lisi slovenskih delavcev'? AnaerikL ^STda^^^j TELEFON PISARNE; 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO, 252. - ŠTEV. 252._•_NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 26, 1915. — TOREK, 26. OKTOBRA, 191& VOLUME XXIII. — LETNIK~XXni ŽELEZNI OBROČ OKOLI SRBSKE ARMADE POSTAJA VEDNO OŽJI. BOLGARI PRODIRAJO Z JUGA, NEMCI PA S SEVERA IN VZHODA. ZAVEZNIKI HOČEJO IMETI NA RAZPOLAGO ŠTIRISTOTISOG MOŽ. ZAVZETJE SKOPLJA JE URADNO POTRJENO. — POLOŽAJ ZA SRBE POSTAJA VEDNO BOLJ KRITIČEN. — GRŠKI PRINC JURI JE DOSPEL V SOLUN, KJER BO INŠPICIRAL GRŠKO ARMADO. — GENERAL RADKO DIMITRIJEV. — IZJAVA BIVŠEGA RUMUNSKEGA VOJNEGA MINISTRA FILIPESCA. — PROTESTNA NOTA BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — AVSTRIJCI IN NEMCI PRODIRAJO NA CELI ČRTI. POROČILA ZAVEZNIKOV. Položaj v Srbiji. Pariz, Francija, 2."», oktobra. — Tukajšnja llavas-agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, ki se glasi; Na severni l'ronti so Srbi koncentrirali večji tlel svoje armade pri reki Mlavi in se pomaknili nekoliko nazaj. Sovražniku se je posrečilo pri Viti«'gradu s tremi bataljoni prekoračiti reko Drino. Srbi se Nem-eem in Avstrijcem niso ustavljali, pač so s<- pa pomaknili nekoliko nazaj in se utaborili na važnih postojankah. Očividno je, da nameravajo Nemei in Avstrijci prodreti od Višegrada do Skop-lja in se tam združiti z bolgarsko armado. Ve bi se jim to posrečilo, bi prišli Srbi v past. iz katere bi ne bilo nobenega izhoda. Srbi so se morali umakniti izpred Knjazevca, ker se niso mogli ustavljati strahoviti bolgarski premoči. Sovražnik je dospel pri Kraljevem Selu na levi breg reke Timok. Vest, da so zavzeli Bolgari mesto Skoplje, je uradno potrjena. Pri Brzi Palanki. Pariz, Francija, 2f>. oktobra. — Avstrijske in nemške čete, ki so prekoračile v neposredni bližini romunske meje Donavo, so zavzele vas Tekojo. Iz Bukarešta poročajo, da so Srbi sovražnika pet ur zadrževali in mu prizadeli neizmerne izgube. Ko so zavzele čete Tekojo, so za-čeie prodirati proti Brzi Palanki. Vse tamosnje prebivalstvo je pobegnilo v Rumunsko. Položaj je vedno bolj kritičen. London, Anglija, 25. oktobra. Vse brzojavke, ki prihajajo iz Srbije, naznanjajo, da je položaj z vsakim dnem bolj kritičen. Na severu je med nemškimi in bolgarskimi četami samo 35 milj razdalje. na jugu so pa Bolgari zavzeli že večji del Macedonije. Sovražnika bosta imela še danes vse važnejše železniške proge v svojih rokah. Bolgarski napadi. Pariz, Francija, 25. oktobra. — Neki tukajšnji list je dobil iz Aten sledeče poročilo: Bolgari so na treh mestih vdrli v Srbijo in naleteli povsod na silen odpor. V nedeljo zvečer so se morali umakniti proti Strumnici. Pri tem jih je zasledovala francoska in srbska kavalerija. \ se bolgarske operacije pri Pi-rotu so se izjalovile. Bolgari so prišli do Timoka, odtam pa ne morejo nikamor naprej. Vojaški strokovnjaki so mnenja. da nemški general Macken-sen ne bo prej začel z novo ofenzivo, dokler se Bolgari ne bodo ■ združili z nemško armado. Francosko poročilo. London, Anglija, 25. oktobra. Havas-agentura v Parizu je dobila iz Soluna sledečo brzojavko: Francozom se je posrečilo zavzeti črto (iradek-Volandovo-Rabro-vo; pri tem so pognali v beg tri bolgarske divizije. Francozi prodirajo sedaj proti Strumnici, kamor so Bolgari v velikem neredu pobegnili. Bolgari so izgubili troje topov in veliko množino vojnega materijala. Radoslavov protestira. London, Anglija, 25. oktobra. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je poslal vsem bolgarskim poslanikom v inozemstvu posebno noto, v kateri zahteva, da bi odločno protestirali proti obstreljevanju Dedcagača in drugih bolgarskih pristanišč. Dedeagač je pred dvema dnevoma obstreljevalo osem velikih zavezniških bojnih ladij. Neki stavek v noti se glasi: Skoraj nepotrebno je omenjati, da Bolgari niso odgovarjali na zavezniški ogenj, ker omenjena mesta niso utrjena ter tudi niso pripravna za obrambo. Princ Juri v Solunu. Pariz, Francija, 25. oktobra. — Iz Aten poročajo, da je odpotoval včeraj v Solun princ Juri; spremljal ga je ves njegov štab. Princ bo nadzoroval tamošnje vojaštvo. « Dimitrijev v Rumunski. London, Anglija, 25. oktobra. Iz zanesljivega vira je znano, da je dospel bolgarski general Radko Dimitrijev, ki je bil svoj čas poveljnik ruske armade pred Prze* mvslom. v Rumunsko. Bolgarska vlada ga smatra za veleizdajalca in je razpisala zanj že veliko nagrado. Položaj v Rumunski. Pariz, Francija, 25. oktobra. — Ilavasova. agentura je dobila iz Bukarešta brzojavko, da so promet meti Rumunsko in Bolgarsko zopet vrši. Prebivalstvo je mirno in se čisto nič ne navdušuje za vojno. Filipescu. Pariz, Francija, 25. oktobra. — iz Bukarešta naznanjajo, da je imel pred kratkim bivši vojni minister in sedanji vodja konservativne stranke, Filipescu, dolg govor. v katerem je zelo napadal rumunsko vlado. Rekel je, da se mora Rumunska na vsak način u-mešati v vojno in se pridružiti zaveznikom. Zavezniki so izpremenili svoj načrt. London, Anglija, 25. oktobra, iz zanesljivega vira se naznanja, da so zavezniki popolnoma izpremenili svoj načrt, ter da bodo šele tedaj napadli Bolgare, ko bodo imeli na razpolago 400,000 mož. Manjša armada ne more proti Bolgarom ničesar opraviti, ker so Bolgari z vsem potrebnim preskrbljeni in dobijo vse kar hočejo, od Nemčije. Zadostno število vojaštva se bo izkrcalo najkasneje v teku štirinajstih dni. Odločna zahteva. London, Anglija, 25. oktobra. Neka tukajšnja brzojavna agentura poroča, da so stavili zavezniki Grški dva predloga: -- Ali naj začne takoj demobilizirati, ali naj pa napove Bolgarom in centralnima državama vojno. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se bo Rumunska mogoče že prihodnji teden pridružila zaveznikom in vdrla v Ogrsko. Če hoče imeti Rumunska od sedanje vojne kaj dobička, mora na vsak način to storiti. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. Berlinska vest. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade poroča : Nemške čete so na vee mestih prekoračile reko Tamnaro. Arma- la generala Koevesa je dospela .lo črte Lazarevac-Rebrovac. Armada generala Galhvitza je zavzela vse višine južno od Pe-trovca. Levo krilo avstrijske armade je zavzelo Oršovo, prekoračilo Donavo in se polastilo Sipa. Bolgarska armada prodira severno od Pirota. Južno od Slatine smo pognali nazaj srbske prednje straže. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra. — Avstrijski generalni štab poroča: Armada nemškega generala Koevesa je pognala Srbe na celi črti nazaj. Nemške čete. ki so prodirale ob obeh bregovih reke Mora-ve. so zavzele višine južno od Pa-lanke in severno od Petrovca. Bolgari, ki so zavzeli Negotin. so severno od Knjazevca prekoračili reko Timok. Boji pri VišegTadu. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Vrhovno vodstvo nemške armade poroča: " Pri Više gradil smo zavzeli precej ozemlja. Zapadno od Koluba-re smo prekoračili reko Tamnaro. Armada generala Galhvitza je zavzela z naskokom vse višine na južnem br- gu Jasenice. Prav posebno se odlikujejo bolgarske čete pod poveljstvom generala Bojadjeva, k' so zavzele višine pri Mikrovacu, 120 milj severno od Pirota. Zavzetje Skopi j a. Sofija, Bolgarsko, 25. oktobra. Oficijelna izjava, ki je bila danes izdana, se glasi: Naše čete so strahovito porazile sov^ažniško armado v bližini Skop-Ija. Po vročem boju se nam je posrečilo zavzeti mesto. Sovražnik, ki je izgubil najmanj osemsto vojakov, se je moral umakniti. Naše čete ga še vedno zasledujejo. Na drugih frontah se ni ničesar posebnega pripetilo. Macedonci. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Iz Budimpešte poročajo, da so se vneli ob zavzetju Skoplja vroči boji med macedonskim prebivalstvom in med Srbi. Macedonci so smatrali to za ugodno priliko, da se maščujejo. Poklali so vse, kar jim je prišlo pod roko." Ko so Bolgari začeli vojno s Srbijo, so račuiiali v prvi vrgti na Macedonce. Vedeli so namreč, da vlada med temi ljudmi in med Srbi smrtno sovraštvo. Bolgari so lahko zadovoljni, ker so naleteli v sovražniški deželi na tako dobrega zaveznika. Črnogorci. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra. Ko so prodirale naše in nemške čete pri Višegradu preko srbske meje, so navalili nanje črnogorski vojaki. Črnogorce smo z lahkoto pognali v beg. Če ne bo kazalo drugega, bomo poslali tudi v Čr-nogoro nekaj svojih čet. "Preselitev" srbske armade. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Pred par dnevi se je razširila vest, da nameravajo zavezniki spraviti svojo armado v Italijo. V ta namen je Italija baje že poslala 80 transportnih ladij proti albanski obali. Vsak količkaj razsoden človek mora spoznati, da je to čisto navadna laž. Srbe dobro poznamo in vemo, da se bodo borili do konca. Preveč so ponosni, da bi pustili svojo domovino in se u-/maknili v drugo deželo. II » I V •» |_ ■■ v v , Z iztočnih bojisc. Rusi vrženi nazaj. Vprizorili so naskoke pred Rigo ter severozapadno od D vin ska, a so bili odbiti USPEHI AVSTRIJCEV. Armada generala Linsingena je prodrla rusko fronto pri Komaro-vu na razdaljo treh milj. Berlin, Nemčija, 25. oktobra.— Nemško vojno ministrstvo je izdalo danes poročilo, v katerem se glasi, da so vprizorili Rusi pred Rigo in Dvinskom ponovne naskoke, katere so pa Nemci vse odbili. V poročilu se glasi: — Južnoiztočno od Rige vpri-zorjene naskoke Rusov so odbile čete maršala Hindenburga. Nemci so tudi zavrnili ruske naskoke, ki so se obračali proti postojankam severiztoČno od Dviuska, katere so Nemei zavzeli dne 23. oktobra, število jetnikov je poskočilo na 22 častnikov in 3705 mož. Razven-tega se je zaplenilo 12 strojnih topov. Avstro-ogrske čete, pod poveljstvom generala Linsingen, so prodrle zapadno od Komarova ruske postojanke na tri milje široki fronti. Nazaj dobljene višine. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra.— Avstrijski generalni štab poroča o zopetnem zavzetju višin, katere so v petek Avstrijci izpraznili iztočno od Paszno, v bližini Novo Aleksinijec. Pri Cartorysk nadaljujejo Avstrijci s svojimi naskoki. V splošnem se pa označuje situacijo kot nespremenjeno. Rusi pravijo, da Riga ni ogrožena. Petrcgrad, Rusija, 25. oktobra. Tukaj se poroča o trajnih uspehih Rusov na fronti južno od Dvinska in vojaški kritiki smatrajo situacijo v okolici Rige kot zadovoljivo, ker niso mogli nemški naskoki na tej fronti omajati ruskih postojank. Zagotavlja se. da ni niti zavzetje llukska od strani Nemcev izpremenilo položaja v bližini Dvinska in da je mesto &3 vedno močno zavarovano. Severno in južno od Dvinska se vrši bitka, z nezmanjšano silo. Poloficijelno se izjavlja, da je kaka napoved vnaprej zasedaj nemogoča, ker lahko prinese najbližja bodočnost nepričakovane rezultate na tej ali oni strani. Vse je odvisno od razvoja bitke, ki se vrši sedaj. Protinaskoki Nemcev. V večernem poročilu pravi vlada, da soi izvedli Nemci na cel fronti utrdbe "La Courtine" močne protinaskoke. Francozi so ostali v posesti iztočnega in za-padnega dela osvojenih postojank, dočim so zavzeli Nemci več sekcij zakopov v sredini, kjer se še vedno vrše boji. Italijanska ladij a potopljena od Nemcev. Pariz, Francija, 25. oktobra. — Tukaj se domneva, da je bil podmorski čoln, ki je v soboto potopil italijanski parnik "Scilla", nemški, ki pa je nosil avstrijsko zastavo. Potopljeni parnik je vseboval 1200 ton. Položaj na Galipolisu. Berlin, Nemčija, 25. oktobra. — Iz Carigrada poročajo: — Položaj na Galipolisu je neizpremenjen. Zavezniki so že začeli izkreavati svoje čete in jih pošiljati proti Solunu. Dardanelam ne preti nobena nevarnost več. Zadnje dni so se 'vršili pri Avi Burnu manjši spopadi, ki niso imeli nobenega u-pliva na splošni položaj. Vojaštvo, ki smo ga imeli dosedaj na Galipolisu, bomo uporabili v boju proti Srbom in zaveznikom. Iz Kavkaza. Petrograd, Rusija, 25. oktobra. Položaj v Kavkazu je neizpremenjen. Razen manjših spopadov pri Vanu se ni nieesžr posebnega pripetilo. Delovanje nemških špijonov v Ameriki. ( Dosedaj se je že izvršilo štiri are-, taci je v domnevanem nemškem komplotu. NAMEN ZAROTE. (Namen zarote je bil, da se prepreči odpošiljanje municije v roke saveznikov. Poročnik Robert Fay, ki je bil predvčerajšnem poleg svojega svaka, Walter Scholtza, aretiran na zahtevo newyorskega policijskega departmenta, je včeraj trdil, da se ga je poslalo na priporočilo njegovega polkovuega poveljnika od nemške tajne policije v to deželo z namenom, da prepreči odpošiljanje orožja in municije za zaveznike. Nadalje se je včeraj aretiralo nekega Pavla Daesehe ter dr. Otto Kienzle. dočim se petega, nekega Maksa Rreitung, še išee. Fav zagotavlja, da Je zasnoval idejo, kako pritrditi za zadnji del tovornih parnikov bombo, ki naj bi eksplodirala po gotovem času ter razdejala krmilo in deloma tudi ladijo. O svoji ideji je baje obvestil stotnika Papena. nemškega vojaškega atašeja in kapitana Bov-Ed. mornariškega atašeja, a ta sta mu baje odrekla vso pomoč, če ne gre v Canado ter od tam vodi celo akcijo. Fay zatrjuje, da ni imel razren Scholtza nobenega sokrivca, raz-ven par ljudi, ki so kupovali eksplozivne snovi. Odločno je tudi zanikal. da bi imel kaj opravka s polaganjem bomb na krove ladij ali v tvornice. Izjava Faya. Fav je podal sledečo izjavo: — Semkaj sem dospel aprila meseca z namenom, da preprečim odpošiljanje artilerijske municije za zaveznike, a sem nosil sam polno odgovornost za to ter sem plačal V,se iz svojih lastnih sredstev. — Jaz sem hotel preprečiti odpošiljanje artilerijske mnnieije na zaveznike. Nami ga vanja listov, da sem bil tudi interesiran pri razdejanju munieijskih tovaren, ne od-govorjajo resnici. S tem nisem i-mel nobenega opravka. V nadaljnem je pripovedoval Fay, kako je prišel v Ameriko, kako je pričel z izdelovanjem svojih bomb in kako je hotel uresničiti svoje načrte. Na nemškem poslaništvu in nemškem generalnem konzulatu nočejo ničesar vedeti o rovanju nemških agentov. Na konzulatu se je izjavilo, da ni v pruski armadni listi za leto 11914 nobenega imena "Fay" in i da Fay sploh ni Prus. i Dr. Kienzle, ki je bil aretiran v New Yorku na podlagi zveznega zapornega povelja, je manager Kienzle Clock Co. in sin imejite-Ija ene največjih tovaren za ure v Nemčiji. O nadaljnem razvoju te senza-eijonalne zadeve bomo še poročali. — Izprememba v francoskem ministrstvu? Pariz, Francija, 25. oktobra. — "Temps" namigava, da je pričakovati izprememb v ministrstvu. List se peča z vprašanjem, če hoče ministrski predsednik Viviani še j nadalje obdržati posle zunanjega ministra ali Če bi bilo dobro ime-j novati posebnega ministra. List ' si želi slednje, i Governer Bissing poklican pred cesarja. London, Anglija, 25. oktobra. General Bissing in baron Lan-1 cken. vojaški in civilni governer Belgije, sta bila poklicana v cesarski glavni stan. da poročata o eksekuciji Miss Cavell. Iz tega dejstva se tukaj sklepa, da se koraka obeh ne odobrava tako vsestransko kot je namignil Zim-mermann, tajnik zunanjega ura-»da.— Italijani so razvili nepričakovano aktivnost. Vprizorili so na celi fronti številne naskoke, katere se je pa povečini odbilo. BITKA OB SOČI. Pri Tolminu so udrle italijanske planinske čete v avstrijske pozicije, a jih niso mogle držati. Dunaj, Avstrija. 25. okt. — V danes zvečer objavljenem oi'ici-jelnem poročilu avstrijskega vojnega ministrstva se poroča, da so vprizorili Italijani številne, a brezuspešne poskuse, da prodrejo avstrijske postojanke. Gladom istega poročila se vrši še naprej bitka ob reki Soči. — Prot i mostnemu pročelju | pred Gorico se je vprizorilo ostre infanterijske naskoke, a z veliko srditostjo vprizorjeni naskoki so se izjalovili vsled sijajnega odpora avstrijske infanterije, ki je prizadela Italijanom. podpirana od artilerije, težke izgube. — Njih glavni naskok pa so vprizorili Italijani proti tirolski fronti. Težki artilerijski ogenj se je namerilo proti visokim planotam pri Vielgereuth in Lafraun. V Dolomitih so vprizorili Italijani v dveh dneh naskoke na Bamberger kočo in Tresassi, nadalje dva naskoka na Rufedo, južnozapadno od Schluderbaeli ter štiri naskoke na avstrijske postojanke severno od vasi in doline Popana. — Na koroški fronti so se vršili artilerijski boji ter malenkostni spopadi. V dolini Bovca so vprizorili Italijani posamezne, a brezuspešne naskoke. Z obupnimi napori so skušali Italijani prodreti v smeri proti Tolminu, kjer so izvedli ostre naskoke proti višinam zapadno od Sv? Lucije. Italijanskim planinskim četam se je posrečilo prodreti na majhnem delu avstrijsko fronto, a protina-skok infanterijskih polkov štv. 53 in 86 jih je zopet vrgel iz sveže zavzetih pozicij. Obstreljevanje Benetk iz zraka. Rim, Italija, 25. oktobra. —-Sovražni aeroplani so vprizorili včeraj dve kratka, drug za drugim sledeča napada iz zraka na Benetke. Na mesto se je vrglo veliko število bomb. med katerimi so se nahajale tudi požigalne. — Danes zjutraj, krog devete ure. so vrgli avstrijski zrakoplovei zopet bombe na Benetke, ki pa so povzročile le malenkostno škodo. — Prvi naskok se je završil krog desete ure zvečer. Pri tem napadu je padla ena bomba na neko cerkev ter prebila strop, ki je umetniško okrašen s s k ulpt lirami umetnika Tiepolo. Neka poži-galna bomba je padla na trg sv. Marka, ne da bi povzročila kako škodo. Pet nadaljnih bomb je padlo ali v kanal ali v druge dele mesta, kjer so povzročile le malenkostno škodo. — Eno uro pozneje so se aeroplani zopet vrnili. Pri tem napadu je padla ena bomba na dvorišče nekega zavetišča ter zažgala skladovnico drv, dočim nista dve drugi bombi vprizorili nobene šfco-de. Pri tem napadu ni bit nihče ranjen. Oficijelno italijansko poročilo. V oficijelnem italijanskem poročilu se glasi, da obvladujejo I-talijani cesto iz Rive v Mago. — Lussnitz v Fella-dolini se je požgalo do tal. V okolici Krna so vprizorili Avstrijci uspešen naskok. a so jih pozneje italijanske planinske čete pognale iz osvojenih postojank. Avstrijci so izgubili pri tem 302 mrtva ter 70 ujetih. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ. j VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE IVNBL . Z zapadnih bojišč. Velika bitka pri MesniL Uneli so se estri boji za posest utrdbe, imenovane 'La Courtine' pri Les Hurlus. ODBITI NASKOKI. Francozi so najprvo prodrli v važne postojanke, a se jih je zopet vrglo iz njih. Berlin, Nemčija. 25. oktobra.— V danes 1 rinem poročilu nem-škeg:«. arkadnega vodstva se glasi. na :-e je odbilo francoske naskoke v bližini Tahure ter severno od Mesni! v Champagne. Nadalje se glasi, da so Francozi po obširnih artilerijskih pripravah v onih krajih vprizorili naskoke, katere se je pa odbilo z velikimi izgubami za Francoze. Pariško poročilo. Pariz, Francija. 2r>. oktobra. — V danes izdanem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da sr> zavzi li Francozi niočno nemško postojanko v Champagne, severno od MesniL Popoldansko poročilo, ki prinaša to vest. pravi.- — V distriktu Champagne so imele včeraj naše čete zaznamovati važen uspeli. Nemci so bili v posesti močno utrjene, naprej moleče postojanke, na fronti njih druge pozicije, ki je dosedaj kljubovala vsem našim naskokom. V južnozapadnem delu, na severnem obronku griča št. 196. na točki, ki leži nekako dva kilometra severno od Mesnil les Hurlus, je vsebovala ta pozicija tudi pozicijo, ki je znana pod imenom "Lu. Courtine" in katero smo po težkih bojih zavzeli. Osvojena pozicija se je raztezala na dolgost 1200 metrov ter globino 250 metrov in je vsebovala tri ali štiri črte zakopov. ki so bili zvezani s podzemskimi hodniki, popolnoma organiziranimi za obrambo. V poročilu se glasi nadalje, da se j«' do konca dneva popolnoma zavzelo postojanko, kljub ostremu odporu Nemcev. Nemci so imeli resne izgube ter je padlo Francozom v roke kakih 200 mož. Na ostalih delih fronte se ni pripetilo ničesar važnejšega. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarna pošiljatve r Arstrije bo demo sprejemali kljub vojni & Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in 8KANDIKA, VZJS. Zadnja poročila nam naznanjajo, da £e denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de-loma v PEEMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji fel« AJER in drage notranje k~aje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka d vi tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih redna prestavljajo, lahko pa se poilj« sorodnikom ali znancem, Id ga odtam pošljejo rojaku, ako redo ca njegov naslor. Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Monej Order", ter pri loži t« natančni Vaš naslov in oiLa osebe, kateri se ima izplačati Cene: K. $ K. $ " 5.....80 120....|J18_60 10.... 1.60 130....^ 20.15 15--------2.40 140____ 21.70 20.... 3.20 150____ 23.25 25--------3.90 160____"£24.80 30--------4.75 170____~ 26.35 35--------5 50 180 ... 27.00 40.... 6.30 190____ 29.45 45 --------7.05 200 ____ 31.00 50.... 7.75 250____ 38,75 55________8.60 300____ 46.50 60________9.40 350 ____ 54.25 65--------10. In 400____ 62.00 70--------10.95 450____ 69.75 75.,.. 11.70 500.... 77, nO 80--------12. PO 600____ 93.00 85.... 13.25 700,... 108. PO 90________14.05 800____ 124.00 100________15.50 9O0____ 139.f0 110________17.05 1000____154.00 Ker se cene sedaj Jako sprani ; njajo, naj rojaki redno gledajo m naš oglas. j TTODKA RAHX BAKISH, iS Oortlaait 3t» Kis le* Ki g ms NARODA'li ^'t-^tuc Daily.) ud published by ttt Fubllahitsg Co. (t cotporatioo.) 2AKSER, Praaidett. JLCUIS BENEDIK, Treaaurer. %■ '*!to» uf Business of the corporation and »•Presses of above officers : 14E fortlandt Street, Borough of Mmj-1 fctt&o, New York City, N. Y._ t* celo ieto velja lint za Ameriko in Cukdo........................$3.00 poilet4 ............. ......... 1.60 * • »to s& meato New York........ 4.00 r* ©on teta ta mesto New York ... 2.00 : Frropc v« ieto...........4.50 " pol leta . ............2.55 -! " "*9trtl»U............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan Uvxemdi nedelj in praznikov._ " *GLAS NARODA" ;"Voice of the People") '.or**i evj;ry aay except Sunday? Hplidaye. Eufcecript on yearly $3.00. Atdvwrtiwment of. agreement. >^r"ai hre* podpis« in osobnosti te ne p~iobčujejo. 3*nc£ feci m blagovoli pošiljati" po:;— Money Order, •rt ^nremembi kraja naročnikov pro-tuna, da se nam tudi prejinj* - -?*Iii£e naznani, da hitre. % najdemo naslovnika, orisom ir» pošillatvam naredite ti caa'.ov: NARODA" ♦* oiliandt St., New York City Ttlefoo Cortland t Pretoči militarizem v Zdr. državah. Co je se kaj manjkalo, da ce !■<• li pe sanje o razoroženju po sedanji vojni, so to dalekosež-ni utilitaristični načrti, katere hoče uveljaviti sedanja administracija, ki je obljubila, da bo delala z v»emi silami proti temu, da bi m- izpremenilo Združene države v oboroženo vojaško taborišče. Pri t* i pa j«1 manje važnosti pomnožil i'v vojne mornarice kot pa n>t \ ;:rj<-:ije stalne armade poleg . . ki nam daje gotovost, da se }>n militarizem uvedlo tudi v Združene države. Kot že vedo čitatelji, se namerava ustanoviti poleg sedanje stoji • armade še takozvano "kon-1 mentalno armado", broječo 400 tisi • mož. Ta armada naj bi obstajala iz prostovoljcev, ki bi se zav<-zali za šest let. V prvih treli letih naj bi ti ljudje služili aktivno po dva meseca, v naslednjih treh letih pa bi tvorili rezervo, katero bi se lahko poklicalo vsaki (■as, v slučaju mobilizacije Od pr-vega leta naprej naj bi se letno vpoklicalo 133,000 mož, tako da bi se imelo v treh letih 400,000 mož na razpolago. Slaba točka tega programa, v kateri tiči nevarnost za bodočnost, leži v takozvanem prostovoljskem sistemu. V spričo vseh dosedanjih skušenj je malo vrjet-no, da bi se vsako leto poleg redne armade, katero se tudi namerava zvišati za 140,000 mož. oglasilo h "kontinentalni" celih 133 li> »e mož in to prostovoljno. Morda bi se zgodilo to prvo in drugo leto, a trajno nikakor ne. Ljudje bodo dobivali najbrž isto plačo kot v stalni armadi, ker bi višja plača v ogromni meri zvišala stroške. A celo v slučaju, da bi se hotelo plačati več, bi ne mogla svota nikdar doseči plač, katerim bi se morali "kontinentalni" odpovedati tekom vežbalne dobe. To bi bilo ogromne žrtve, katere bi moralo prebivalstvo doprinesti domovini. Poleg tega pa pride še to, da se bo h "kontinentalnim" jemalo le državljane, ker bi se sicer nekega lepega dne zgodilo, da bi bile vrste rezerve zelo zred- Ze sedaj je težko vzdržati stalno armado in mornarico na dosedanji višini potom sistema prostovoljnega pristopa. Neki nevvvor-ški list zatrjuje, da ni v tein mestu, kjer je človeški niaterijal bolj izobilen kot kje drugod, najti infanterijskega polka, ki bi za-niogi-1 pokazati svoje polno število. Kako pa manjka ljudi pri mornarici, smo že večkrat slišali. Vsled tega leži Čisto blizu mige], da se bo opustilo prostovoljno nabiranje novincev ter poseglo po prisilnem. Najti je liste, ki so ta ko neprevidni, ki še sedaj omenjajo kaj takega in ti imajo na svoji strani celo logiko. Ce je Ai Tika v resnici v nevarnosti. 11*, se jo napade na kopnem, ji bo armada 500,000 do 600,000 kaj malo pomagala. Vsprieo velikanskih številk v evropski vojni so te številke smešno nizke. Ce se bo torej izjalovilo prostovoljno nabiranje, bomo doživeli propagando za prisilno konskrip-cijo, posebno če se bo slednjo u-vedlo v Angliji. Kar je bilo videti pred nekaj leti sploh nemogoče, namreč nevarnost prisilne vojaške službe v Združenih državah, je sedaj pomaknjeno radi vojne v Evropi v najbližjo bodočnost. Od strani buržuazije, in naj je republikanska ali demokratična, ni pričakovati nobenega resnega odpora. Udala se bo v "neodoljivo" zahtevo kot se je udal sedaj predsednik Wilson in tudi oni del, ki ni direktno interesiran pri izdelovanju municije. Dopis. Delagua, Colo. — Pred kratkim je prišlo med tukajšnjimi Slovenci in Italijani zaradi vojne do pre-; pira. Italijani so mirno odšli, k malo zatem so se pa, vrnili, oboroženi z revolverji in nožmi. Slo-vence so napadli tako nepričakovano, da se ni mogel nobeden u-makniti oziroma braniti. Osem Slovencev je postalo žrtev te podivjane italijanske bande. Emil Tomšič, doma iz Bača, je bil na mestu mrtev, Tony Šajn, doma iz Knežaka na Notranjskem, je bil j težko ranjen, Jakob Žele, Jakob" Tomšič, Frank Staver, Grga Pa v-J lovič, John Fatur in Anton Kna-I tele, vsi doma iz Bača, so bili pa deloma težko, deloma lahko ra-( njeni. Emil Tomšič je bil star šele. 19 let in je bil zaradi svojega mir-j nega značaja povsod priljubljen.! Ker ni bil zaradi slabih delavskih' razmer pri nobenem društvu, so mu rojaki na svoje stroške priredili krasen pogreb. Dne 20. oktobra smo ga spremili k večnemu počitku. Sedem Italijanov so takoj zaprli, Slovenca pa nobenega, ker ni bil nobeden nič kriv. Upati je, da bodo ranjenci kmalo okrevali. Pozdrav! — Oton Pezdir. Za dolžnost. Povest iz ameriškega zapada. (Nadaljevanje.) Mildred se je vsedla na širok stol kraj Josie, slednjo iskreno objela in zaprla svoje oči. Oči-vidno je vsaki trenotek pričakovala napada. Serif Collins je postal nemiren in je iznova opazoval Mildred. "Jaz vas nočem nepotrebno strašiti", je dejal po kratkem pre-molku, "toda, Misses, konečno je najbolje — — no well, jaz vam že povem, kaj je storiti v slučaju, da bi prišlo res do napada. Mogoče je tudi saj jaz tako mislim, da se bodo "boys" premislili, vse je mogoče, toda tega skoraj ne smemo pričakovati. Za vsak slučaj, ako v resnici pridejo, in ako se jim posreči", — Collins je posebno besedo "ako" poudaril, — jaz mislim namreč, ako se jim posreči odpreti glavna vrata, potem bodo brez dvomno skušali vrata jetnikov odpreti. Flemming in jaz bodeva ostala na dolenjih stopnicah. Naravno, da bodo vsi na naju streljali — in. streljali bodo gotovo! — mogoče je pa tudi, da je ko ji izmed "bovs" preveč whi-skeva zavžil in njegove krogle bodo šle daleč mimo cilja; v razburjenosti se vedno kaj takega pripeti! Radi tega bode najbolje, ako odidete Miss Josie in Miss Mildred, kakor tudi vi, Mrs. Mary" — pri tem je pokazal na ključarjevo soprogo — "ako odidete v oni kot. Čegar krogla bode tjakaj zašla, je gotovo slab in nevešč strelec; jaz rečem "zašla", kajti drugače se ni gospodičnam in go-spej ničesar bati. Radi tega jim preti le mala nevarnost, linčarji jim ne bodo ničesar storili, ako že whiskey preveč ne deluje." — Slednje besede je izgovoril Collins tiho, kakor da bi sani s seboj govoril. Šerif je obmolknil in se zamislil. Pri tem je segel v žep svojih usnjatih hlač, iz katerega je izvlekel krasno izdelani, s slonovo kostjo okrašeni revolver. "Za vsaki slučaj", je dejal, ko je orožje ponudil gospiei Mildred, "vzamite ta revolver in ga v slučaju potrebe rabite!" Mildred se je za korak umaknila. "No, no!" je dejala v strahu. "Ne za ves svet! Jaz ne morem streljati na človeška bitja!" | Collins je tresočo se deklico nepopisno ljubeznivo pogledal, nakar je dal orožje ključarjevi soprogi. "Evo, Mrs. Flemming, za; slučaj potrebe. Jaz vem, da vi u-mete z revolverjem poslovati!7' Ključarjeva soproga ni niti be sediee odgovorila. Vzela je revolver in ga dejala v žep svojega krila, nakar je odšla z obema deklicama v kot. kakor jim je šerif svetoval. Collins in Flemming sta kot zagradila z mizo, obema sto1-ma in par vrečami moke, nakar sta odšla k vratom, katere so vodile na prosto. V žalostnem, polutemnem poslopju je bilo tiho, tako tiho, da je bilo tikanje ure v šerifovem žepu slišati. Tupatam je bilo čuti iz ječ govorjenje jetnikov, kateri so tudi nekako vzdihovali. Zunaj je še vedno deževalo; nevihta je sicer pojenjala, toda veter je še vedno tulil in razsajal v bližnjem grmičevju. K inch Collins, ki je dosedaj kraj vrat mirno stal in poslušal, se je naenkrat okrenil proti ključarju in dejal: "Evo jih!" nakar mu je Flemming z običajnim "sure" odgovoril. "Hočete-li vi ž njimi govoriti, ali naj jaz obravnavam 1V9 je vprašal šerif. "Vi", je odvrnil ključar, "saj veste, da moj glas ne seže da-; leč." j "Dobro! Toda počakajte za 1 trenotek! Oni bodo od vas zahtevali ključe. Pojdite gori, Flem-: ming, in jih držite na oni strani. I kolikor časa vam je mogoče. Jaz ! bodem tukaj nadomeščal sprejemni odbor. Pojdite, mož! Ako ste ! kraj okna, vas zamorejo dobro 1 slišati." Jailor je takoj odšel po stopni-■ cah navzgor. Ko je odprl železna ' vrata, katera so ločila gorenje nadstropje od pritličja, je bilo razločno čuti stokanje in kletve jetnikov. Bližajoči se linčarji so dobro vedeli, da usodi ne bodo ušli. ."Za božjo voljo, Flemming. dajte nam orožje! Ne dopustite, da nas .tukaj postreljajo kakor pse!" Oče treh, radi konjske tatvine ž njim zajedno zaprtih sinov je ključarja milo prosil. "Streljati?" norčeval se je drugi; bil je morilec Billings. "Nikar si ne domišljajte neumnosti; mi moramo viseti! Viseti! Mi moramo govoriti o sreči, ako nas žive ne sprečejo!" Potem se je porogljivo smejal. V kotu 'zaporov je klečal prvi sin starega jetnika. On je glasno molil, vendar pa ni vedel, kaj je govoril. Njegove oči so neprestano zrle na vrata, na ona železna vrata, skozi katera morajo vsaki trenotek priti ljudski sodniki. Njegov mlajši brat, kateri je bil v isti ječi kakor on. mlad deček modrih oči, je neprestano vzdihoval in molil. Tupatam se je z vso močjo zaletel v vrata, v katere se je uprl in žalostno gledal krog sebe, da ugleda, od kje bode prišla rešitev. Le starejši brat, kateri je bil v posebni ječi zaprt, je bil miren. Držal je z obema rokama omrežje, dočim so se njegove ustnice krčevito zaprle. Upitje bližajočih se linčarjev je bilo vedno bolj slišati. "Linčarji!" — Hujše in straš-nejše besede si lopovi ne morejo misliti in strašnejšega si sploh misliti ne moremo, nego osveto zalitevajočo tropo ljudi. Linčarji tvorijo tropo ljudi, kateri drug drugega navdušujejo za krvavo delo, tropa, kateri je pravica nepoznana, katera ničesar ne prizanese, ničesar no sliši in ne vidi ter ne zahteva nič drugega nego — kri! ni. Tako množico podivjanega ljudstva je opaže val ključar iz okna gorenjega nadstropja. Vsled svitu zadniih bliskov odhajajoče nevihte je bilo natančno videti njegovo osebo in obraz. Grom, kateri je bliskoma sledil, se je izgubil v daljini, medtem ko so tudi oblaki postajali redkeji; srebrna mesečina je razsvetila deželo in se svetl.kala na tresočem se listju dreves. Tupatam so se pojavile posamezne zvezdice, katere so se blestele in migljale, kakor da bi pošiljale pozdrave miru iz boljšega sveta. Vsled nočne svetlobe so postale ravnine mestne okolice, kakor tudi bližnji gozdi in holmci izredno čarobni; vsa narava je bila divno krasna; edino, kar je bilo odurno, so bile temne skupine ljudi in posameznih nočnih šetalcev, kateri so p rili a j al i iz vseh strani in se pridruževali že imenovani skupini, katera je prihajala bližje in mu zaporom.. • 1 Flenimingu ni bilo treba dolgo 1 čakati.Med množico je zamogel r nekatere prišlece že poznati. Ve- 1 čina njih — bilo jih je kakih tristo — je jezdila, vsi so bili za-krinkani in čez mero oboroženi, j Eden linčarjev, kateri je krog i svojega klobuka privezal pajčo-lan, je bil že precej pijan in se je ( obnašal kakor ob karnevalu. Ko j so se linčarji pred zapori ustavili, i je imenovanemu, linčarju veter i odnesel njegovo krinko, katero je < sicer takoj pritrdil, toda vendar je bilo že prepozno. Ključar gaje' , spoznal. ] "To je Jim Burton, nesramni coyot!" šepetal je Flemmnig. "In oni... ?" Opazoval je nekega jezdeca. kateri je četo ostavil in spodbodel svojega konja, kateri se je visoko vspel in zdirjal do zi-dovja. Mesečina je razsvetljevala konja in jezdeca. "Ike Cochran! Tako gotovo, kakor živim, je govoril sam s seboj ključar. "Jailor!" Glas jezdeca je donel jasno in strogo. Flemming se je smejal. "Saj sem vedel", šepetal je sam pri sebi. "Njegov glas spoznam izmed stoterih!" "Česa želite!" "Ključe zaporov!" Odgovor je tudi množica ponavljala. "Vrzite ključe doli, ali jih pa sami prinesite. Vam ne bomo ničesar \storili. V ječo pridemo na vsak način!" Flemming je skušal pridobiti čas. "Koga hočete imeti?" "Jack Billingsa! Saj veste!" Njegov glas je donel zapovedlji-vo. "Nikari nas nepotrebno ne za-, držujte! Saj s tem ničesar ne pridobite!" "Ne!" oglasila se je množica.1 "Nočemo samo Iiillingsa, vse jet-, nike! Mi hočemo "\Vilsone! Mi ho-j čemo vse!" "Vse, vse!" je odmevalo v množici. "Vse lopove! Ven ž nji-; mi!" | V glasovih je bilo prepoznati razburjenost in krvoželjnost., kajti jezdeci so bili večinoma pijani. Jailor je počakal za trenotek in: potem odgovoril: "Ne bode nič!" Pri tem se je skril za okno, dočim so linčarji pričeli rujoveti, da( so se okna tresla. Flemming je' odšel po stopnicah navzdol, medtem ko je morilec Billings gledal za njim. "Dobro ste jim odgovorili, Flemming!" je dejal Billings. Jailor je odšel počasno po stopnicah navzdol. "Lopovi so nevarni, Kinch!" je dejal Šerifu. "Vseh skupaj je kakih štiristo in kar je še najhu-, je, je dejstvo, da so pijani. Jaz nisem strahopeten, gotovo ne, to-1 da gotovo ni umestno, žrtvovati deset mesto pet ljudi. Mi ne bo-, demo ničesar dosegli, Kincli!" Šerif je mirno kraj vrat poslu-1 šal glasove linčarjev. Množica "se! je mirno posvetovala, kako bode naskočila poslopje. Ko je zopet povzdignil glavo, je ugledal Mildred, katera je prihajala proti njemu. Njen obraz je bil smrtno bled in njene oči so se radi raz-j burjenosti svetile. V svojem srcu je čutil prvič usmiljenje, skrb in strah. Ako izroče jetnike, potem j so varni. Ako pa tega ne store, bode morala to tudi Mildred in on pa prav gotovo z življenjem j plačati. In konečno — kaj mu je; za lopove v ječi! Trije so že davno zaslužili smrt in njihova usoda je bila zagotovljena. Dasiravno je Mildred stala kraj njega, čuti je bilo njen glas. J kakor da prihaja iz daljine. "Vi ste prišli?" vprašal jo je šerif, ko je ugledal prestrašeno; deklico; bila je skrajno razburje-l na in slična slaboumnemu bitju.j "Vi ste tukaj?" dejal je skoraj brezglasno. On sam ni vedel čemu, toda ne-' hote je nekako surovo prijel deklico za roko. "Čujte, Mildred, — Miss Mil-, dred..." Polastila se ga je strašna, doslej nepoznana mu razburjenost. Njegove oči so se čudno svetile in na čelu so se skupile znojne kapljice, katere je nejevoljno obri-, sal; njegov jezik se mu je orile-j pil na nebo in dozdevalo se mu je, kakor da v njegovi glavi div-; ja ogenj ter kakor da bi mu kri v žilah zavrela. Jedva da je za-j mogel navedene besede izustiti, [ jezik mu ni hotel govoriti in slediti mislim. "Ako jim Flemming izroči ključe, — se nam — pi ničesar bati. Recite — Mildred — recite, in jaz mu bodem dejal, naj da ključe; — onih pet zgoraj v pr-j vem nadstropju je potem izgub- Ljenili! Ako ne, — potem je vsem nam smrt zagotovljena. Recite, kaj naj se zgodi — Mildred!" Potem je čakal na njen odgovor. Pred njegovimi očmi se je po-j javila rdečkasta megla in glava mu je hotela počiti. "Jaz — oh, jaz —" Ona ni vedela, kaj je govorila in pri tem je strastno stisnila njegovo desnico. V duhu se ji je pojavil strašni prizor napadajočih linčarjev. "Yes, ves!" je zakričala Mildred. "Dajte jim ključe! Rešite nas!" Potem je sledila zopet tihota. "Rešite se, Mr. Collins! Oni vas bodo umorili!" je prosila Mildred. Usodepolna beseda!-- Razburjenost, katera je scvla-dala njegovo dušo in truplo, pri-j čela ga je ostavljati. Njegovo ob-i ličje se je spremenilo; oči se mu niso več svetile in krog njegovih j usten se je pojavil zopet njemu. lastni dobrosrčni nasmehljaj. —j Kincli Collins se je zelo tiho sme-j jal in pri tem popravil svoj pas krog ledij. (Konec prihodnjič. Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. Pod naslovom: — Nepotrebne| postave ženejo Združene države v stanje brezpostavnosti, — je priobčala "The Chicago Tribu-j ne" celo vrsto člankov iz peresa | Henry M. Hyde, v katerih se popisuje sedaj vladajočo manijo, da kuse dela zakone in kakšen efekt ima to na narod. V svojem uvod- j nem članku pravi Mr. Hyde med i drugim tudi sledeče: — Več takih novih postav se; je sprejelo na zahtevo reformskili organizacij ter socijalnih delav- t cev. Za vsemi temi tiči ono, kar se zove "socijalna zavest." Zelo dvomljivo je, če ima socijalna zavest pravi pojem o tem, kaj pomeni, če je človek aretiran in zaprt pod razmerami, ki vladajo povsod v Združenih državah. V Indiani so bili zaprti ljudje ^ ker so zavijali cigarete. V Illinois preti ječa ženski, koje klobučna igla moli več kot pol inča preko krone njenega klobuka. Ce proda trgovec v Kansas pinots za štiri cente, dočim je njegova redna cena pet centov, je takoj podvržen aretaciji. V neki državi postane hotelir hudodelec, če so njegove i posteljne rjuhe manj kot devet ! črevljev dolge. V državi Nek York i je hudodelstvo vprizoriti konjsko dirko v razdalji ene milje od mesta, kjer je sedež sodišča. Prepo-i vedano je tudi oglaševanje v li-i stih kot zastopnik za razporoke. I Mogoče najbolj vznemirjajoča posledica tega je veliko število državljanov, kojih spoštovanje do samega sebe je zlomljeno vsled ponižanja aretacije, preiskovanja ali začasnega zapora. Združene države se je opisalo kot deželo, ki ima toliko postav, da nima nobene postave. V uredniškem uvodu ter komen-1 tarju teh člankov pravi "The Chicago Tribune": — Če vidi kak Amerikanec nekaj, česar ne ljubi, je njegov prvi impulz, da izda proti temu postavo. To je napaka Amerikancev, o kateri se je že večkrat razpravljalo. Brez dvoma smo šli skozi pe-I rijodo akutne socijalne samoza-, vesti. Veliko stvari, o katerih niso naši očetje ničesar vedeli, raz-j umemo mi ali pa si mislimo, da . jih razumemo. Temu svojemu 110-, vemu prepričanju pa hočemo dati ! izraza s tem, da spravljamo v svet i nove postave ter skušamo spra-, viti pod en koš naziranja, ki so 1 radi raznolikosti prebivalstva dia-j metralno različna. Storili smo pa j še en korak naprej. Svoje lastno i prepričanje hočemo usiliti sosedu, ■ ki nima niti najmanjšega pojma i in razumevanja za to prepričanje, i Ta želja po cenzorstvu ne dela ' nobene razlike. Kar se zdi pretež-1 ni večini prebivalstva enega kra-: ja vsaj neškodljivo, se zdi nekaterim moralna špecijalistom skraj-' ne nevarno in demoralizujoče. I Če bi hoteli označiti največjo 1 nevarnost, ki nam preti od te po-vodnji postav, bi imenovali preteče razdejanje osebne svobode in potom aktivne inicijative ter naprednega moštva naroda. Vsaka nepotrebna postava, katero se iz-| da, omejuje svobodo tega ali onega ter ponawtdi poveča udobnost Slovens ko katoliško a =a pofjp. društvo ^^^^ SV8tB Barbare m a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. j&nuarj* 19C2 v'drzavi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, W'!lock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pall. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock £t>rtrr<, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, F*. TT tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Fore:-t City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P*. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Jollet, lil. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN ITEC. 900 Chicago St, Jcllet, Dl NADZORNI ODBOR: Prcvnednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Ft L nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa FL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaagb, P». ILL nadzornik: ANDREJ SLAK. 7713 Isslčr Ave., Ciev&iand, Ohio. POROTNI 0DB0K: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Ea?t Mineral, Kaas. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANClC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Da v »on Ave.. R. F. D. 1, field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11*4, Bridgeport. C I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivsa Telban, P. O. Box 707. Fort«! City, Peima. Dništveno sjlasilo: "GLAS NARODA/' I . 1 ' nekega drugega. Stem pa je ovirana aktivnost enega dela prebivalstva. j Smrtna kazen za posest orožja. ' Amsterdam, Holandsko. 25. oktobra. — Proklamacija genera-! la Sauberzweig opominja Belgijce na objavo, ki je bila izdana dne 1. januarja in v kateri se preti s smrtno kaznijo «?ti desetletno ječo Belgijcem, v kojih posesti bi se našlo orožje ali municijo. Kraji, v katerih bi se našlo o-rožje ali municijo, morajo plačati kazen 10.000 mark. . Zakaj je šla Italija v boj? V nekem pogovoru s knezom Buelowom je baje rekel italijan-! ski minister za zunanje zadeve, baron Sonnino, da je morala Italija stopiti v vojno, če se je hotel kralj obdržati na prestolu. Proti-monarhični in republikanski elementi so baje pridobivali vsaki dan na moči. Potop križarke "Prinz Adalbert" potrjen. Berlin, Nemčija. 25. oktobra Danes se je konečno oficijelne objavilo, da je neki sovražni podmorski čoln v bližini Libave po topil križarko "Prinz Adalbert" in sicer dne 23. oktobra. Le majhen del posadke je bilo mogoče rešti. Kje sta VIKTOR 1NTJHER in JOHN MULEK ? Prvi je dom; nekje z Dolenjskega, drugi pa iz Otoka pri Ložu. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi naznani nju naslov, ali naj se sama. javita. — -John Susman, Box 184, Shawmut. Pa. (25-27—10) IŠČE SE S zanesljivih zastopnikov; delo je stalno, plača povolj-na. Že od početka izven Pennsvl-vanije živeči se ne sprejmejo. Prednost imata oba spola. Pišite: Liberty, Box 158, AVilkinsburg. Pa.__(20-26—10) Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, kako se hitro d?ma| ozdiaveti vseh bolezni, poiebno spolnih. Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. AMERIŠKE CIGARETE y IidtiGTilc BUjfcoijžih (erikih im egipčvukili dfarat. , Rad bi izvedel, kje se n; haja moj prijatelj JOŽE ZAPIISP. Doma je iz Stare Sušice pri št. IV-tru na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. alt naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega za poročati. — Anton Kapelj, Box 25. Pensacola, N. C. (23-26—10) Farme na predaj. Onim. ki žele kupiti obdelano farmo, se nudi tu najlepša prilika za nakup: 1. Farma 40 akrov: (i milj oil Ash-lan«la. ki ima ir>.«:;K> prebivalcev, i »b jriaviii cesti: pnšta vozi mimo: telefon napeljan, šola blizu: akrov stib. dobra poslopja, mašinerija. konji. jroveilo. seno in drnjra krma. Cena $."><100: takoj se plača -Slo,!i». ostalo na lahke iiotroje. (Bolezen v družini vzrok prodaje.) 2. Farma SO akrov: li! akrov očiščenih: ob dobri poti, blizu železnice. dobra hiša in Stala. Cena $2200: takoj S^K). ostalo na lahke posoje. — (Lastnik ima trgovino in zato prodaja.) — :;. Farma GO akrov: 7 milj od Asli-landa : ob cesti iz konkreta : 15 akrov čistili: dobra poslopja, šola na tej zemlji. Konj. 4 nekaj prrši- eev. mašinerija in pridelki. — Cena >:;or:>: takoj ? 1200. ostalo na lahka izplačevanja. (Lastnik je dobil vladno -hižbo in zato prodaja.» 4. Farma 40 akrov: nedaleč od Ashlanda: 12 akrov čistih, lepa hiša. Cena $2lo0: takoj pol..v i. a. (Bolezen ■ -zrok prodaje. > 5.) Farma 20 akrov v malem me--teou. dobra hiša in štala. Cena .$2000: takoj $500.— To so samo nekatere obdelanih farm, ki jih imamo na prodaj. — Poles te?a. imamo na prodaj na tisofe akrnv neobdelane zemlje po $17.50 in .S20.00 alier. — Pišite po naš list "Kolonist", katerega pošljemo zastonj. The James W. G]od Company Slovenian Dept., Ashland, Wis. KAZNANILO. Cenjenim naročnikom t «ylvaniji »poročamo, dA jih bo v kratkem obiskal nti potoval*! itopnik O*, ETOKXe JAJEBBB, ti je pooblaičen pobirati žaro!* -jdmo in izdajati tozadevna Sedaj «e mufi y KtizSarflj Pa., in okoli«L UEMliitTS rrSlM Ki&feft™,, j GLiAS NARODA. 26. OKTOBRA. 191S. _ ^—— __________———— POZORIŠČE BOJEV NA BALKANU TER SOLUN, KJER PRIHAJAJO ZAVEZNIKI SRBOM NA POMOČ. Na fronti. ___ i V zadnjih dneh ju naša težka irtilerija italijansko kanonado rnatno omejila, da, na gotovih čr- , tali popolnoma zadušila. Našim ( :ežkim možnarjem se je posrečilo ( aajti italijanske baterijske postojanke, ki so bile zgrajene v pre-' lorih, ter jih uničiti. Dasi so lta- , ijani jako spretni v maskiranju . svoje artilerije — te dni smo n. pr. odkrili baterije, ki so bile skrite v zgornjih nadstropjih hiš. in jih razstrelili — se našim artilje-rijskim opazovalcem skoraj vselej že po kratkem času posreči, da izslede italijanske baterije., ki jih nato z nekaj dobro merjenimi streli uničijo. Odkar se je ojačila naša artilje-rijska delavnost, je krog tolminskega predmostja postalo mirneje. Italijane, ki so preje poznali silne učinke naših inožnarjev le iz pripovedovanja v listih ter so smatrali te vesti za pretirane, — prevzame sedaj neodoljiva groza, če samo kje najdejo učinke teh topov, Tako pripovedujejo u-jetniki: Eden naših težkih mož-narjev. ki je v spomin na padlega artiljerijskega polkovnika Rihar-da pl. Koerner, dobil ime "Ri-hard" in je deloval že tudi v Belgiji, je nedavno na -italijanski fronti praznoval jubilej svojega 1200 strela. Napadalni poizkusi proti tolminskemu predmostju so dosegli svoj višek. Celo noč so trajali boji. Tekom 38 ur so izgubili Italijani ogromne množice mrtvih in ranjenih. Zjutraj je nastopila njihova pehota proti naši postojanki na Mrzlem vrhu in proti severno ležečemu hrbtu, višina 14-48; toda ta napad, ki naj bi bi: nas presenetil, se je zrušil že pred žičnimi ograjami v našem ognju. I Zvečer istega dne so naperili še dva ljuta napada proti predmost-ju in ob jutranjem svitu so na 30 km široki fronti od Tolmina do Bovca na raznih točkah poizkušali prodreti. Toda napad na našo postojanko na Vršiču je še nt poeltenska deželna bramba s podporo artiljerije kmalu ustavila Na zapadnem soškem bregu pri KozarčŠah se je razbilo sedem sovražnih naskokov ob železnem odporu tamkaj stoječih Ogrov in Hrvatov. Pred našimi postojankami na Mrzlem vrhu je ležalo na stotine italijanskih mrličev in na ši vojaki uporabljajo vsa mogoča sredstva, da se zavarujejo proii vedno hujšemu mrliškemu smradu. Kljub temu so tvegali Italijani naslednji dan zopet nov napad, ki so ga naše. ogorčeno boreče se čete odbile. Ujetniki pripo- . dujejo, da je prišlo povelje, naj se predmostua postojanka brez- pogojno vzame; odtod ti večno ponavljajoči se pehotni napadi, ] ki se bljub neverjetnim izgubam : vedno znova započenjajo. Pozneje je jelo tudi ob Dober- j i dobski planoti zopet postajati živahnejše. Bersaglieri so se zakadili proti našim postojankam na Griže Brdo (Monte i ;30gel -.i-h-a^i je-li to zal i a pesem prejoka Jeremije a žalna pese;n o t- gi in bolesti. Vi jo nji ?a\ita * -a v:.* in okolica. > — L«ipše pesmi si ne morem r-:-sliti. kot to, kar s*i o včeraj izvršili, — je rekel stotnik Sočnik o-brnjen proti cerkvi. — Ti nisi med zadnjimi, ki so r irivi včerajšnjega razdejanja, -— i »eni ga podražil. Očividno mu je 1 a indirektna pohvala ugajala. S i svojim delom je precej pripomo- j gel k uspehu. Divizijsko povelj- 1 •>tvo je samo postalo pozorno nanj j in je v posebnem povelju zahtevalo od polkovnega poveljstva, i ila ga takoj priporoči v visoko od- i likoVanje. < — Kaj hočete, vojaki smo, — , je rekel z znanim nasmehom na i ustnicah. — Sicer se mi pa prav zdi, da boš tudi meni kmalu za- 1 pel podobne melodije. Enkrat sem I bil že živ pokopan, zakaj bi ne bil sedaj enkrat mrtev. In zopet je zaigral oni mehki . smehljaj na njegovih ustnicah. — Ali ima slutnje, da ga zadene kaj hudega? — sem si mislil. — Ali je kaj na tem, da nekateri natanko slutijo svojo smrt. da jo kar vidijo, kdaj bo prišla? Pravilo, da je to resnica v gotovih slučajih. Drugi obraz pokaže nekateremu dogodke, ki so časovno daleč pred nami. — Tebe more slutnje, — mu je rekel nekdo. — Kaj more. Mene ne mori prav nič. — mu je krepko odgovoril mož. ki se v resnici ni bal smrti in ji gledal hladnokrvno v obraz. — Le to vem: enkrat me je oplazilo na levi. enkrat na desni strani glave in enkrat pride v sredo.... — Ce tako siliš v zemljo, zakaj nisi ostal v AVolczi dolnji pod zemljo? Takrat si bil do\ olj zakopan, — smo mi modrovali. Takrat je udarila težka granata neposredno pred njegovo kritje iti je vse zasula globoko pod zemljo. Dolgo so se morali vojaki truditi, da so jih izkopali izpod zemlje. Stotnika Soenika je po eni strani precej zdelala iji ga na »•no uho oglušila. Komaj se je privlekel na obvezoval išče. Komaj je preteklo par tednov, je bil že zopet pri svojih "mašineah." Morda bi še naprej razmišljali in modrovali o slutnjah in n-sodi .pa ni bilo več časa. Povelje je prišlo za odhod, in vsa kolona >e je zazibala naprej, naprej---- Sli smo komaj nro hoda, in že je počil prvi strel. Polk se je kmalu razvil v bojno črto in začelo se je poglavje s krvjo. Zgodovinar bo pa tudi poročal o izvršenih dejanjih, kakršnih so zmožni samo najboljši vojaki.... Naskok se je i vršil za naskokom. Sovražnik je! hil dobro zakopan. Sovražna ar-' tilerija je metala ogenj z nagli-1 eo. da si komaj mogel s štetvijo sti-ele dohitevati. Pa sovražnik se! je moral umakniti. Glavno orožje 1 je bil bajonet. Pridno so nosili ranjence. Enkrat pozno v noč. — bilo je na dan ; glavnega napada — so nam pri- nesli mladega stotnika, ki se je boril s smrtjo. Za čas samo se je ločil od svojega moštva. Šel je naprej, da bi poiskal nove pozicije za strojne puške. Že se je umikal sovražnik iz glavnih postojank. Par krogel še. in ena je bila namenjena stotniku Sočniku v čelo. Dolgo časa ga je iskalo njegovo moštvo kakor dobra de-ca svojega očeta.... In našlo ga je ležečega v lastni krvi. Slutnja ga ni varala. Pogledal sem v obraz, in tudi j v smrti sem videl isti ljubki smehljaj na njegovih ustnicah. Drugi dan se je premikal mal sprevod skozi vas. Tako otožno je bilo vreme in tako otožna so; bila srea nas, ki smo spremljali mladega stotnika k večnemu po-1 eitku. Pred nami in za nami soi grmeli topovi. Prav blizu se je glasila pokojniku tako ljuba j>e-sem s tako čudnim napevom: — tak, tak. tak____ Pred vsako hišo so stale ženske in dekleta in nobeno oko ni bilo suho. Zjutraj sem dal poklicati vojta (župana), da je dal skopati jamo na pokopališču. Razglasil je po vsej vasi, da bomo pokopali mladega "kapitana''. — In mehka srca so čutila z mehkim srcem, ki je tu počivalo, in oči so ,se jim porosile. Izprevod je vedno bolj naraščal. Neka skrivna moč je raztezala roko in vlekla vse za seboj- Sam si bil tako ljubezniv, zato Ti še neznanci izkazujejo ljubezen. Ali Te morda objokujejo. ker si se moral tako mlad ločiti od življenja? Ali jim je žal za Teboj, ker je s Teboj legel eden najboljših borilcev v ogroženo zemljo? Ko srno Te položili. daleč od rodne zemlje, na revnem vaškem pokopališču k večnemu počitku, so gorela neznana srea v goreči molitvi k vse-dobremu Očetu za pokoj Tvoje duše. Resnična žalost jim je priigrala solzo na oči, ki je padla na Tvoj grob. katerega ne bodo rosile solze domačih. In ko smo že davno odšli, so še šepetali tihe molitve.... Gorje, ki sem ga že gledal. mi je posušilo solze v očeh. Ta dan mi je zopet zaiskrila solza v očeh. Mladostni mož. po Tebi se mi toži. — V šoli. j Šolski sluga je v pijanosti dal Imed podukom znamenje, da šola iTori. Učitelji in učenci so bežali iz šolskih sob. a čim se je izkazali o, da se je sluga "zmotil", so se ,vrnili. A" nekem ^azredu je učitelj zapazil, da je en dijak ušel od (poduka. — Z resnim obrazom je vprašal: — Kje pa je Maček ? J — Ta je pa zgorel! se je oglasil frkolin iz zadnje klopi. Hudičevka. i ! , Guy de Maupasant. i Te strašne zgodbe in te grozne! ženske sem se spomnil, ko sem za-, pazil pred kratkim na morskem t obrežju mlado, elegantno, oboževano in obče spoštovano Pari- j žanko. Dolgo je že tega. kar se je bilo to zgodilo, toda kaj takega člo- i vek zlepa ne pozabi. Neki prijatelj me je povabil, da naj pridem k njemu na počitnice. Ko sem se' dodobra udomačil v malem me-! stecu, sva hodila naokoli, ogle-; dovala stare gradove in sploh vse j zanimivosti, katerih je povsod,! ; [»osebno pa v obližju malih mest. j Ko sva vse ogledala, je prijatelj ves žalosten izjavil, da mi je pokazal vse. — Naenkrat je pa vzkliknil: — Čakaj! Nekaj sva pozabila. Matere pokvek in negodnikov Še nisva videla. — Kdo je mati pokvek? — sem ga začuden vprašal. — Strašna ženska, hudič, ti rečem. — Prava zver v človeški podobi. — Vsako leto porodi nestvor, ki ni ne otrok, ne žival. — Te nestvore prodaja potem lastnikom komedij in menažerij. Lastniki takih podjetij prihajajo neprestano k njej in jo sprašujejo. če je prišlo zopet kaj takega na svet, oziroma, kdaj bo prišlo. Potem kupujejo te nestvore od nje in ji plačujejo precejšnje svote denarja. — Že enajst takih otrok je imela. Sedaj je že bogata. — Misliš, da se šalim. Ne, ne. — Cisto resnico govorim. — Idiva k njej. Medpotoma ti boni povedal, kako je prišlo do tega. Peljal me je v predmestje. Ženska je stanovala v mali prijazni hišici obdani z vrtičkom. Človek bi smatral to hišo za stanovanje kakega penzioniranega notarja. Deklica naju je pripeljala v salon. in Hudičevka je kinalo stopila skozi vrata. — Stara je bila mQgoče štirideset let. Njen obraz je bil zdrav in rdeč. Poteze v o-brazu so bile pol živalske pol človeške. — Kaj hočeta, gospoda? — Slišal sem — je rekel moj prijatelj, — da je vaš zadnji o-trok čisto normalen ter da ni nič podoben svojim prejšnim bratom in sestricam. Zvijačno naju je pogledala rekoč : — Ne. ne. gospod, še grši je in še bolj nakažen, kakor so bili prejšnji. — Sreče nimam in je ni- • mam, to je vse. — Vsi so negod-! niki. vsi so pokveke. — Kako more dobri Bog tako kaznovati u-bogo žensko ? Povesila je bila pogled in je sta-da pred nama kakor žival, ki se nečesa boji. Njeno govorjenje je | bilo podobno lajanju volka ali li-! sjaka. — Pokažite nama malega — je rekel prijatelj. —• Zakaj? — Zravnala je glavo in naju gledala s svojimi podplu-timi očmi. . i — Zakaj bi ga nama ne poka- i j zali ? — Saj ga vendar pokažete; j vsakemu človeku. — Že veste, o S j kom govorim. Planila je proti nama in zatuli | la : — Zategadelj sta torej prišla ! . — To je nesramnost, vesta. Ne.' ne. ne bosta ga videla! — Spobe-, | rita se. — Kaj lazita tod okoli? —j j Tedaj se je v sosednji sobi nekaj loglasilo. — (ilas je bil vse drugo kakor človeški. Mene je do mozga pretreslo. ! — Pazite, Hudičevka! — je rekel moj prijatelj. — Pazite, še boste nesrečni! Tresla se je od jeze, stiskala pesti in tulila: — Ven, sem rekla! — Banda ven. izgubita se! Ce bi se pravočasno ne umaknila. bi nama izpraskala obraze. Na cesti me je vprašal prija-■ telj: — Ali si jo videl? — Kako se ti zdi ? — Povej mi. kar si mi obljubil. — Kaj je pravzaprav žnjo ' Sla sva po poti. mimo zelenih travnikov, in prijatelj je pripovedoval : > Ta ženska je bila prej dekla na neki kmetiji. Delala je od zore j. do mraka, delala in hranila vsak novčie. Z nikomur se ni pečala in nikdo ji ni mogel ničesa očitati. Nekega dne se ji je pa pone-^ srečilo. kakor se ponesreči mnogim. Nekega večera, za časa košnje, pod oblačnim nebom, ko tišči sopara na zemljo, ko tako tišči, da stopa človeku pot na rjavo kožo. Ko je bila v drugem stanu, ni vedela, kaj bi počela. Na vsak način je hotela skriti nesrečo. Stiskala si je telo kakor,je vedela in znala. Slednjič je napravila iz tankih palčič in vrvic steznik, ka-l terega je vedno nosila na telesu. r Cimvečji je potajal otrok, tembolj ga je stiskala. Smeje je hodila naokoli. in noben človek ni vedel, da je noseča. In v telesu se j.e stiskalo malo j i bitje, in zgodilo se je. da je poro-. dila nestvor. Glavo je imel sti-snjeno in nakaženo. Oči je imel l skoraj sredi čela. udje so bili zviti kakor vinska trta. Telo je bilo majhno, okroglo, orehu podobno. 1 Nekega jutra je šla na polje, j Ko so videle delavke nestvor, _ so kriče pobegnile. Od vasi do va-_ si je šla govorilca. da je porodila . hudiča. — Od tistega časa ji pra-. vijo Hudičevka. Spodili so jo iz službe. Živela je b od milosrčnosti ljudi in od lju- bezni. Vsi možki se namreč ne boje pekla, poleg tega je bila pa ona lepo dekle. Nekega dne so izvedeli komedijanti, kaj je poro-lila*. Na vsak način so hoteli vi-ileti otroka. Ko so ga videli, so bili zadovoljni ž njim in so ponudili materi štiristo frankov. Videč. da je njen otrok toliko vreden se je začela pogajati ž njimi. Podpisala je pogodbo, ki določa, da bo dobila razen štiristo frankov na roko. še vsako leto po par sto frankov. Vsled tega * nepričakovanega dobička, bi bila kmalu znorela. Njena edina želja je bila spraviti na svet še par takih polživali in z njihovo pomočjo postati premožna. Ker je bila rodovitna, se ji je tudi posrečilo. Ko ji je nekaj takih nestvorov umrlo, ni vedela, ■ kaj bi počela. Policija je hotela napraviti konce tem zločinom, pa ni mogla. Pustili so ji izvrševati njeno strašno obrt. Sedaj ima. če se ne motim, enajst takih otrok, in dobiva zanje po šesttisoe frankov na leto. Razen enega je že vse prodala. — Prodala bo tudi tega. kakorhitro bodo izvedeli komedijanti zanj. Prijatelj je utihnil. 7°nska se mi je strašno zgnjusila. Žal mi je bilo, da je nisem zadušil, ko je stala pred menoj. — Kdo je pa oče? — sem vprašal prijatelja. — Ne vem. — Menda razen nje nikdo ne ve. Kakor se čuje. ima oče polovico dohodkov. Ko sem pred kratkim videl v kopališču krasno, mlado, koketno od vseh možkili oboževano žensko, skoraj nisem več mislil na ta dogodek. S kopališkim zdravnikom sem se izprehajal semtertja po bregu. — V pesku se je igralo troje otrok. Poleg otrok sta ležali dve berglji. ki sta vzbudili mojo pozornost. Sele tedaj sem zagledal. da so vsi trije otroci grbasti, zraščeni in živalim podobni. Globoko sočutje se mi je naselilo v srce in žalosten sem vzkliknil : — Ob. uboga mati. — Gotovo žaluje od jutra do večera. — Gotovo se nikdar ne zasmeje. Prijatelj mi je odvrnil: — Nikar ne sočustvuj ž njo! — Te male črvičke je treba pomi-lovati. To so otroci one krasne dame. katero sva malo prej videla. — Take otroke imajo ženske, ki hočejo ostati do zadnjega trenutka lepe in vitke. -— To so posledice modrca. Ona. ki se stiska do zadnjega, prav dobro ve. kakšni bodo otroci. — Kaj ji je mar. samo da je ona lepa in vitka. In po teh besedah sem se spomnil Hudičevke, ki je prodajala svoje negodnike komedijantom. ZA VSEBINO OGItASOV NI ODGOVORNO NE UPIiAVNI-6TVO NE UREDNIŠTVO. FROM THE SPHERE, London . ©>n \iKXTB.vSv\TEs^~n\E HY.HXb. „ / ___ Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta lnkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesoia„ Sedež v ELY, MINNESOTA. 7 GLAVNI URADNIKI j I rrtdzednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 17, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS < OSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEITAR, 422 N. 4th St., Kansas City, TTan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, »tev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Custozza—Solferino. Vilko Mazi. (Nadaljevanje). O gibanja zavezniških vrst ni bil Gvulaj čisto nič informiranj zato pa s<> tudi doleteli njegovo I vojsko sami porazi, drugi silnejši od drugega: Montebello, Palestro,j Maganta. Strahopetno je zapuščal j avstrijski vojskovodja pozicijo za ( pozicijo in brezplodno žrtvoval j mnogo tisoč življenj. V malo dneh! so zasedli zavezniki vso Lombar-dijo, avstrijsko vojsko pa pognali prek Mineija. Na Dunaju so se šele zdaj iz-' treznili v svoji prevzetnosti. Gyu-1 laj je moral odstopiti in na čelo i armade je prihitel sam cesar, ki! je izročil vodstvo operacij IlessuJ Armada je štela zdaj 160.000 mož. j Tako je poskusila avstrijska vojska še enkrat vedno srečo. Ptvdkresni dan je stopila zopet' na tla Lombardije, ki jih je bila' jedva zapustila. Zavezniki, ki so se združili ob reki Chiese, so iz-j dali ta (mu povelje, da se pomak-J nejo naslednje jutro proti Minci-t ju, za katerim so si še vedno mislili sovražnika. Tako sta trčili na! kresno jutro nenadno obe vojski j druga ob drugo — razvila se je odločilna bitka pri Solferinu. Bitka se je začela ob zori v ravnini pri vasici Medole, na avstrij-l skem levem krilu, ki mu je pove-' 1 je val Wimpffen. Prišlo je do sil-j no krvavih prask s četrtim francoskim korom. Napoleon, ki mu je; sporočal generalni štab zelo po-j manjkljive informacije, je bil! mnenja, da gre le za sovražno re-l koguoseiranje. Zelo ga je tudi iz-j lienadilo, tla je podvzel Franc Jožef strategičuo ofenzivo. Šele! pozno v jutro nm je bilo jasno, da se razvija velika bitka. Wimpffen, ki bi moral pravzaprav odločiti bitko, je brez uspeha žrtvoval ve-1 liko število vojakov. Zlasti je bili močno reduciran deveti kor. kjer! padlo 4215) mož in 130 častnikov. ( esar se je držal najprej v vasi Volta, ob poldesetih pa je odjezdil v Jut rem tempu na višine vrh vasi Cavriana, odkoder se mui je nudil žalosten pogled na dolino,| kjer se je prva armada brezupno! pulila za Medoie in Iiebeceo. z| desnega krila na višavah pri Sati1 Martino so prihajala ugodna po-! ročila. Tam je Benedek junaško odbijal sardinske napade. V nje-' govih vrstah je stal tudi naš 17.' polk. ki je. kakor vselej, izkazal tudi topot svojo hrabrost. Že v do-i l poldanjih urah se je dalo soditi, da hoče pasti odločitev v avstrijskem centru, ki se je držal okrog Solferinu. Tu so srdito napadali Francozi, ?ie jneneč se za neznosno vročino in točo avstrijskih kro-gelj, ki so se vsipale v njihove vr- Ob desetih sta naskočila Napoleon in Baraguay z vso silo avstrijske pozicije na solferinskem gričevju. Istočasno je pridivjal iz ravnine Mae Mahon in zavzel S. ('assiano. Vnelo se je strašno klanje za sleherno ped zemlje. Nekateri grički (cipresna gorica) so j bili popolnoma pokriti od trupel padlih. Ponekod je tekla kri v potokih. Zlasti se je krčil avstrijski peti kor, ki je žrtvoval 4318 'mož in 124 častnikov. ( Okrog četrte ure je bila predrta j avstrijska sreda, koj nato pa se jje vsula med divjimi bliski in gro-|oii strahovita ploha, ki je še bolj razkropila avstrijske čete, umikajoče se /.it Mineio. Edini Benedek je vztrajal na svojem mestu in se i umaknil šele v poznem mraku, jdasi zelo nerad, toda višjemu povelju se ni smel protiviti. Avstrija je izgubila tudi to bitko. ki je bila ena najbolj krvavih v XIX. stoletju. Zavezniki so žrtvovali 17.191 mož, Avstrija pa je imela mrtvih in ranjenih 12.405 mož in 594 častnikov. Ujetih in pogrešanih pa je bilo 4."» častnikov1 lin 8593 mož. Pretežna večina poslednjih je dezertirala v sovražne j vrste, kar gotovo priča o velikem [pomanjkanju discipline, še bolj pa o ubožnosti patrioticnega du-' | ha. izmed udeleženih korov so | trpeli najhujše izgube po vrsti 5.. :9., 3.. L. 8. (kjer je bil tudi 17. j polk), 11. in 7. Cesar se je vrnil prek Volte na Valeggio, kjer je ostal do noči in. odjezdil potem v glavni stan v Villafraneo. Splošno se je sodilo, da se bodo zavezniki spravili zdaj še na Benečijo, zato ni bil Franc Jožef j malo presenečen, ko mu je naenkrat ponudil Napoleon premirje. (Oba vladarja sta se sestala v Vil-Ilafranci 11. julija in sklenila pre-jliminarno pogodbo, da odstopi I Avstrija potom Fraucije Sardiniji Loinbardijo. Da je prišlo do tega nepričakovanega zaključka, je iskati na j obeh straneh dovolj povoda. Prekanjeni Napoleon je uvidel, da je Sardinija z Lombardijo za enkrat zadosti krepka proti avstrijskemu pritisku, vendar še ne tako. da bi ne bila več navezana na Francijo. iZdelo se mu je. da bi Viktor Ema-inuel, če bi dobil še Benečijo, zlah-jka zavojeval ves polotok in se poji em preoblastno razšopiril. To bi pa segalo prek Napoleonovega ra-jčuna. Črto torej! Naposled so se j bile francoske čete že dodobra iz-, redčile, zmagoslavja je bilo za enkrat dovolj. Dvomljivo pa je bilo tudi, če bi hotela ostati še nadalje j vojna sreča na francosk strani, zakaj Napoleon ni čisto nič skrival. da so se mu vsi uspehi le posrečili. Armada mu je bila zelo slabo oskrbovana, generali pa so pokazali, da niso zmožni voditi velikih operacij. Priznal je dalje, da so se Avstrijci vse hrabreje borili nego Francozi in bi Solferino brez dvoma obdržali, če bi jim t bila prihitela na pomoč rezerva. Bitko so izgubili pravzaprav le vsled pomanjkanja energije in vsled starega zla absolutizma, da so se namreč posamezni voditelji pretirano bali vsake odgovornosti. Franca Jožefa so zopet vznemirjali punti na Ogrskem in čudno obnašanje Prusije, ki se je pričela očitno nagibati k njegovim sovražnikom, zato mu je bila Napoleonova ponudba dobrodošla. I Avstrija je inn-la zdaj že dovolj žalostnih izkušenj, da bi krenila enkrat v tir pametne politike. A zaman! Zdaj se je morala zaplesti s Prusijo v vprašanje za hegemonijo v Nemčiji. Toda Prusiji je že napočil tisti -čas. da je našla "moža izmed milijonov", Bismareka. Cavourjevo prerokovanje se je pomaknilo bliže uresničenju: nemška nacijonal-na ideja, zveza s Piemontom. j Že 1859. leta bi bil prišel Bismarck rad na svoj račun, toda. da' ne bi kalil simpatij Berlina z Dunajem. so ga poslali v Petrograd, kjer je bil "na hladu shranjen šampanjec za poznejše namene,*' kakor je dejal sam o sebi. i j Zdaj so se razmere vse drugače zasukale. Italijansko naeijonalno ; stremljenje je vzbudilo v nemških sreili isto idejo. Pridobiti Avstri-,' jo, da je poslala na daljni sever -ustrojit par tisoč človeških kož, je bilo Bismarcku malenkost. Nikomur pa se ni sanjalo takrat, v(; kakšno skrbno pripravljeno past j so se ujeli s tem avstrijski mtere-j-si. Bismarekovi načrti so ostali : dotlej nerazodeti celo njegovemu . gospodarju. Čas je dozorel in tista Cavourjeva "knjiga bodočnosti",: se je odprla zdaj nastežaj. Utele-|: šenju pa so se bližale zdaj tudi < Bismarckove besede, ki jih je po-j veda! 30. sept. 1862. 1. v seji bud-ji getne komisije: "Velika vpraša- * nja časa se ne rešujejo z govori < in majoritetnimi sklepi — to je 1 bila napaka 1. 1S48. in 1849. —j: ampak z železom in ognjem". —(( Bridko razočarana je spoznala ( Avstrija, da ji trka na duri gren-j^ ko plačilo za njene krvave usluge ? ,— vojna na severu in jugu. i Napoleon je začutil zopet potre-! bo, približati se Viktorju Emanu-elu, ki je spravil tacaš brez poseb-;1 nih žrtev razen Kima in Benečije 1 ves polotok pod svoje žezlo in za- ^ gospodaril 22 milijonom Italija-^ nov. Po Rimu. zlasti pa po Bene- ' čiji ga je s eveda še zmerom sko- -minalo in zato je z veseljem po-. ' zdravil novo Napoleonovo spletko. I zvezo Italije s Prusijo. S to zvezo c pa je hotel nameriti Napoleon ost'i pravzaprav proti Prusiji sami, ki * mu je postala že prenevarna sose-j da. Podcenjeval je njeno moč, ker.1 je bil trdno prepričan, da bo pod-, ^ legla avstrijskemu orožju. Jele So -i ga že begati skrbi za njegov pre- s stol. ki se je pričel majati ob pru-' = ski potenci. Toda ukanil se je in s s temi perfidnimi spletkami si je 1 izkopal lastno jamo. i1 f Italija se je pogodila s Prusijo, J v eventualnem slučaju nastopiti ' ! skupno proti Avstriji z oboroženo silo in sporazumno skleniti z nio * mir. i1 i Diplomatični konflikti md Ber-!^ linom in Dunajem so se odsej na-,c glo odigravali in izzvali neodvrat-,c no posledico :" vojno. 1 V juniju 1866. leta se je brusilo * krvihlepno orožje od Belta do ^ Adrije. Mnogo solferinskih bojev- . nikov, pomešanih med tisoči mož, J ki doslej še niso sprejeli ognjenega krsta, je korakao zdaj zopet v plodne beneške ravnine. Topot jim je stopil na čelo nadvojvoda Alb V relit in jih postavil v znameniti trdnjavski četverokot med Minci-'. jem in Adižo. naslanjajč se na Ve- ^ rono. Kam drugam se res ni dalo r varneje postaviti teh 90.000 proti sovražniku, ki je štel 200.000 mož. * Tako so počakali v zavetju, da jim j je prinesel 20. junija polkovnik Bariola, nekdanji gojenec dunaj- . ske vjaške akademije, vojno na-poved Viktorja Emanuela. ! Tri dni kasneje sta se pomaknili ; vojski bliže druga drugi. Nadvoj- ( voda Albreht je stopil na desni , breg Adiže, medtem, ko je preko- * račil La Marmora z glavno silo ( Mineio ter pustil Cialdinija z 90 s tisoč možmi ob Padu. Garibaldija j pa poslal proti Tirolski. Nasled-nje jntro je prišlo navsezgodaj do j bitke, ki je trajala do večera. }, Zopet so se napolnili custoški i griči s človeško krvjo. V Custozzi j sami. za katero se je vnelo v opol- ] danskih urah najsrditejše klanje.'] je padla odločitev tudi topot v i prilog Avstrije. Italijani so izgu-'i bili 8145 življenj, Avstrijci pa's 7956. t Toda kljub zmagi je Avstrija zaman žrtvovala svoje tisoče, za- s kaj na severnem bojišču je dozi-j < vela strahoten poraz pri Kralje- s vem gradcu in tako je morala od- { i . stopiti v mirovni pogodbi Italiji ? zadnji biser na Apeninskem polo-i toku — krasno Benečijo, i' Bitke, ki so se izvojevale sredi i minolega stoletja okrog Custozze . in Solferinu, so torej temeljito - preorale srednjeevropska politiČ- - na tla. Ustvarile so dvoj*1 novih -držav, Italijo in Nemčijo; Avstri-l ji pa so povedali zadosti glasno in - jasno, da je absolutizmu za vselej odklenkalo. Cavour in Bismarck j moreta služiti v izgled, kaj zmore l pravi mož na državnem krmilu; . različni Metterniehi in Bouli pa i morajo izprevideti, da je v duhu časa zavladal demokratizem, neusmiljeni grobokop aristokratične potenee. Sklepi kabinetov so le tedaj pravoveljavni, če jih sankei-jonira javnost, široka masa. To je zakon, ki ga je postavila v XIX. veku narava sama in ki ga zato ne more razveljati nobena druga sila. • Dragi moj, pa pustiva filozofiranje ! Če si mi do tu sledil, si pač zaslužil, da te poplačam za paž-njo s spomini, ki sem jih prinesel s sabo z lanskega potovanja po jgardski moreni. Hočem ti odgruiti Wrsikako sliko, ki'sem ti jo do-zdaj prav namenoma prikrival. Navsezadnje te utegnem še na-JvduSiti, da kreneš ob priliki tudi na to pot. Bogme, da bi ti ne bilo tega nikoli žal! Ves jasen dan je svatoval tam zunaj nad gozdovi, ves pijan luči in toplote je mežikal proti solncu. j ko sem se vozil čez Kras. Ta Kras s sivini, razgledanim kamenjem, je kakor morje okamenelih misli. |Kdo bi se nadejal, da skriva tam ,na robu širne vinograde in oljkine |gaje in da se bo tam na ovinku naenkrat razgalilo živo morje! Thalatta, thalatta! Kako bi vas ;ne pozdravil, širne vode adrijan-ske, svobodno razgrnjene od vzhoda do zahoda! Thalatta, thalatta, hrepenenje vseh hrepenenj! Pozdravljen ribič pod žoltim jadrom! Kako daleč si od mene in od vseh ljudi in od klavrnega življenja! Pod božje solnce si žvižgaš veselo arijo in z morjem dihaš i svobodo: kdo bi se meril s tabo' ! Trst. | Nervozno vrvenje trgovskega i mesta. Kolikokrat ;v sem še stopil med to vrvenje, se mi je težilo po' svobodi, kakor da me je kdo ukle-i nil v sirove okove. Na Molo S.: Carlo sem moral pohiteti vsakokrat, da se mi je duša odahnila. Tam so se mi predramile misli in pustil sem jih. da so odhitele za drobnimi jadrenieami, kakor tečejo otroci po livadi za pisanimi me-tulji-krilatci. Opolnoči so odvezali "Almisso" in vode so zašumele ob njenih bokih. Bila je divna vožnja tja v jasno, zvezdnato noč. Proti jutru so se pričeli vzdramljati tuji bregovi, iz megel so vstajali še pol zaspani in so gledali začudeno v rožnato luč. ki jih je oblivala skozi meglene koprene. Tam iz dalje se je luščil novi campanile sv. Marka, zmerom jasnejše so se črtale konture. Iz kabin so prihajali na krov radovedni pasažirji; mlade, dame z elegantnimi kavalirji. Vsem se je poznala na licih in v očeh trudnost prečute noči. Morda so bli to novoporočeni pari, namenjeni na običajno ženitovanj-sko potovanje prek mesta pravljic in čudežnih zgodb, kdo jih je poznal! Razlagali so kavalirji svojim družicam po kažipotu palače, ki so s sdrenjale tam v sprednjih! vrstah, vsak v svojem jeziku so razlagali, ampak kažipoti so bili vsi nemški. Benetke. Historičnega bogastva jc zares čuda nakopičenega v njih, a koliko pa je ljudi, ki bi romali sem res samo radi tega bogastva ? Bore malo! Da je samo današnje lice tako vabljivo, tega ne verujem. Ljudje se love na pompozno reklamo, ki ji resnica ne seže niti do členkov. Res nekaj posebnega so te vodne ceste, večna povodenj. udomačena že in nepogrešljiva. Zlasti je nekaj posebnega Canal Grande, ta široki vodni korso. Tudi vitkost benečanskih palač je1 treba pohvaliti. Ampak nekaj res čudovitega in predražestnega je samo Markov forum in vse ono, kar mu daje značaj, vse od gizda-ve katedrale do skromnega go-lobčka, ki si pridobiš njegovo zaupanje za koruzno zrnce. Če pre-roma Človek naposled še akademijo. je dobil zadosten vtis "kraljice morja in se lahko z mirno vestjo poslovi od nje in od zloglasnih komarjev, ki ne dajo romarju miru vso ljubo noč in od nič manj sitnih ciceronov, ki nadlegujejo tujca ves božji dan. Večer je padal na laguno, ko se je premaknil vlak in zdrčal po ; dolgem mostu v pestre gornjeital-ske poljane. Kakor daleč seže pogled, sama bujna ravajc, kjer zib- i I je jo lahni vetri debelačo in pol- - jejo po trtah čudežni soki od murve do murve. Tupatam se vspne i v dalji slok zvonik, kakor hrepe-? nenje se dvigne, zaplamti v večer-) nih sencah in utone brez sledu. - Vlak je drvel svojo pot in se zari-l val v vedno gostejšo temo. Gigant - je preskakoval reke in vlekel za i sabo težke verige ...' j Verona. : Na spal sem se dobro in poceni 1 in zato mi ni manjkalo razpolože-; nja, ko sem stopil zjutraj med ži-i valine branjevce na Piazza Erbe. i! Tistega Italijana vidim še danes - kako je znal na originalen način 1 privabiti k svoji črni skrinjici ce- ■ le trope radivednežev. Na stojalu ■ skrinjice je imel pritrjeno nitko • prav pri tleli, drugi konec pa je , držal v desnici. Na nitki sta si : stala nasproti dva pločevinasta možica, komaj pedenj velika, z jnožieami se dotikajoča tal. Pred- ■ stavljala sta dva atleta, priprav-i I j ena k borbi. j Ko je bila gruča že dosti velika,1 je pričel Italijan razlagati bistvo in pomen rokoborbe. Brez oddiha je govoril in nikdar mu ni hotelo Jzmanjkati besed. Že samo poslu-,šati ga je bilo užitek. Vmes je ži-Ivahno gestikuliral z levico in neutrudno mežikal s črnimi očmi. — ^Jaj je potegnil in možica sta se Jsprijela. Začela sta se premetavati in zvijati kakor živa atleta. jZdaj je bil ta v zraku, zdaj oni. (kakor je pač potegnil spretni prst. J Vse naokoli je navdušeno sledilo lokoborbi in naposled nagradilo [Zmagovalca Luigija s frenetičnim j aplavzom. V tem pa je Italijan že odprl skrinjico in ponujal navzočim pripravo za rezanje stekla. jPresl aišal jo je na šipi, pa je res imenitno rezala, kakor je kdo ho-j el: ravno črto. lok, cel krog. j Stvar je bila jako poceni, zato je jšla dobro v denar. Ko pa se je ,gruča iztrebila, morala Sta atleta zopet privabiti novih gledalcev in kupcev. — Verona je sicer majhno mesto, vendar hrani v sebi toliko zgodovinskih znamenitosti, da mora človek pohiteti, če jih misli obleteti enem dnevu. Kamor stopiš, govori sama histerija: Piazza Erbe, Piazza dei Signori z vitko Loggio in Dantejevim spomenkom, sargofagi Sca-ligerjev pod milim nebom, arena. Ob sarkofagu Martina II. sem se po mudil precej dolgo. Gledal em v duhu čestihlepnega Korzi-Čana. ki mu še veličastvo smrti ni bilo nedotakljivo. Svoje dni. ko se je mudil v Veroni, je velel od-vzdigniti težki pokrov tega sarkofaga, da je lahko odvzel mrtvemu vitezu čelado, pa jo posadil na svojo glavo in opasal svoja ledja z njegovim mečem. V starodavni areni so pripravljali tisti dan ogromni oder in ku-iise za "Aido", ki so jo napovedovali ogromni plakati že v Trstu. Zelo žal mi je bilo, da nisem imel prilike videti tisoče ljudstva v "hiši Dietriclia Bernskega", kakor so spoštljivo nazivali areno germanski vojščaki v srednjem veku. Ze prazen prostor napravlja mogočen vtis. kaj šele. če objema 29 tisoč ljudi! V vseh časih je igrala "kraljica Adiže" važno vlogo kot naravno 'križišče severa in juga z vzhodom n zahodom. Zato so tudi avstrijske vojske našle tu naj izdatnejšo oporno točko. Masivno obzidje nad širokimi jarki priča še dandanes o nekdaj močni trdnjavi. Ponekod se zdaj že razdira ta historični spomenik, kar je prav obžalovanja vredno. Opazil sem to v neposredni bližini majestetične Sanmiehelijeve "Porta Nuova". ki vsled te estetične pregrehe mnogo izgubila na svoji lepoti. Zopet sem se vozil po bujni ravnini med murvami, trto in debelačo. Toda jedva sem si ogledal živahno kramljajoče sopotnike v prostornem vagonu, že smo se u-stavili ob 15 km. torej na cilju moje vožnje. Villafranca. Nobeden tujec ni izstopil. Dobil sem vtis. da sn tu tujci, zlasti pa j turisti zelo redke prikazni. Žc ipred kolodvorom me je obkolila Vela gruča radovednežev, ko sem si potiskal suknjič za nahrbtnik in si vihal rokave visoko nad komolcem, zakaj soparno popoldne je bilo. Skoro vsi so se mi smejali. Tako sem imel obilo spremstva po široki ulici, ki pelje od kolodvora v sredino ličnega mesta in potem ,dulje proti Custozzi. Bil sem jim ;kratkomalo "Tedesco", kakor običajno nazivljejo Italijani vsakega tujca. Malo pred koncem mesta sem naletel na prvi in pomembni spomenik izza nesrečne bitke 59. leta. Na desni stoji mrka, enonadstrop-na hiša, zaznamovana s štev. 40. f Okna in vrata so bila skrbno za-' prta. V prostranem vrtu, ki se raz-! teza od hiše dalje naprej ob cesti in je obdan z visokim zidom, se ni ganila niti ena cipres, ki so molt*le svoje plašne vrhove proti nebu. Nikjer sledu življenja. V pročelju je vzidana velika marmorna plošča z napisom, ki pove, da sta podpisala t-i Napoleon lil. in Frane Jožef I. preliminarno pogodbo po solferinski bitki. V spomin na ta dogodek postala ta hiša liaeijo-nalni spomenik, kakor jih je v Gorenji Italiji vse polno. V tej hiši so se torej odločili velevažni momenti: ujedinjenje Italije in avstrijsko-pruski konflikt, ki je' imel za posledico ujedinjenje Nemčije. i (Pride še.) i ._______ Predsednik je posredoval. Pariz, Francija. 24. oktobra. A zvezi s pomiloščenjem grofin. de Belleville in gospodične Lov se Thuillies, ki sta bili obe od v.r. šib vojaških obasti v Belgiji o sojeni na smrt. se poroča, da je ameriški poslanik Sharp v -boto pred enim tednom brzoja nim potom obrnil na predsednil-"Wilsona. naj se zavzame za o sojenki. Predsednik "Wilson je b zojavil na nemškega cesarja, . je nato pomilosti! Francozinji. -Tudi papež in španski ftralj se brzojavno zavzela za obsojeni; ROJAKI NAROČAJTE SE N "GLAS NARODA", NAJVEČ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI *5R2AVAH. .CENIK KNJIG/ ' katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V mUidTVENIKI: Duhovni boj t—.go Marija Kraljica <—.60 Vrtec nebeški e—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar f—.40 Berilo prvo, vezano t—.30 Berilo drugo, vezano ^-.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina •—.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik t—.50 Evangelij (—.50 Fizika 1. in 2. del t—.45 Hitri računar, vezano t—.40 Katekizem vez. veliki t—.40 Katekizem vez. mali ,15 Nemščina brez učitelja, 1. _ in 2. del, vsak 50c, oba $1.00 Obena zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnic« $1.0C Poljedelstvo r—,5( Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom .2( Sadjereja v pogovorih t—.21 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.2« Sckimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.21 Slovenski pravnik $2.0* Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec .—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po- —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk t—.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka t—.20 Bitka pri Visu ^.30 Bodi svoje sreča kova5 ■—.30 Boj s prirodo r—.15 Božični darovi c—.15 Burska vojska >—.25 Cerkvica na skali •—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.0 > Cvetke r-.20 Don Kižot >—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola s—.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda e—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po :—.20 Eustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Ivan Resnicoljub ;—.20 Izanami, mala Japonka >—.20 Izidor, pobožni kmet >—.20 Jama nad Dobrušo t—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar ■—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost •—.40 Kaj se je Makaru sanjalo! —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije >—.25 Miklova Zala —.35 Mirko PoštenjakoviS .—.20 Na divjem zapadli, vez. t—.60 Na jutrovem t—.81 Na krivih potih Na različnih potih *—J2fi Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po _.20 Naseljenci Na valovih južnega morja .—.19 Nikolaj Zrinski ,_,2G O jetiki Odkritje Amsrik*. yo«. i—.8-3 Prihajae <—.3Q Pregovori, prilike, reki —.23 Prst božji i—.2$ Randavouz t— Sevolucija ns Portugalskem —.23 oenila t—J.? Stanley v Afriki ____,5.; Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.Sv d veta noč t—.2$ Srečolovec j_.2$ Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov §5.00 Strelec —.2C Sanjska knjiga, velika — Štiri povesti tr-.20 Tegetthof —Jg Vojan na Balkanu, 13 zven. $1.80 -^ate jagode, vez. :—.83 Življenjepis Simon Gregorčiča r—.5Q Življenja ttnjeva pet .50 Za kruhom .—,20 Življenje na avstr. dvoru aii Smrt cesarjeviča Rudjlfa (Tragedija v Meyerliiigu) —,7g . SPILMANOVS POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike !—.25 2. zv. Maron, krščanski deček —.2S 4. zv. Praški judek —,2Q C. zv. Arunmgan, sin indijskega kneza —.2" 7. zv. Sultanovi sužnji c—.25 5. zv. Tri indijanske Dovesti ~ 1—.30 9. zv. Kraljičin nečak e—.30 10. zv. Zvesti sin •—.82 ti. zv. Rdeča in fcela vrtnica —.30 12. z v. Boj in zmaga — .30 L4, zv. Prisega huronskega glavarja t—.SO 15. zv. Angelj sužnjev t—.30 L 6. zv. Zlat okopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.39 19. zv. Mlada mornarja :—.8® TALIJA. Zbirka gledaliških Iger: Brat sokol .28 Pri puščavniku r—.20 Eaztresenca t—.3U Starin arica —.20 Županova Micka .—.30 [dealiia Tašča t—,23 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne ia velikonočne, komad po j—.OS ducat po ►—.21 Z slikami mesta New Torka po —.23 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali ■—.38 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.13 Združenih držav, mali —.19 veliki —.25 ■vezan —.50 Balkanskih držav —.19 Evrope, vezan —.58 Vojna stenska mapa $1 59 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po ,— JJ OPOMBA: Naročilom je p rilo žifci denamo vrednost, bodisi v gi, to vini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je nri mil "mah št vračunana. Potovanje po Podolju. (Konec.) Okope svete Trojice je najprej napravil poljski kralj Janez 111. Sobieski. Kakor že ime pove, so bili to vojaški okopi, kjer se je utrdil kralj s svojo vojsko, da bi odtod opazoval gibanja Turkov bi j i in pri priliki odvzel Kamje-njre. Stanislav Jablonowski, veli.-, i bet man poljski, je spoznal, da je to mesto, ki leži med dvema rekama, jako ugodno za tabor in >k!euil j,- b ta 1602 še bolj utrditi. Celih šest tednov je vse vo-jji-š! v o nasipavalo zemljo in delalo okope, dasiravno so jih medtem neprestano napadali Turki. Načelnik posadke, Jakob Kali-nowski, je odtod neprenehoma napadal Turke, ujel mnogo Turkov ter jih prisilil, da so se uamk-nili iz Kamjenjea in iz celega Po-dcdja. Za easov delitve poljskega kraljestva se je oddelek koiuede-ratov polastil Okopov in se za njimi junaško branil. Raje so na-r!i smrt {xl razvalinami starodavne cerkvice, kot da bi se podali Rusom. Avstrijska vlada je utrdbe deloma odpravila, deloma inahajajo v popolnoma za-pu*eenem stanju. Ne dale • od Okopov sv. Trojice ne nahaja ruska meja. Avstrijo 11 j . Na avstrijski strani se ne bri-jrajo za osebe nič, pač pa za konje. na ruski ne pogledajo konja, ampak vprašajo samo po potnem list ti osebe. Konji in žganje, to je namn č na Ruskem veliko bolj dobro in poceni kot v Avstriji. Radi tega je treba plačati na meji od' tega visoko colnino. da se ne more preveč uvažati tega blaga čez mejo. (Odkar je izbruhnila vojna. je na Ruskem ne samo žganje, ampak vsaka opojna pijača strogo prepovedana. Op. ured.) Kdor hoče tor 'j s konji iz Avstrije na Kusko. njemu popišejo na avstrijski meji natačno konje in vrniti se mora ravno tam in z ravno isti-ni !< Kiji nazaj. Drugače bi nam-r. lahko kdo s slabimi konji šel eez mejo, jih zamenjal za boljše in / boljšimi vrnil nazaj in delal s tako kupčijo velikanski dobiček. Pripeljemo s.' torej do meje. r. - .nji pridejo iz hišice, ogledujejo konje od vseli strani in • den vpraša: "Cegavi so ti konji?" "Moji", odgovorim ponosno. "Koliko let imajo?" vpraša dalje. J .Meni je postalo toplo, kajti ni-. se mirnel pojma, koliko let more , .. ... t imet: približno konj. Odgovorim torej na slepo srečo: "Približno po dvajset let." M' dtem so šli v hišico nazaj, napisali konjski protokol in tudi men« povabili, naj vstopim v hišico, da se podpišem. Njihov na-eelnik je protokol čital: "Konji stari po dvajset." — "Hm, hm".j pričel je zmajevati, t4ti konji po dvajset let.'" Moj kozak Nikefor je to slišal in je mislil, da se hoče erraničar . . . i noreevati iz konj, v katere je bil on zaljubljen iz cele duše in je _ . 11 .jazno zakričal: "Kaj pravite? Ti k.Kiji da imajo po dvajset let? Še po štiri nimajo!" Jaz »'m izprevidel, da sem nerodno povedal in sem odvrnil: 1 i "Vprašajte raje kozaka. on se bolje razume na konje," Nato so mi naredili potrdilo.! da sem šel čez mejo s takimi in j takimi konji, jaz sem sedel na voz in velel pognati čez most na Ru-j >ko. Na drugi strani mostu sem moral stopiti v rusko stražnico, j kjer so mi ruski graniearji pre-; uu'iali kovOrtr. potrdili potni list in nato odpustili. Jaz som sedel -pet na voz. kozak je pognal ko-' nje in drčala sva po široki, jako iroki cesti po ruskem Podolju pro; i mestu Kamjenjee Podoljski j * . * I Podolje je dandanes ena izmed gubernij, v katere je razdeljeno ruslko carstvo tako kot Avstrija v posamezne kronoviue. Podolj-ska cul)' rnija je ena izmed naj-J večjih in najrodovitnvjših celega i u>k«-jZH carstva. Sestavljena je iz nekdanjih poljskih vojvodstev Poiloljsko in lireelavsko, le sedanje okraje BorsČov, Oortkov lias-' jat in in Izleščiki je dobila A\ strija in priklopila k vzhodni Galiciji, del breclavskega vojvod-' siva, t&kozvani vinogradski okraj pa spada zdaj pod kijevsko gii-j^rnijo. V geografičnem in his-to-' ričnem pomenu znači "Podolje" ijolee^c ali ni*je ležečo Rusijo na-* sproti gorenji ali višje ležeči Rusiji. V tem pomenu obsega torej Podolje velik del vzhodne Galicije. to je vso zemljo od Lvova in Rrodov, od porečja Strvja in Za-j ruča proti vzhodu, na Ruskem pa . I celo današnjo gubernijo Podolje ) in vso južno od nje ležečo zemljo • do Črnega morja, torej vse po-i rečje Dnjestra in Buga. Ime "Po- dolje" rabi najprej zgodovinar - Kromer leta 1351. Ta pojski zgo- - dovinar pripoveduje, da so tega l leta Tatarji opustošili za vlade • kneza Olgierda celo dolenjo Ru-i sijo, zvano Podolje. Leta 1375. so - podpisali knezi Korijatoniči - "gramoto" za cerkev v Smotri- - eku kot "knezi podoljski". Po- - Prej pa so prostrano deželo ime-. no val i *'Ponižje". Sedanja ruska podoljska gu-: bernija obsega 748,139 kvadratnih metrov in šteje 3,770.692 prebivalcev. 50% njene površine je rodovitno polje, 18% travnikov in pašnikov, 7% stavbenega sveta, 18^ gozdov, 2:; i'i se drobila vedno bolj. Najprej je odpadla od nje Galicija in postali sta samostojni kneževini Ilalie in Peremišl. Halič je prišel pod \la-do modrega kneza Danila do velike veljave in si ohranil tudi za časa Tatar je v deloma neodvisnost. Ko so izumrli hališki knezi, je podedoval poljski kralj Kazimir Galicijo in jo /.edinil s poljskim kraljestvom. (Popis Zvanjevca 111 Kamjenjea je bil že pri občen ) L. 1 enard. Požar v municijski tovarni. Norfolk, Va., 24. oktobra. — Dva poslopja Dupont Powder Co. v Hopewell, Va„ sta bila danes razdejana vsled požara, katerega se je najbrž podtaknilo. Požar je še divjal krog polnoči, vendar se pa ne misli, da bi sedaj do glavnih poslopij. Povzročena škoda znaša nekako $100,000. KAJfcl ZAJSTOPKIX1, cjLterl to pooblaščeni pobirati aaruc alno "Gla.1 Nir~etph Škerij. Wea* Nrvta«? Pp. Jcsls Joraa. Wiliock, Fa. i Fraalt S-Kt Av^ I FoterneL Toels, Utafc: Anion Paifii« Wlmtcrqanrsera t'tei: siea. Bžsck diamond, TFnsh.; G«r pyr-at-Waa^? Jstov »o* 2>arli- IS. Va. In tkeiieat ftr-, vieb Ifccass*, W. V-. ;-n Soeljnu ln A. Korenehaa. €rafton: j ex stacip/ei Kenoka, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik L Frank Meh. Sheboygan, Wis.: ?rank 8*pich b Hemnlm Svetlin. TVer.i AQia, WU.i i 'iOQls L-^ruS^r!' Rook Springs, Wyo.: A. Justin, Vai Stallch ln Valentin Marclna. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam svoja is najboljšega grozdja. j Najboljše staro belo vino Rie* ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeet vino Zini'andel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4^ gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, RoxTTL_St. Helena. Cal HAZXAXILO. Bojakom v državah Illinois lx Wisconsin naznanjamo, de, jih ko d« obivkil naš zastopnik ___t. 1 4 Ur, TRANK MEH k&teri j« opravičen pobirati naroft nino za list "Glas Naroda" in im-d&jati pr&voveljavna potrdila. Bo-iakom ga toplo priporočamo. Upravnlštvo 'Glas Naroda', NAZNANILO. Slovencem v Pittsburghu. Pa., in okolici, ki so mi pošiljali svoje harmonike v popravo, naznanjam, da sem se preselil iz Pittsburgha, Pa.. 5412 Carnegie Ave., na 1G1 Victor Ave.. Detroit, Mich. Srčni pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam široin Amerike, posebno pa družini Smrekar. (22-26—10) Joseph Russ. Kje je JOSIP KAUŠE? Doma je _ iz Starega trga pri Črnomlja in je po poklicu godec in b:ir-tender. Že tri h-ta nisem nie slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MIHELlC, ki že tudi eno leto ne vem niC- o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure, 149 Noll St., Brooklyn, \ Y (23-10—10-11) MAZNANILO. Bojakom r Lorain, Ohio, ta ^ kolici naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik JOHN KUMŠB, ki je pooblaščen pobirati narož-nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravničtvo Gias Naroda. Rada bi izvedela za rojaka FRANKA SVETELJ. Doma . • iz 1'odgorja pri K:imnik:i. P1, -i dvema letoma se je nahajal V je v Baltimore, Md., Proiim ■• njene rojake, ako kdo ve za i/ ga. naj mi blagovoli naznaniti, za kar mil bom hvaležna, ali naj se sam javi Ivanki Vdovič, r«>; Vavpotie. 346 E. 9. St.. Xew York City. (25-26—1U- POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem l/i popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drujie harmonike ter računam po delu Jen-korSno kdo zebteva brez nadaijntu vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohtn, DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWAEE, CATAWBA in CONKORD prodaja JOSIP SVETE 17SG-S2 E. ŽŽSth St., Lorain, Ohio. CONCORD RDEČE VINO C AT A WE A EELO VINO 60c. galena. 80c. galona. Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. — - — IK - 7«--------— ^ J - ' ' "S^ Velika zaloga vina in žganja. jII^ jf MARIJA GRHLL i Prodaja" belo vino po................ 70c. gallon ^ ^^g^^jBMf^^^. čmovinopo................ 5Cc. ,, f Drožnik 4 S-a!lone za .................... ?11.00 .j^j^BBp^j^pž^^^^ Brinjevec 12 steklenic za................ ?12.0«T K " " 1 (sodček) za.......... $l6.f.'i' Za obilno'naroebo Be priporoča ' Marija Grill, > W^ L5308 St. Clair Aye., N. E., Cleveland, 0h?t> ^ KRACKERJEV' BRINJEVEl je najstarejše in od 111 zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. JBKr/ CJena ma "BRINJEVEC" je: 8 steklenic i 8.50 fiS'' r-'UBE 12 steklenlo 13.0D ^gj.. —^^gs V ZALOGI I3L\MO ^ ---7^-— tudi čisti domači TROPIN J ln SLIVOV-lSŽ-r--'^ kuhanjl v na§1 l»atnl distilerijl. JPv^yVc] J F1 Naše cene so sledeče: j^jU^TTT^^^l Tropinjevec per gal. $2.25, $2,50. $2.75 In $3.00 Mr^^u^*—siovovltz per gal.................$2.75—$3.00 ilfpfr, Si, Tropinjevec zaboj .................... $ e.OO IK" ^ Sllvovitz zaboj ...................... $13.00 Hi^ "^ref-E- s let star- .... $ii-uo K/JlS^^fstS Sudeča Ohio vlna per gal.....55c., 00c., 65e. BjjM Catavrba In Delaware per gal.......75c.—8C0. * Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, ts. 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj I Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ____ i-rf^ ^ nataEen* naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go, 6102-04 ST. O.A1R AVE., CIEVEL4ND, 0, 1 dobit« "GLAS NAHODA" *koxi Štiri mesece dnevno, ixvxemsi nedelj in po-•tavnih pramikov. "GLAS NAEODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako. da dobita tedensko 36 strani berila, r mesecu 15G strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donašs dnevno poročila s bojišča in ranit »13-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je liat xelo razširjen. Vi« osobje lista Je organizirano in spada v strokovne nnijp. 1 Frank Petkovšek Javni Nota? (Notary Public) 718-720 MARKET S T R E E W.A t KEGAN. »L. I , B H • PRODAJA fica vina, hrmci tictiu«^* patentirana tdravils, PRODAJA foia« lietk« vseh prekesso? skih črt. POŠILJAidenar ▼ «t»rl kraj satie«UtrS in požteno. UPRAVLJA V99 y aottrskl t esel tpafir -joči dela. PHONE 248 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Marija Grubbe i .-•- ! I Spisal J. P. JAKOBSEN. I I •-o---I 1 Za G 1 a ■ N aroda prevel G. P. | i 32 (Nadaljevanje) A* naslednjem času se je skoro vsaki dan izpremenilo naziranje "Marije glede šti Iloeg in vsled tega se je izpremenil tudi način občevanja med obema. fx odločnosti in previdnosti, s katero je odstranjeval Sti Ilcg vse brezštevilne neprilike in zapreke, katere je nudilo to potovanje. , bilo razvidno, da ni bil noben sanjač. Istotako je bilo tudi lahko opaziti da je glede manir in glede nadarjenosti prekašal celo najbolj;.' kavalirje in plernenitaše, s katerimi so se sešli. Njegov govor je bil vi dno nov in zanimiv ter različen od onih drugih ljudi. Bilo je vi leti, da ima svojo lastno. If' njemu znano pot k razumevanju ljudi in stv;iri in zdelo se je Mariji kot da priznava z drznim ro-gan.i-m svojo vero, kako močna je žival v človeku ali kako malo z!;.ta s.« skriva v bistvu njegove narave. Mrzla, brezstrastna z govor; "-t. s kat• ro ji je dokazoval, kako malo je zveze v bistvu Člo-> . : kako in razumljeno in nerazumljivo, kako podvrženo sili slti- • ' ia s. bori plemenito in podlo v naši duši med seboj, vse to je uplivalo nanjo in pričela se je klanjati v občudovanju in skoro obo-/.' vanju sile, katero j«* slutila. Kljub vsemu temu pa je ostajal v nj»Mu ihiši lahno prežeč, vedno svareč dvom, ki ni prišel nikdar potoni premišljenih besed do izraza, ki pa se je javljal v temnem občutku strahu, da je ta sila moč, ki grozi, ki besni, ki zahteva in si žrli. ki pa nikdar ne udari, nikdar ne poprime. V Lohendorf. tri milje od Veehta, je ležala tik ob deželni cesti *j«isti!na in v to gostilno je prišla Marija s svojim spremstvom par ur po solil enem zahodu. Pozno zvečer, ko je odšlo služabništvo k počitku v sosedna poslopja, je sedela Marija v družbi Sti Iloeg ter • Ivi h kmečkih oldenburških plemenitašev ob mizi pred veliko pečjo. Vsi štirje so bili zatopljeni v zaupen pogovor. Ob dolgi mizi pod okni. s hrbtom, obrnjenim proti družbi, je sedela Lucija na koncu klopi, pletla ter poslušala. Na mizi. ob kateri je sedela gospoda, je stala velika lojeva sveča, k i je metala svojo medlo luč preko obrazov. Pred Marijo je stal it'ii ihen vrč. napolnjen z gorkim vinom, pred Sti Hoeg nekoliko večji, dočim sta oba Oldenburžana prigovarjala skupno pivu, ki se je nahajal v velikanskem vrču. Slednji je bil skoro stalno prazen ter ga je neprestano polnil hlapec s kodrastimi lasmi. Tako Marija kot Sli Hoeg bi se najrajše umaknila v svoje sobe kajli oba pVmenitaša z dežele nista bila posebno zabavna družabnik:'. To bi tudi prav gotovo storila, da niso bile njima odločene sobe tako mrzle. Pri poskusu, da jih se greje, je uporabil gostilničar šoto. a ta. šota je bila polna žvepla in človek, ki ni bil vajen tega, ni mogel dihati vsprieo tega kuriva. OMeiihur/nna nista bila posebno dobre volje, ker sta pač čutila. da se nahajata v fini družbi. Raditega sta skušala izražati se spodobno. — To pa je bilo le s pričetka. Počasi in počasi, ko je zadobilo pivo nad njima več moči. so postale uzde manj napete ter so konečno popolnoma oblapele. Njujin govor je postal bolj lokalne barve, njih dovtipi bolj surovi in njih vprašanja bolj namigujoča. Ko so postajali dovtipi vedno bolj surovi, se je pričela Marija nemirno gibati na svojem sedežu in oči Sti Hoeg so vprašale pre-k mi/ ', če se hočeta odstraniti. Tedaj je eden Oldenburžanov stavil posebno namigljivo vprašanje, ki je napotilo Sti Hoeira. da je nago bil obrvi ter vrgel nanj gt./eč pogled. To pa je Oidenburža na h še napotilo, da je v še bolj s_-cli obliki ponovil svoj? vpraš.i nje. Vsled tejra je rekel Sti. da bo dobil vrč v glavo, če si upa izgovoriti le še eno tako besedo. Ra vno v istem trenutku se je približala 7nizi Lucija, s pletenjem v roki, da najde izgubljeno pentljo. To priliko je porabil drugi Oldenburžan. Prijel jo je krog telesa, posadil predse na svoje naročje ter ji pritisnil na usta močan poljub. Ta drznost je razvnela drugega in sklenil je svojo roko krog vratu Marije. , V istem trenutku mu je priletel vrč Sti Iloega tako varno in urno v glavo, da je z globokim stokom omahnil proti peči. Hlapec je skočil pokonci s klopi, zatulil ter letel proti nekim vratom, katera je zaprl z drevesom. Istočasno je bilo čuti, kako so St zaprla neka druga vrata. V tej gostilni je bila namreč na-vada. da so zaprli ob vsakem pretepu vsa vrata, da ni mogel nihče noter in tudi ne van. S tem se je hotelo preprečiti razširjenje pretepa. To pa je bilo tudi vse. kar so storili ljudje v gostilni. Kakorhitro so zaprli Vrata, so se splazili v postelje, kajti kdor nič ne vidi, tudi ne more ničesar izpovedati. Nihče izmed vdeležencev ni imel pri sebi orožja in raditega so izvojevali boj s pestmi. In tako sta stala. Sti Iloeg in temnejši Oldenburžan. preklinjala ter se borila. Vlekla sta drug drugega od kraja do kraja, vrtila drug drugega ter potiskala drug drugega proti vratom in zidu. Prijemala sta se za roke, se zopet oproščala oprijemov ter dvigala drug drugega s tal. Konečna sta padla oba oba na tla. Sti je ležal zgoraj ter je ravno udaril z glavo svojega nasprotnika parkrat ob trda tla, ko je čutil, da sta ga prijeli od zadaj dve močni roki za vrat. Bil je svetlejši, ki je zopet prišel k zavesti. — Sti-ju je skoro pošla sapa in temno mu je postalo pred očmi. Moč mu je pošla. Temnejši se ga je medtem oprijel z nogama ter ga potegnil z rokama navzdol, dočim je imel svetlejši roki krog njegovega vratu ter ga pritiskal z nogama za bok. -Marija je zakričala ter hotela prihiteti na pomoč, a Lucija jo je prijela z močnima rokama, da se ni mogla premakniti z «ta. — Kavno ko je pričel izgubljati Sti zavest, se je vrgel z zadnjo silo naprej, da je zadel zadnji del glave temnejšega na tla ter ob-uem popustil pritisk svetlejšega. Ste mje prišel malo do sape. S krepkim sunkom se je oprostil Sti na stran, se vrgel na svetlejšega ter se nato sklonil nad padlega. V istem trenutku pa je dobil brco v srčno stran, da se je skoro zgrudil. Prijel pa je z eno roko /a go!enico noge. ki ga je udarila, z drugo pa za koleno ter nato zavil nofro, da so počile kosti v členku ter je svetlejši omedlel. Temnejši, ki je bil omamljen vsled udarca ob tla. je zrl predse ter zatulil, ko je videl, kaj se je zgodilo s svetlejšim. Dvignil m j«1 m kolena ter zlezel pod klop pri oknu. — Stem pa je bil pretep končan. f>ivjost. katero je pokazal Rti Hoeg ob tej priliki, je izvajala Čudovit upliv na Marijo. Ko je v isti noči položila svojo glavo na blft/ino. si je rekla, da ga ljubi in ko je Sti Hoeg naslednjega dne omenil, da kažeta njen pogled in njeno obnašanje, da se je nekaj v njej izpremenilo njemu v prid ter ji je, ojunačen vsled tega razkril svojo ljubezen, je dobil zadovoljiv odgovor. (Nadaljuje s®). Zadnja novost. Veakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakjr tadi razne likerje, naiedi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam C steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ealout-rjih F. P. Bariuii piše: "Naznanim vnir, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvt>!izn in vam potrjujem, da je res tako blago kakor = te \ i pisali. Pi šijite še itd." THkih in enakih pisem, dobiic vsaki dan, kar je jasno, da je blhgo v resnici h^ ale vredno. 1'iPite :ib: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORXU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njejja, kjer boste točno In solidno postreže ni. MODERNO UREJENA TISKAMI GLAS NARODA 3S VSAKOVRSTNE TISKOVINE Sgjg =■ IZVRŠUJE PO NIZKIH ^^ CENAH. « « • • • • DELO OKUSNO, • • • « • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, « • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA« * • • • posebnost so : DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. vsa naroČila pošljite na: SLGVENIC PUBLISHING 00. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI ^TVO NE UREDNIŠTVO. . A —--—■ —---— —--— —--— —--— —--—■ —---- --— ^--» — - - — ~--— ~ - — Arj Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ia diiavalkl • kajl* Berts pfe. BatUer "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi« TelstoJ Je pisal: Knjigo Mm s velikim nfltt- fco n prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga sala vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli---- Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je nmrla madams Btasl al fcllo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem Je pravo ogledalo aedanja-ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštva boljši časi. Kratkomalo: celo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovslrf: To knjigo bi človek najrajie poljublL V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gosdu pri Krleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli s oroft-Jeml" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v tolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveta Pismo. Ali bi m m moglo ustanoviti dražbe, ki bi razširjala ta knjigo? HesriL Kart: m Ta Je aajbolj olarljlva knjiga, fear sem 'M fdaj bral.... C. Neumann Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)"! Ne l»Ci slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemn jo bom po-aodll. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi BI laja fcriiemsvet in učili vse narode.... finančni minister Dnnajewskl Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta pL Snttnerjeva. Proetm^Tas, posvetite par nr tema dela. Mislim, ia se ne bo nlkdo vei navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga. CENA M CENTOV. IiNbJto Ja prif Slovenic Publishing Co., «2 Cortlandt Street, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I 1URAHE9. Cenjenim naročnikom v UtaK, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni sastopnik. Mr. QTO FKZDIK, ki ja pooblaiian pobirati naročnino lil isdsjsti tosadsvna potrdila. Upravniitvo "Glas Naroda'« i Prosti nasvet is informaciji priseljenim j "JfK Buiu a* Imtatri* «&* j laualfratioa" aa črtava Haw Yerk vanje ia pomaga priseljea- jstjn, ki ae bili oaleparjcmi, orepa-j ai ali « katerimi a« ja slab« jr*Y- j Breapla&no sa dajo a&svets p»S-I ss!jt*««m, kateri so bili oslepar I Jani od baakirjev, odvetnikov, tr ! 5