno poenostavljanje igralske umetnosti. Kvalitetni beograjski igralci se niso mogli kaj prida prilagoditi filmski kreaciji obeh mojstrovin; a »Na-odni poslanec« v Brežicah kljub nekaterim slabostim znova potrjuje misel da gledalci riživijo s prizadevanjem in krbjo na amaterskem odra pri-ravljeno Nušičevo komedijo ne-rnsredneje. prepričljiveje in zato resničneje kakor pri slabem scenariju in še s slabšo režijo ustvarjen film istega dramskega dela.
»Narodni poslanec«, ki sodi ned prva. a tudj najboljša pi-ateljeva dela, je nastal 1883. L, n je v satirični ilustraciji verna slika vladavine policijskega :orumpiranega režima kralja ' Ti lana Obrenoviča v nekdanji Srbiji. Prav ta moment, ki je bil vzrok in povod nastanku de. ia, pa je bil v dejanju na bre-
žiškem odru slabše poudarjen in smo ga manj občutili. S tem smo bilj gledalci prikrajšani za pronicljivejši del sicer še kar skrbno naštudirane komedije. Skupek igralcev, kj ga tvorijo nekateri igralsko rutiniranejša posamezniki predvojne odrske generacije z mlajšimi, se je lepo zlij v celoto. Zato pri slabostih
NUŠIČEV
litiCnega nasprotnika. Jevrema Prokiča, že omenjeno centralno figuro, preveč nezmožnega trgovskega zviteža. kj ga zmede politična ambicija, je Zupančič podal šibkeje, to je z manj jasno karaktemostjo V igri slična sta mu žena Pavka (Cvetka Ličen) in hčerka Danica (Slavka Ga-tta), med katerima je v
„Narodni poslanec‘
V BREŽICAH ~
ne moremo govoriti o časovno dvojnem, ampak le o bolj ali manj dobrem oblikovanju značilnih tipov Nušičevih komedij. Kreativno najbolj popolna figura na odru je bil svak glavnega junaka, omejeno »prefrigani« Spira, ki ga je z dokajšnjim igralskim čutom oblikoval Milko Gregl. Spira je imel vlogi primerno vedenje, govor in zunanjost, kar je ustvarjalo prepričljivost takšne malomestne osebnosti. Igralsko lepo ga je dopolnjevala žena Spirava (Pepca Vučajnk). čeprav z nekoliko preveč mestno zunanjostjo. Resnična je bila osebnost dr. Ivkoviča (Franc Butara), v kateri sta - se le skromno borili strast vladnega opozicionalca in ljubezenska prizadetost do hčere po-
igri premalo podana starostna razlika in pri slednji še erotični moment. Pomembnejše osebe v igri so bili še: z igralsko spretnostjo nastopajoči novinar Sre-ta (Čater ml.), mesar Joviča Jer. kovič (Čater st.), kmet Sima So-kič (Poteko), odvetnikova teta (Miklavžinova), policijski pisar Sekulič (Guček) in meščan (Ivan Hribar).
Prav je, da spregovorim tudi o režiji (Bogo Javornik), sceni (Simončič iz Zagreba in Čater st.) in maski (Miro Kugler), saj je bilo za takšno uprizoritev potrebno vložiti veliko časa in znanja. S svojo površino izreden oder dovoljuje večjo dinamičnost. in neprisiljeno sproščenost kot je bila ustvarjena. Tudi pestrost tipov b.j morala biti
z razpoložljivimi igralskimi sredstvi močneje izražena. Precejšnje jezikovne slabosti nekaterih igralcev imajo morda opravičilo, ki pa v bodoče vendarle ne bo smelo več prevladovati. Razbitje standardnega podeželskega odrskega okvira — sobe v sodobnejšo asimetrično obliko, je razveseljiva pot scene domačega odra k sodobnejšemu in enostavnejšemu izraznemu n umen tu. Pri srečno ustvarjenih maskah so s svojo zunanjo dovršenostjo izstopali: novinar Sreta, Spira in kmet Sima So-kič.
Sobotna premiera in nedeljska ponovitev pred polno dvorane občinstva sta lepo priznanje za »Narodnega poslanca«, lci sodi med najboljša po vojni oblikovana odrska dela v Brežicah in hkrati dokaz igralskih zmožnosti nastopajoče skupine SKUD »Stanko Černelč«. Pri tem pa nastaja nemajhna odgovornost za ohranitev ustvarjene ravni odrske igre' in enaka dolžnost k še večji tehnični in umetniški izpopolnitvi. Za konec še misel o bodočnosti. To. kar imamo danes, je pionirsko delo skrbnih, delovnih rok, ki jim gre vsa hvala, da imamo v Brc. žicah vsaj nekaj tistega, čemur pravimo odrsko življenje. Z dobro voljo borno prišli še dalje a ’cj pod pogojem, da nam bo tudi v bodoče najvišji smoter čim popolnejša igralska um-t-neri vrednih del, saj nam ta umrtnokt najdirektneje 'podaja cbraz časa in živiienja.
Miloš Poljanšek
KINO KRŠKO predvaja 26. in 27. febr., ob 19. ameriški film »ZLATA ČELADA«. KINO KRŠKO predvaja 2. in 3. marca, ob 20. uri angleški film »OSEBNA ZADEVA«. KINO SEVNICA predvaja 26. in 27. febr. avstrijski film »SANJAVE USTNICE«.
KINO KOSTANJEVICA predvaja 27. febr. angl. zgodovin«-ski film »ZASEBNO ŽIVLJENJE HENRIKA VIIL«
KINO BRESTANICA predvaja od 25. do 27. febr. amer. film »PRVA DAMA AMERIKE«.
KINO BRESTANICA predvaja 2. in 3 marca amer. film »VRAG VZEMI SLAVO«.
OBJAVE
Vinarska zadruga z o. j. Brežice otvarja s 1. marcem 1955 v Sevnici Glavnj trg 9 (bivša gostilna Kragel) svojo založno 'det za prodajo vina direktnim potrošnikom od 5 litrov naprej po zmernih cenah in gostinskim podjetjem po grosističnih cenah. Vinarska zadruga bo zalagala klet s prirodnim in okusnim stabilnim vinom. Obisk kleti priporočamo vsem interesentom.
TVD Partizan Brežice sklicuje za 1. marec 1955, ob 19. uri v Prosvetnem domu v Brežicah redni letni občni zbor. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Žepno uro je izgubil v Brežicah siromašni invalid. Ker ima ura več spominske kot materialne vrednosti, prosi invalid poštenega najditelja, da najdeno uro prot; dobri nagradi odda v trafiki zraven pošte.
Podpisani Janez Spiler. posestnik, Videm-Krško, Kardeljeva 72. preklicujem, da nisem plačnik za dolgove, kj bi jih eventualno napravila moja žena Spiler Uršula. Nadalje izjavnem. da ne bom pristal na nobeno pogodbo, ki b; jo sklenila v zvezi s prodajo nepremič-T'n. katerih solastnika sva oba.
Spiler Janez