Subscription $6.00 Yearly CHICAGO. ILL. TOREK. ÎT: MAJAJMAY 211 I§41 Accepte net for mailing et special rate of postage provided for in aectlon 1103, Act of Oct 8, 1P1T. authoring on June 4, 1P18 ^Tyeah v^d^r^jobot.-«! in praznikov. ^ daily except Saturdays. Sunday» Holiday*. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravnidki prostori: 2407 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndala Ave. Telephone. Kock well 4904 ŠTEV.—NUMBER 103 eia pomorska bitka a Atlantiku v toku ^peda zadela nemško „jno lad jo Bimarck talijanski )dp0r v abesi-niji zlomljen lerlin. 27. maja.-Nemška boj-jadja Bismarck je zavojeva- v ljuti bitki z angleškimi boj-jj ladjami v severnem delu antika, se glasi naznanilo vr-rnega poveljstva. Pozorišče te, ki se je pričela sinoči ob «tih, ni omenjeno, toda dom-n je, da se vrši nekje med indijo in Grenlandijo v bliži-ločke. kjer je ladja Bismarck ©pila angleško križarko Hood njo soboto. loliko nemških bojnih ladij je ježenih v bitki, berlinsko po-ik> ne omenja. To le pravi, da temci bore proti veliki angle-premoci. ¿adon, 27. maja.—Angleške ne ladje so zavoj evane v d voli z nemškimi bojnimi ladja-se glasi uradni komunike, ¿na torpeda je poškodovala nsko bojno ladjo Bismarck v i dvoboju. lomneva je, da se dve novi [leski bojni ladji — King *ge in Prince of Wales — ita proti nemški bojni moriti. Ti razvijata večjo brzino o nemške ladje. «rila. 26. maja.—Nemški leti napadi na strategične točna Kreti se nadaljujejo, jwa rtukajanji krogi. Nemške dp- ameriške bojne mornarice. poslužujejo vseh razpolož-ih sredstev v naporih, kate-ciij je uničenje skupne an-ko-grške oborožene sile in ipacija otoka. Zapadni del ste je pod kontrolo nemškega ištva. aciji trdijo, da so se morale te angleške bojne mornarice posledica silnega bombardi-I« iz zraka umakniti iz vo-fja severno od Krete. To poni. da bodo nemški transpor ihko prevažali vojaške čete rcije na Kreto. Hm. 26. maja.—Italija si pri-velik delež zaslug pri «tnih operacijah proti angle-pomorski sili na Sredozem-® in Atlantskem morju, dni komunike pravi, da so »jtnske bojne ladje in nem-nembniki pognali angleško mornarico v njena opori Uspehi uključujejo potopi treh angleških pamikov, ■ knžark in več podmornic, ^mr poveljstvo priznava I* kriiarke in dveh torped čolnov v bitki z Angleži i •«nem delu Sredozemskega ■ Skoro vsi člani posadk * rešili. Njt 26 maja.—Maščdva- *'jne edinice angleške boj »jrnance love na Atlantiku TI Hne ladje, med temi J» ««narek, ki je zadnjo so-»napadla in potopila križar-največjo angleško boj-■«10 Potop tc Je naj več j * «nglešk, pomorski sili od . «r J' je bilo zadanih v *>)ni wka M'mk1 je bila napade-PWopljer., med Islandijo «krog 1300 čai- * 'n članov življenj»- !>"?>adke je lz- V7,v ti8kli »n javnosti za- . n ki * * «tr- '"Vaška pomorska aila, je Admiral,teu priznava, ÍtdT to. *Ä' * trikrat m **Vll< bojnih ladij nego U| Ms A Kongresnik se ogreva za premirje. Kavaanje med ameriškimi grupami Valley Forge, Pa« 26. maja.— Kongresnik John E. Rankin, demokrat iz Mississippija, je izrazil upanje, da bo Rooseveltova administracija storila korake za sklenitev premirja v evropski vojni. On je govoril v tukaj-injem narodnem parku. "Mi simpatiziramo z angleškim narodom," je dejal. "Uver-jen sem, da bi bil zlom britske-ga imperija v tej vojni nesreča za ves svet. Ako je dosega dogovora, ki naj bi rešil britski mperij in bojno mornarico, mogoča, bi bilo to mnogo bolje ne samo za Veliko Britanijo, temveč tudi za Ameriko, da se ne }i zapletla v vojno, katere posledice ne more nihče vnaprej videti." Waahlngton. D. C» 26. maja.— Na predvečer govora predsednika Roosevelta o ameriški udeležbi v vojni je udarec, ki ga je utrpela angleška bojna mornarica, ko so Nemci potopili njeno največjo bojno ladjo Hood, izzval novo kontroverzb med o-nimi, ki so za napoved vojne Nemčiji, in zagovorniki izolacije. Prvi argumentirajo, da Velika Britanija potrebuje pomoč Nova faza v rusko- * nemških odnošajih Pogajanja med Stalinom in nemškim poslanikom Helsinki. Finska. 26. maja. — Odnošaji med sovjetsko Rusijo in nacijsko Nemčijo so dosegli važno točko kot rezultat novih Hitlerjevih ekonomskih in političnih predlogov, trdijo tukajšnji diplomatični krogi. Predlogi uključujejo med drugim, naj sovjetska vlada pristane na nemško kontrolo več ruskih oljnja-kov, da bi nacijska motorna vojaška sila dobila dovolj gasolina. Bogata polja v Ukrajini naj bi bila na razpolago Nemcem, da bodo ,posejali žito in poželi pridelke, ki jih potrebujejo za nasi-čevanje prebivalstva. Sovjetska vlada naj da Nemčiji v najem nedavno zgrajene orožne in mu-nicijske tovarne v uralskem industrijskem distriktu, zaeno pa naj se pridruži osišču Rim-Ber-lin. V zameno za te koncesije je Nemčija pripravljena odstopiti Rusiji Varšavo in druge jx>kra-jine bivše poljske države, ki so pod njenim protektoratom. Nemčija je predlagala sovjetom, naj zasedejo Perzijo in s tem dobe izhod do Atlantika preko Perzijskega zaliva. Zunanji komisar Molotov se dosti ne vmešava v pogajanja med Rusijo in Nemčijo. Ta vodita diktator Stalin in grof Wer-ner von der Schulenberg, nemški poslanik v Moskvi. V zadnjih dveh tednih sovjetsko časopisje ne omenja Molotovega Imena in govorice krožijo, da bo odstav- se obvaruje pred porazom, do-čim nasprotna grupa trdi, da je usoda angleške bojne ladje jasen dokaz, kaj čaka ameriške bojne ladje, če bodo spremljale parnike, naložene z orožjem in bojno opremo, ki odhajajo v angleške luke. Amerika lahko Izgubi svojo bojno mornarico, če se bo odločila za konvoje. Senator Joseph F. Guffey, demokrat iz Pennsylvanlje, se je izrekel za konvoje, senator Clark, demokrat iz Missourija, pa proti. Senator Norris, progresivec iz Nebraske, je predlagal, naj Amerika takoj izroči več bojnih ladij Angliji in Kanadi, da bodo ščitile parnike, ki vozijo orožje v Anglijo. Ves svet nestrpno čaka na Rooseveltov govor, v katerem bo pojasnil, kako daleč bo Amerika šla glede obsega pomoči Veliki Britaniji. Norman Thomas sodelujt z "America First" New York.--Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je zadnji petek zvečer nastopil kot govornik na shodu odbora "America First" poleg Llnd-bergha, senatorja Wheelerja in drugih "aplzarjev," ki fanatično pobijajo sodelovanje Združenih držav z Anglijo v obrambo demokracije. Na shodu je bilo o-krog 22,000 poslušalcev, ki so divje ploskali Thomasu, ko je mikastll predsednika Roosevelta, toda molčali so kot grob, ka dar je kritično omenil Hitlerja.. weygandpodprl politiko pe-tainove vlade Apel na načelnike kolonij za lojalnost DEZERTACIJE FRANCOSKIH VOJAKOV Vichy, Franclla. 26. maja.— General Maxime Weygand, vrhovni poveljnik francoskih armad pred kapitulacijo pred Nemčijo in sedanji poveljnik oborožene sile v francoskih kolonijah v Severni Afriki, je podprl Petainovo vlado, ki je sklenila dogovor za večjo kooperacijo z nacijsko Nemčijo, se glasi tu objavljeno uradno poročilo. Weygand je odpotoval v Fez, francoski Maroko, da pojasni svoje stališče napram Petainovi vladi prebivaltem te kolonije. Njegov glavni stan je v Alžiru. Poročila iz Feza pravijo, da je Weygand v svojem govoru pred glavnimi voditelji francoske kolonije dejal: "Vsi ÎYancozi, ki se zanimajo za bodočnost kontinentalne Francije in njenega imperija, morajo odobriti načela In smernice politike, ki jo je orisala in osvojila Petainova vlada. Iz tega razloga apeliram na vas za lojalnost in disciplino v vseh ozirih. Sledite brez ugovora in obotavljanja Petainu, svojemu načelniku, ki želi ohraniti enotnost francoskega naroda." Poseben dekret, objavljen v uradnem glasilu francoske vlade, je odvzel francosko državljanstvo polkovniku Phillbertu Collettu, ker se je pridružil generalu Charlesude Gaullu, na čelniku francoskega odbora v Londonu in voditelju vseh "svobodnih Francozov". Poročila iz Beiruta pravijo, da je Collett s svojim vojaštvom odpotoval v Transjordanijo, kjer se je pridružil angleškim četam. Collett, ki je bival v Siriji, odkar je Francija dobila mandat nad to pokrajino, je nazvai francoske uradnike v Siriji za izdajalce, ker so dovolili Nemcem rabo tamkajšnjih baz za napade na angleške čete v Iraku. Brazzaville, francoeka Srednja Afrika. 26. maja,—Tukajšnja ra-diopostaja je naznanila, da je več sto francoskih vojakov, članov armade v Siriji, dezertiralo, Izgredi in nemiri v Iraku Padec osišču naklonjene vlade blisu Ankara. TurčUa. 26. maja. — Deset tisoč Arabcev se je udeležilo izgredov v Basu in sem dospela poročila se glase, da je vlada premierja Gailanija, ki se je postavil na stran Nemčije in I-talije, v nevarnosti padca. Arabci so navalili na trgovine in jih oplenili. Poročila pravijo, da Izgredi ogražajo ameriške poljedelske stroje na pomolih, katere so kupile turške zadruge in kateri predstavljajo vrednost $2,-000,000. Premier Gailani in obrambni minister Ncdji Šefket sta vprašala za dovoljenje za vstop na turško ozemlje in ga dobila. Pričakuje se, da bosta prišla v Turčijo danes. V Ankari krotijo govorice, da ao iraški generali začeli kontrarevolucijo. Žena in otroci iraškega premierja, ki Je nedavno apeliral na Nemce za pomoč proti Angležem, so že dospeli v Turčijo. Turška vlada bo morda revidirala svojo zunanjo politiko. Turčija, ki je že delno obkoljena od nemških in Italijanskih armad, je še nezavojevana zaveznica Velike Britanije, toda nevtralni opazovalci menijo, da se ne bo mogla dolgo ustavljati pritisku osišča/ Nemški poslanik Franz von Papen Je po povratku iz Berlina, kjer je kon-feriral s Hitlerjem, izjavil, da mora Turčija pojasniti svoje stališče napram Nemčiji. Senator zahteva konec stavk v industrijah Moskva zanika finsko poročilo Moskva, 26. maja — Pravde, glasilo komunistične stranke, je označila poročilo v nekem finskem časopisu, da bo sovjetska vlada dala v najem bogata žitna polja v Ukrajini Nemčiji, za nesmisel in laž. "Cas je le, da se finski žumallstl spametujejo in ne objavljajo poročil, ki nimajo nobene podlage,H pravi Pravda. Sovjetski tisk je objavil vest uradne časopisne agenture Tass iz Helsinka o akutnem pomanjkanju živeža na Finakem. prekoračilo sirijsko mejo in se pridružilo angleškim četam v Palestini. Drugo naznanilo pravi, da so angleške avtoritete zaprle urad francoskega konzula v Jeruzalemu. Nemški admirala svari Ameriko Zguleva konvojev v ospredju Berlin. 26. maja.—Admiral Erich Raeder, vrhovni poveljnik nemške bojne mornarice, je v razgovoru z reporterji posvaril Ameriko, da je spremljanje z o-rožjem naloženih pamikov po bojnih ladjah vojni čin. Nemške bojne ladje in bombniki si pri držujejo pravico napadov. Raeder je dalje rekel, da u strinja z Rooaeveltovo izjavo, "da konvoji pomenilo strelja nje In streljanje pomeni vojno.' Admiral je tudi obsodil ameriški patrolni sistem na morju In ga označil za agresijo. Nemčija gleda zelo r*esno na napore, da o-rožje, ki ga producirajo ameriške industrije, pride v angleške roke. On je ponovil Hitlerjevo deklaracijo, da Nemčija nima agresivnih namenov proti Združenim državam. S»'*. 26 maja.—Itall-kolona, ki ae je po puèésvi po severni » i! \ bila po- bitki -ngleškimi in črti. domačinakimi četami Cez pet tiaoč vojakov in častnikov ao te čete ujele. Italijaneki odpor v Abeeimji je bil zlomljen nâ vsej Nemčija bo kovala denar za Hrvaško Kralj Peter hoče postati letalec Berlin. 26. maja.—Nemčija bo kovala denar in tiskala bankovce za novo "neodvisno" hrvaško državo. Dinar, stara jugoslo-slovanska denarna enota, bo izginil is prometa v tej državi in nadomeščen s hrvaško enoto, ki se imenuje "kuna" po živali, katere koža je bila običajno Iz-menjevalno sredstvo v hrvaških pokrajinah v srednjem veku. Nemško kovarna bo kovala novce, nemška tiskarna pa bankovce za Hrvaško. "Kuna" bo razdeljena na sto "banlc". Sedanja razmerje je dvajset "kun" za eno nemško marko aH A0 "kun" za ameriški dolar. To Je tudi razmerje za jugoslovanski dinar, kf bo še nadalje v rabi v Srbiji. Jeruaalem, Paleatlna. 26, maja. — Jugoslovanaki. kralj Peter je Izreke I upanje, da postane član jugoslovanske letalske silo v Kanadi, ki bo po objavljenih poročilih uključena v program britikega imperija glede vežba-nja letalcev. Peter je Izjavil, da hoče poatati letalec. "Svobodna" jugoslovanska vlada v izgnanstvu je po svojem predstavniku izjavila, da ae bo lotila gradnje močne letalske sile, da U postane glavni faktor v borbi za osvoboditev Jugoslavije, ki je prišla pod dominacijo osišča Več jugoslovanskih vojaških letalcev je dospelo na Bližnji vzhod po porazu jugoslovanaki h armad. _ Primita rop. rja! "Poglavnik" se pere pred Hrvati Hrvatje ne marajo italijanskega kralja Za«reb. okupirana Hrvaška, (zakasnelo poročilo z dne 21. maja), — Dr. Ante Pavellč, po glavnik (firar) nove hrvaško dr žave, ima težko nalogo, da pre priča pristaše svoje vladajoče ustaške stranke, da Jim Je potreben italijanski princ za kralja. Te dni Je ustaška (hrvaška nacijska) stranka zborovala v Zagrebu In "poglavnik" ae je trudil, da dokaže svojim zaupni kom, da aavojski princ ne bo o-grsžal neodvisnosti Hrvaške, pač pa bo dvignil novo državo v do-slej nedosežene višine (!) Pavellč je je zahvalil Adolfu Hitlerju in Mussoliniju, ki ste prema gala Srbe, obenem je pa rekel, da ao hrvaški usUši razorožili Srbe na Hrvaškem In i Um s» prihranili delo in življenje nem škim In Italijanskim vojakom (Pred nekaj dnevi Je Italijan aki kralj Viktor Kmanuel po Muaaollnijevem navodilu ime noval svojega sorodnika vojvodo Spoleta za hrvaškega kralja. Ime novega kralja je Ajmon I ) Opozicija proti vojaški sluibf na Irskem Dublln, 26 maja — Irski par lament se je danes sestal v svojem zasedanju, da allšl Izjavo premierja Kam ona de Valere o vladnem stališču glede obvezne vojaške službe v severni Irski, ki podpira angleške vojne napore. Uradni krogi priznavajo da bo premier ChurehlH odložil izvedbo obvezne vojaške službe v aevern! Irski zaradi naatale o-porklje. Roosevelt naj stori potrebne korake COLBY NAPADEL STAVKARJE Wincheeter. Va» 26. maja.— Zvezni senator Harry F. Byrd je sinoči pozval predsednika Roosevelta, naj v svojem govoru po radiu v torek zvečer odločno pove, da njegova administracija ne ao tolerirala stavk v Industrijah, ki izdelujejo orožje, atrelivo in drugo bojno opremo in katere ovirajo izvajanje obrambnega programa, "Vlada ne sme delati kompromisov glede tega važnega vprašanja, ako noče ograijitl narodne varnoati," je dejal aenator. "Administracija ne more več omalovaževati katastrofalnega učinka stavk in noben sloj, ne delavci n ne Industrije!, nima pravice, zpoatavljatl naroda nevarnoati v tej kritični situaciji. Absurdno in nesmiselno je govorjenje o večji pomoči Veliki Britaniji, če ne >omo storili ničesar, da Amerika »roducira orožje, ki ga Velijta tritanlja nujno potrebuje. Stavke v obrambnih induatrijah v zadnjih mesecih so odvzele Angliji mnogo bojno opreme, obenem pa ao rezultlrale v zavlačevanju programa naše laatne obrambe. Stavke ae nadaljujejo. Komaj je ena končana, še nastane druga ln učinki ao vidni. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je • karakteristično aroganeo naglafll, da je proti izravnavi konflikta s operatorji Iz jütnlh držav, zaeno pa je zapreti) s ustavitvijo obrata na pdlju mehkega premoga." Byrd je dalje rekel, da ao stavko v ladjedelnicah na upadu podžgali subverzlvni in ae-bični elementje. Ta ae Je pričela pred dvema tednoma in delav-aki department še ni Instruiral federalnega posredovalnega odbora, naj jo konča. Chicago, 26, maja.—Bain-bridge Colby, firlavnl tajnik v zadnjih letih Wilaonove administracije, Je sinoči v avojem govoru nazvai Stavkarje za lade-juice In stavke xa u|>or, obenem ps je zahteval od Rooaeveltove administracije draatlčno akcijo. Colby Je govoril pred člani Nedeljskega večernega kluba. Drugi govornik je bil general Frank Parker, bivši poveljnik šestega armadnega zbora. "Pri|M>veduJeJo nam, da ae moderne vojne vodijo v industrijah In du od teh zavisi zmaga," Je dejal Colby. "To pomeni, da delu vri so pfftvtiluntvt niše ml-lituristične sile kot vojaki v taboriščih in strelskih jarkih. Iz tegs sledi, da delavci, ki odlože orodje In zastavkajo, so izdajalci v Istem smislu kot vojaki, ki vržejo proč orožje. Rooseveltova admlnistrsclja mora storiti svojo dolžnost in zatretl upor doma. Tej se ne more Izogniti, kajti brez spolne enotnosti de-mokruclja ne more voditi vojne." Lov na komuniste mm $ * * Franci/f Vichy, Francija, 26, maja. — tvi .10,000 oseb je bilo aretiranih v zadnjih dneh na obtožbo komunističnih aktlvnoatl v nezaaede-ni in zaaedenft FrenHJI po poročilu, ki ga je objavil Ust Journal de Lyons, Večina Je bila obto-žens širjenja komuniatične propagande. Vojaki zatirajo izgrede v Indiji BombaJ, Indija, 26. maja. — Angleške čete so bile pozvane v akcijo, da zatrejo Izgrede med Hindutl in mualimani, ki ao izbruhnili zadnji četrtek. Najmanj 40 ljudi je bilo ubitih in č#z sto ranjenih v izgredih. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT . SLABILO IN LAHKIMA »LOYMMBKM MABODNB rODCOKNC JBDNOTB Oyj il yvhUilHl bf Klt'iM NSUMMI S#a#flt ll M M. »UlMcrteOM rat« t far Um U»lta4 Stat« ChUs*» m*4 M rrar, cm«*» m4 Ctan» i7.m h> r«. 11, mu a mmmUim ».M P" <•«• o«U»ov po dogovoru. -HokopW dopUov Ui MM-robnih *Unkov * n* Hofcopi«! ttumtM tMl«« <*rl.o» povMti, dram«. p»«nl Itd.) m vrnejo poliljaulju I« v »luteju. tm f Rrlloill pottnlno. ^ " Ad»rrtJ.ln« rmU« o» *(r—mm»t>-MMMKrtpte •< •W"»*^' .«i*»« u.uwll«lUS artkki will Mi U fiurnmd. Oibm Mk m .torU.. ptor*. ^ «§.. will be r«tur^ u, mly wkM m>m»wm k» -if illrm»! «M nubi m tm* rt* • IMmb fROHVETA MU M UtMib A»«., I kkM., UIImI* MRiMI Of TMK rKOKBATK» MEM » «AUvaiu na pr|w#r blago bl mors Is dobiti centralna kitajska vlada. Ameriški konzul Charl«s Reed se je trudil v naporih, da Kitaj-pl dobe blago, a nI uspel. Jspon-cl so zahtevali od Indoklnske vlsde, ds mora blago Izročiti vojaškim svtoritetsm. Člani japonske vojaftke misije so obvestili ameriški kompanlji, da bo odreiena zasegs blaga, kar se jt zgodilo kljub piotestu ameriškega konzula. Blago je bilo naloženo na japonske psrnlke In odpeljsno. Indoklnske avtoriteta so priznal«, da niso lm«l« kontrole nad ameriškim blagom. MasiolM prsmsial svoj kabinst Rim, 26. maja, — Mussolini je premešal svoj vojni kablnat. Polkovnik Sorlce je bil razrešen dolžnosti kot načelnik tega kabinete. To pozicijo j« Imel pet let. RLOVKNRRA NARODNA PODPORNA JBDNOTA Izdaja avoje publikacija In 9m «osebno lisi 1'roevet« s« korlall, ter polrsbno agllarijo svojih društev In flaitstv« In a propagando svojih Idej. Nikakor p« ns i« propagando drugih «odpornih organizacij. Vsafea organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agltalorllnl dopisi In naznanil« drtiflh podpornih organizacij In njih drsAt«? naj sa ne pošiljajo Nato ProavetA. 00*0*00000+ ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE a« vsi drnitvMd tslslšl le tajal«« la Masi, hI jtfc dr uši f s lav «IIJ« v te svrbe. NaŠl aaatsvljael lakslal ia petevalal asstefalkl as d«l«#«e« «kraj« ssi l*ala na r bor Irk, ss Mlleasš««, Wls. la sh«Hr« Am«* lsak«vldl, ss ri«e«laad. OMe I« <• Aadr«! Ilrla ii KIy, Ml»«, ss «Ha-M IHIM«eiM s. Prsat KIm Is rfcUlMdaM. Mea, ss <'«l*«la la «fc«lk*. frank (>•««• la TIr« Ulit Pa* SS vae av«daj*-vilMMtee Caeee. Ani** Zmrmik la N«r«i«i«, Pa« SS VM BapaUn« r«*Myl*a»ij«. Jm IVlrrnrl la IJkftf, Ps* SS SS* Joti« ferelfc a« IWtrsIt la «kelke. I*«»t#t vmS t*« pa lakfc« s« eer«#»lfc «•*!« «veje PROflVRTA MST B«. levadet« Ao, i*Ue«% Ml ROMAN IZ VOJNE L. 187*71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK EMILE ZOLA _ (8« nadaljuje.) A noge io jih odnašale nehote. Potrebovala sta neizmernega napora, da sta m za hip ustavila na vogalu dveh cest, med skupinami, ki so stale pred neko gostilno. Tam so se meščani mirnih lic razgovarjali z nemškimi vojaki; in napravila sta se, kskor da poslušata; celo osme-llla sU se In rekla par besed o dežju, ki utegne trsjsti yio noč. Nekdo, debel gospod, jih Je gledal s takšno stanovitnostjo, da sta vztrepe-tala. Ko pa se jim je nato dobrohotno nasmehnil, sta se osrčila i* vprašala čisto tiho: "Gospod, sli je pot, po kateri se pride v Belgijo, zastražena?" 44Je, toda pojdita najprej skozi ta gozd In potem čez polje." V gozdu, pod velikim črnim molčanjem nepremičnih dreves, ko nista slišala ničesar več, ko se nI nič več gsnllo In sta menila, da sta ote-ta. sta si padla z globoko ganjenostjo v naročje. Maurice je glasno zaihtel, dočim so po Jeanovih licih počasi polzele solze.^Tö je bila prva tolažba njiju dolge muke—veselje, da sta si mogla reči: morda se naju gorje poslej usmili. Držala sta se v strastnem objemu, v bratovstvu, porojenem Iz vsegs, kar sta skupsj pretrpela; in poljub, ki sta ga nato menjala med seboj, se jima Je zdel najslajši in najsllnejšl v njunem življenju, poljub, kakršnega nikdar ne bi prejela od ženskih ust: nesmrtno prijsteljstvo in popolna gotovost, da sta njiju srci odslej ns vekomaj le še eno. "Mali moj," je povzel Jean z drhtečim glasom, ko sta se izpustila, "že to je zelo dobro, da sva tu, ali na koncu še vendar nisva . . . Treba bi bilo, da se nekoliko ogledava." Dssi Maurice ni poznal tega kraja meje, vendar se je zsklel, ds je dovolj, če grests naravnost. In zdaj sta se plszlla obadva drug za drugim ter se previdno spustila tik do hostnegs pa-robka. Nato sts hotela kreniti na levo, kakor jima je svetoval ustrežljivi meščan, ds si okrajša-ta pot z bližnjico čez strnišča. Ko ps sts dospela do ceste, obrobljene z jsgnjedi, sta zapazila o-genj pruske straže, ki je zapirala pot. Svetil se je bajonet stražnika; vojaki so mirno zajemali poslednje žlice svoje juhe. Vrnila sta se po isti poti, in se v strahu, da jih ne bi preganjali, na% merila zopet v notranjost gozds. Zdelo se j i ms je, ds sllšita glasove in korake; skoraj celo u-ro sta se potikala po hosti, Izgubila vaakatero smer, blodila v krogu, dirjala vČssih skozi grmovja kskor befsčs zverjad, in stsls včasih v mrzlem znoju pred nepremičnimi hrasti, ki sta jih imela za Pruae. Naposled sta vnovič stopila ns pot, obrobljeno z jagnedi, deset korakov od straže, čisto blizu vojakov, ki so se mirno greli pri ognju. ' "Ni srede!" je zsgodrnjsl Maurice. "Gozd Je ves začaran." To pot pa so jih slišali. Zlomilo se je par vej, Izprožilo par kamnov. In ko na stražnikov "Wer da?" nista odgovorila, nego zdirjsls, je strsžs prijela za orožje, puške so zstresketsle in obsu-le hosto s kroglami. "Strele božjs!!" je zsklsl Jesn, zadržujoč krik bolečine. Po levi meči gs je bil zadel udarec s bičem, čigar slls ga je vrgls ob drevo. "Ali si zsdet?" je vprsšsl Msuricc plašno. "Da, v nogo, prokleta smols!" Obadva sta še poslušals, vsa zasopla In meneča, da slišlta šum preganjslcev za petami. Toda streljanje je bilo ponehalo In nič se nI več ganilo v velikem drhtenju tišine, ki se je zopet spuščala na vas. Straži pač očividno ni bilo do tega, ds bi se pobljsla med drevjem. Jean Je z naporom skušal vstati ln se premagoval, da ne bi zapečal. Maurice ga je držal. "Ali ne moreš več hoditi?" "Zdi se mi, ds ne!" ». Srd gs je pograbil, njega, ki je bil sicer tako miren. Stisnil je pesti, nsjrajši bi bil tepel sebe samega. "Ah, bogme ln strela božja! Če to ni smola, da si daš pokvariti nogo, ravno takrat, ko bi jo Uko potreboval, da stečeš! Častna beseda, človek bi se vrgel na gnojišče!... Beži ti sam!" Maurice se je zadovoljil s tem, da je odgovoril veselo: » »Ti si neumen!" Prijel ga je za roko ter mu pomagal, saj se je obema mudilo dalje; toda čez malo korakov, ki jih je storil Jesn z velikim trudom in junaškim naporpm, sta vznemirjena zopet obstala, ker sta pred seboj na robu gozda zagledala hišo, nekakšno majhno pristavo. Nobena lučka ni razsvetljevala oken; skozi širokoodprta vrata dvorišča se je videlo prazno, temno poslopje. In ko sta pogumno stopila na dvorišče, sta se začudila, kajti našla sta konja, čisto osedlanega, ne ds bi karkoli razodevalo, čemu da stoji tukaj. Morda se je imel lastnik vrniti; nemara pa je ležal s prestreljeno glsvo zs kakim grmom. Kaj je bilo, nista izvedeli nikoli. Toda Msuricu se je nemudoms porodil nsčrt, ki gs je sprsvil očividno v nsjboljšo volja "Poslušaj, do meje je vendarle predaleč, in potem bi pač na vsak način rabila vodnika . . . Če pa greva v Remilly k stricu Fouchardu, sem gotov, ds te prepeljem z zaprtimi očmi, tako dobro poznam vsako najmanjšo prekpot... Ali ni imenitna misel, da te naložim ns tega konja? Stric Fouchard naju gotovo sprejme." "Tak pojdi sam!" je ponavljal Jean. "Molči, ne bodi bedak." Ko je Jesn sedel trdno ns sedlu, je Maurice prijel konjs za uzdo; odpravila sts se. Utegnilo je biti ensjst; nsdejsl se je, ds oprsvi pot v treh ursh, tudi če bi hodils le korskoma. Za tre-notek pa t« j• priprsvils težkoča, ki je prej ni premislil, v obup: ksko naj prideva čez Meuso na levi breg? Most pri Mouzonu je bil gotovo zsstrsžen. Naposled se je spomnil, ds je niže doli pri Villersu brod. In zanažaje se, ds jima bo sreča vendar le enkrat mils, se je nspotil ns slepo čez trsvnike in njive desnegs obrežjs proti tsj vssi. Od krsjs se je godilo vse doksj dobro, samo neki jahajoči patrulji sts se morala ogniti in sta ostsls okrogle četrt ure nepremično v senci nekega zidu. Dež se je pričel iznova, in marš je postal zelo utrudljiv za Maurica, ki je bil pri-moran teči po rssmočeni zemlji poleg konjs, ki je bil ns srečo dobrs, poslušna žival. V Villersu jim jf bils sreča \ resnici mils. Brodsr je bil ravno ob tej nočni uri prepeljal nekega bs-varskega častnika; mogla sta tako na brod in sts se ns oni strsni izkrcala brez težav. Nevarnosti in strašne težave so se pričele šele v vssi, kjer bi bils kmslu psdls v roke strsž, razpostavljenih po vsej dolžini Remilly-ske ceste. Zopet sts krenlls v hosto ln hodils dalje, kakor so pač dopuščale male, komsj izvožene rebri. Vsaka najmanjša zaprsks jih je prisilils napraviti o-gromen ovinek. Hodila sta preko živih mej in jsrkov ter si odpirala pot v notranjosti neproait-nih lesov. Jean, ki ga je v drobnem dežju>prljemala groznics, se je bil napol nezavesten zgrudil ns sedlu in je z obema rokams krčevito sti-sksl konjs zs grivo, dočim gs je morsl Maurice, ki je bil vzel vajeti v desno roko, držati za noge, da mu ni zdrknil s konjs. (DaUs prihodnjič) i ..... — Prišla sva pogledat stanovanje. Saj ga oddajate, kajne? — Da, toda samo brez otrok! — To nič ne de, saj privedeva svoje. p Oospa, ali po^ bro, da govoritTTT bro, da 2 njo sploh SPOMINSKI DAN Prihodnji petek, 80. maja, praznu-jemu v naii deželi spominski dan. Na ta dan proslavimo nate zaslužne može, čigar dela bodo za vedno živela v zgodovini te velike dežele. To ie dan, v katerem bi se morali oddahniti in pregledati naše misli in simpatije v spomin na vse preminule sorodnike in prijatelje. Vsled tega je bil dan spominov, en dan v letu, pc*^ onim ki pr £ J*»» spominjamo Te2 1 udobna u, in dobrot. V vseh govore enak jezik v^J* Prihodnji Petek se "Jonom mož. ¿ena " bodo spominjali in J3 drage. Imejte v sp^V? primernega načina, , ¿¿2 napravili, kakor i ^^ cvetic. John Ornem predsednik unije ladjegradnišldh delavcev CIO. podpisuje pogodbo, katero je njegova organlsacija sklenila s Beth-lehem Steel Co. ln katera krije 2000 delavcev, uposlenlh v ladjedelnici te kompanUe v Hobokenu. N. J. Poleg nJega Je Ellnore M. Herrick. pokrajlnaka direktorica federalnega delavskega odbora. v ozadju pa voditelji unije. _" i —i i -sgsaaasa II . 1 sklonil in ga pobral. Nekaj stavkov je bilo zapisanih na njem in stari Dood jih je bral in ničesar ni mogel razumeti. "Hvala Ti za šopek, upam, da Te bom vredna in obljubljam Ti pred Bogom, da Ti bom zvesta žena," je bilo zapisano na papirju. Staremu Doodu so roke nenadoma omahnile in moral se je nasloniti na stol. Ta listek je bil v knjigi, ki mu jo je bila poslala in to je bil njen odgovor ... on pa ga ni našel... Ni ga našel in ona, ki ga je ljubila, je zaman čakals ns njegov odgovor ... Ni prebolela tega. Odšla je iz mesta in umrla ... Polens v kaminu so dogoreva-la. Staremu Doodu se je zdelo, da vidi prikazen: dekle, zavito v tančico, ki ji je padala preko obraza in ramen, tako podobno dekletu, ki si ga je pred več ko tridesetimi leti izbral za svojo nevesto. * Bila je Emilija. Neslišno je bi la vstopila in obstala pri vratih. Prišla se je poslovit, kajti še to noč je nameravala zapustiti hišo svojega trdosrčnega strica. — Stopi bliže, Emilija, jo je povabil Dood ln se trtidno dvignil. Neka čudna izprememba je bila v njegovem glasu. — Pokliči gospoda Smithsa, in reci mu, da sem zadovoljen njim. Ko je trenutek pozneje stal presenečeni mladenič pred Doo-dom, mu je ta pokroviteljsko stisnil roko in rekel: — Upam« da boste pozabili moje prejšnje besede. Emiliji-na sreča je bila vse, za kar sem živel in če jo boste mogli osrečiti, boste imeli v meni najboljšega prijatSlja . . . Med šeparji "Kako je bilo snoči v kinu?" "Kaj hočeš, slabo. Sunil sem samo eno listnico, pa še tista je bila prazna . . ." Zabloda Bil je mrzel zimaki večer. Stari Dood je stopil iz toplo zakur-jene delovne sobe v knjižnico, kjer so klepetsll mladi ljudje. Njegov pogled se je ustsvll na čipkastem roksvu njegove neča-kinje, ki je llstsls po reviji. Nejevoljno je zsgubsl čelo, ko se je mladi Smiths, ki Je stal ob njej, s svojo roko skorsj dotaknil njene ln se z zsljubtjenlm nasmehom sklonil k njenemu licu. Gospod Dood js šel po sobi, pokra-mljal s tem in onim mladim človekom, nsto pa se Je vrnil v svojo sobo ln se udobno zlekntl v mehki naslanjač V kaminu je prasketal ogenj in temniti se Je pričelo. Vstopil je sluga in prižgal luči. Gospod Dood mu je naročil. naj zaprosi mladega Smithsa. da stopi za trenutek k njemu Smitha se je ljubeznivo naklonil gospodični in. malce vznemirjen. stopil v sobo starega gospoda. Ljubil je njegovo nečakinjo in staremu Doodu to gotovo ni ostalo prikrito. Edina dedična bo. a on . . . njegov družabni po loža j m* ni bil bog ve kako tr den . . . — Klicali ste me. gospod, — je dejal in obstal ob vrslih Stan. sivolasi Dood Je vstal* Stopil )e k mlademu človeku, mu položil roko na rame in re kel. ___ — Emilija in vi sta prijatelja, i pr Opazil sem vajino medsebojno Ihii naklonjenost, gospod Smiths. E* 1 millja nima nikogar razen mene ln moja dolžnost je, da skrbim za njeno srečo. Prosim vss, ds ne pridete več v mojo hišo. Nočem, ds bi se Emllljs zaljubila ... ai-cer bi jo moral razdediniti. Tako, to je vse, kar sem vam hotel reči. Stari Dood se je znovs pogret-nll v naslanjač. Polena v peči so gorela ln prasketala. Zunaj je zsvljsl mrzli veter in sneg Je nsletsvsl. Iz knjižnice se je slišsl bie/hkrl>en smeh in govorjenje mladih ljudi, ki so pili čaj. Potem so se vrata sobe neslišno od prla ln vstopila je tmllljs. Bils je bleda ln s obraza jI je aevala trdna odločnost — Prišla sem, da bi ti rekla zbogom, stric — je dejala tiho. Dood je vsul. Gledal jo Je. kako je stala mlada, prikupna in lepo oblečena ob kaiminu ln Is-raz nejevolje se mu je črtal ps obrazu. Njegove besede so bile ostre ln sovražne — Ne bom dovolil, da bi se zaljubila. draga moja! Nočem biti aokrtv tvoje nesreče. Gospoda Smithsa si izblj Iz glave in vse bo zopet v redu. Stopi Is je za korak proti njemu. Ponudi Is mu je svojo majhno. trepetajočo roko: — Z bogom, atrtc. Poročila ae bom s gonpodom Smiihsom, če- HUMOR Na starini Neka gospa stopi v trgovino in si ogleduje knjige, razložene po policah. "Kupila bi tale roman," pravi prodajalcu, "toda vidim, da imate samo drugi del." Prodajalec v sveti vnemi: "Kupite ga, gospa, povedal vam bom začetek." e... Med prijateljicama "Moja sobarics se je poročila z rubežnikom." "Prav gotovo ga je pri tebi spoznala!" - e "Te dni se je prišla k nam predstavit nova služkinja." "No in?" "2ena jo je vprašala, če se tudi na otroke kaj razume." "No in . . ." "Odgovorile je, ds se razume." "Ali je imela dobra spričevala?" "Dejala je, da je njeno najboljše spričevalo to, da je bila tudi sama nekoč otrok!" e Mlada ljubesen On: Dušica, vroče te ljubim, toda žal mi ni mogoče, da bi se ta teden videla. Mi ostaneš zve-strf? Ona: Seveda, če treba tudi štirinajst dni. Slavni zvezdoslovec Schiapa-reli, ki je odkril kanale na Marsu, je bil nekoč v družbi, kjer so prevladovale dame. — Gospod profesor, — ga je nagovorila mlada lepotica, — pazite, da ne izgubite tu glave. , * » Vegetarijanec "Ali sem prav slišala, soseda, da je .vaš mož postal vegetarijanec?" "Res, res, odslej pije samo sli-vovko ln borovničevec." sv morsm zaradi tega Iz tvoje iše. Zbogom! Ponosno je dvignila svojo svetlolaso glavo ln zapustila sobo Stari Dood se je naalonil na o-maro, ki je bila polna knjig in sklonil glsvo. V knjižnici je po-stslo tiho. Potem se js naglo vzravnal ln odprl omaro. Iztegnil je svojo suho roko in vzel najvišjegs predala zaprašeno knjigo, z mesta, kamor jo je bil položil pred več ko tridesetimi leti. Nstsnčno se je še spominjal vsegs — svoje izvoljenke, ki jI J^ bil vdan z vsem svojim srcem. tistega dne, ko ji je bil po služsbnlku poslal prekrasen šopek s pisemcem, v katerem jo je bil proail, aH bi mu hotela postati življenjaka tovarišica ... Nobenega odgovora mu ni dala. čez dva dni mu je poelala tole knjigo. Ničeaar drugega, nobenega sporočila. Knjigo je položil v o-maro ln se je nikoli od tistega dnevs ni več dotaknil... Nekajkrat sU se še srečaU, s izpregovorila nisU več. Kmalu se je odselila iz mesu ln potem Je izvedel, ds je umrU. Ni je pozabil. Ranila mu Je srce. Tako kruto ss je polgrsls s nJim. on pa Je mislil, ds mu bo posula žena in mu dala otroke . , . Ne, Emilija se nikoli ne sme zaljubiti . . . Stresel Je prah s knjige, ki jo Je bil držal v rokah Pri tem se Je knjigs odprU ln Iz nje je padel orumenel listič. Naglo se Je Ako ie niste Naročite si majski glas prvomajska Bogata po publikacija Proletarca. vsebini in ilustracijah CENA 25c IZTIS * (Kjer mogoče, naročite jih več za svoje znance in prijatelje.) lir Naročila aprej PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue • Chicago, Illinois TISKARNA S. N.P. SPREJEMA VSA obrt »padajoča dda Tlaka vabUa ss veselice In shode, vlziinlce, časniki koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slov* češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIJ>. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—-Cene zmerna, unljsko étkp Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 8. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILL TEL. ROCKWELL 4*04 naročite si dnevnik PROSVE Po sklepu U. redne konvencije se lahko nuM nii lbi prišteje eden. dva. tri. štiri aH pet članov U ena druito«z» ninL Ust Proaveta stane sa vse enako, sa člana aH n* eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pri m» tednik, se Jim te prišteje k nazočninl. Torej sadaj M" da je list predrag sa člane SNPJ. List Presveis Jaj^— gotovo je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal 1W n* Pojasnilo«- Vselej kakor hitro kateri teh članov prene ^ SNPJ. ali če se preseli proč od družine ln bo iah£vw j tednik, bode moral tisti član lz dotične družine. *» J*»» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj narnaniti uprar ln obenem doplačati dotično vsoto liztu Pm^T stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ra to vso Cena listu Pioaveta Je: Za Združ. države in Kanado SS.00 Za Cleero la Chicar» Ht 1 tednik ia S tadnika i» 2 40 J tednika ls~ ■i 4 tednika la | tednikov la Za Evropo je ________ spodnji kupen, priloži«« po^o Moner Order v pismu In si naročite Prosveto.^«^ _ PROSVETA. SNPJ. SSI7 So. Lavmdale A ve. IU. mmmm Priloženo počil Jam naročnino sa lisi Prosveto vsali 1) Naslov . Ustavite tednik ln članov moje družtnet pripéttte Ci drvi*"*-k moji ****** * A