-The bost me
dium to reac
h the best customers.-
«
E=	M
§j Izhaja dvakrat na teden.
I--1
= Velja za celo = leto' $3.00
i Published semy g weekly.
Subscription
$3.oo
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
J "EDINOST" I 1649 W. 22. St.
Telephone: Canal 98.
I Chicago, 111. g ZA RESIJIICO
= IN PRAVICO
i '
5mmmm»nniiiHmuniwinu»it» ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER TgE ACT OF MARCH 3rd 1879. »atHiimnnaiHiimiiinnHnmnt»
ŠTEV. (No.) 14.	CHICAGO, ILL,., PETEK, 18. FEBRUARJA, 1921. _LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 330) authorized by the Act of October 6- 19x7, on file at the Poet Office of Chicago. HL — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General.
Protest proti. Rapallski pogodbi.
RAPALLSKA POGODBA NAPROTUJE RIMSKEMU PAKTU IN PRAVU O SAMOODLOČBI NARODOV.—JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI SO POSLALI PROTEST NA VSE EVROPSKE VLADE.—ZAHTEVAJO REVIZIJO RAPALLSKE POGODBE.
Izjava jugoslovanskih zastopnikov za kraje, ki naj po rapallski pogodbi pridejo pod Italijo.
1.	Takoj v začetku svetovne vojske so proglasile sile sporazuma, ki se jim je pozneje pridružila tudi Italija, da je eden vojnih ciljev varstvo in osvobojenje malih narodov. Predsednik Wilson je uvrstil med svoje točke, odobrene od vsega izobraženega sveta, ureditev vzhodnih mej itali« lanske kraljevine po jasni narodopisni črti. Z rimskim paktom od 10. aprila 1918 so priznali zastopniki italijanskega in jugoslovanskega naroda,: da se bodo teritorijalna vprašanja rešila prijateljsko na podlagi narodnostnega načela, prava samoodločbe narodov, a z ozirom na življenske interese obeh strank. Rimski pakt so javno odobrili merodajni italijanski faktorji, nato pa so ga pozdravile britanska vlada (z govorom lorda Roberta Cecila v spodnji hiši 22. maja 1918.), vlada Združenih držav ameriških (s pismom, ki ga je poslal državni tajnik Lansing Jugoslovanskemu odboru 1. junija 1918) in končno sestanek treh ministerskih predsednikov treh zavezniških sil, Francoske, Italije in Angleške v Versailleju 3. junija 1918.
2.	Po dogovoru sklenjenem v Rapallu 12. nov. 1920 med jugoslovansko in italijansko vlado, bi imelo priti pod Italijo 600.000 narodno zavednih Jugoslovanov, ki živijo kompaktno na Goriškem, v Trstu in okolici, v Istri in po nekaterih delih Kranjske in Dalmacije, potrebno za Italijo radi njene sigurnosti, ko je vendar po številu prebivalstva trikrat, po vojnih sredstvih pa še bolj nesorazmerno močnejša od Jugoslavije, na glede na to, da poslednja nima nikakih ofenzivnih nakan proti sosedom, gre vojaška meja med obema državama preko živega telesa jugoslovanskega naroda, ki je stanoval že več kakor 13 stoletij na obeh straneh Julijskih Alp. Prebivalstvu teh krajev niso dali prilike, da bi se svobodno in pravilno izjavilo, kateri državi hoče pripadati. Po tej pogodbi so omenjeni kraji ločeni od vsakega prirodnega zaledja in so izpostavljeni ne samo gospodarski, temveč tudi narodni in kulturni propasti.
—3. Razen tega rapallska pogodba, na katero je morala jugoslovanska vlada pristati edinole pod pritiskom razmer, krši narodnostno načelo in pravo samoodločbe narodov, protivi se svečano danim obljubam in spravlja v propast prebivalstvo krajev, ki imajo priti pod Italijo. Zato pa Jugoslovani iz teh krajev ne morejo priznati, a mi podpisani, ki smo bili z njihovim poverjenjem poslani v zakonodarne odbore, kjer smo se pred in po razpadu osrednjih sil borili za zedinjenje vsega našega naroda, SVEČANO RAZGLAŠUJEMO NAJODLOČNEJŠI PROTEST PROTI RAPALLSKI POGODBI, ter izjavljamo, da ne bo prej trajnega miru in prijateljstva med Jugoslovani in Italijani, dokler prekršeno pravo našega naroda ne bo popravljeno z REVIZIJO RAPALLSKE POGODBE.
V Beogradu, dne 1. decembra 1920.
SKRIVNI VOJNI SVET V PARIZU.
Zavezniki zahtevajo baje, naj jim Nemčija pošlje svoje protipredlo-ge še pred konferenco, ki je v gotovih okolnostih sploh treba ne bo. Pariško časopisje hujska Francoze proti Nemčiji.
Paris, 17. febr.—Ministerski predsednik Briand je imel danes zjutraj posvet z vojnim ministrom Barthou-jem, z maršaloma Fochom in Petai-nom, s šefom generalnega štaba in nekaterimi drugimi vojaškimi dostojanstveniki. Pozneje je sprejel tudi generala d'Espereya, ki se je ravnokar povrnil iz Srbije.
Nemčija naj pošlje protipredloge.
Paris, 17. febr.—Anglija in Francija zahtevata, naj pošlje Nemčija svoje protipredloge še pred londonsko konferenco, ki je določena za 1. marec. V slučaju, da bi bili ti predlogi preveč sramotni, tako dostavlja pariški ''Journal", bi bila konferenca popolnoma odveč. V tem
Kakor da bi bilo to sluča->u bodo zavezniki kratkomalo
obvestili nemško vlado o svojih sklepih in ji dali nekaj dni časa, da se odloči, ali sprejme zahteve zaveznikov ali ne.
NEMCI DOBIVAJO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH VEDNO VEČ PRAVIC.
Leta 1917 je kongres prepovedal pouk v nemškem jeziku v wasbing-tonskih šolah, zdaj pa je ta prepoved zopet preklicana in naslednje leto bo na washingtonskih šolah zopet vpeljan pouk v nemščini. Šolske knjige, ki jih bodo rabili, so že odobrene.
BOLJŠEVIKI SO ZOPET ENO "POGRUNTALI".
Petrograd, 17. febr.—Najnovejša
odredba, ki so jo izdali boljševiki, je ta, da mora ljudstvo pod kaznijo hoditi v gledališča. Boljševiški časopis "Raboči golos"' naznanja, da bo sovjetska vlada zabranila vsa živila osebam, ki se ne bi hotele pokoriti novi odredbi. V gledališčih pa predstavljajo seveda samo tendenč-ne komunistične igre.
Komunisti bodo prišli kmalu tako daleč, da bodo po lijaku ljudstvu vlivali v glavo komunistiško modrost.
ZA
CELO ŽIVLJENJE V SILNO DELAVNICO.
PRI-
DELO KATOLIŠKIH MISIJONARJEV.
Katoliški listi poročajo: Kot prvi je v Sprednji Indiji uvedel ločitev gobavcev od zdravih jezuit Avgust Mueller in zgradil bolnišnice za gobave. Sedaj, ko se je začela ta kuga znova razširjati ter so v samem Parizu ugotovili 150 slučajev kuge, so jezuitski misijonarji v Cu-lonu na Filipinskem otoku Palowan s podporo ameriške vlade ustanovili naselbino za 3—4000 gobavcev, ki žive ločeno po svojih kočah. — Strežbo gobavih žensk so prevzele članice verske družbe 1 'Marijinih hčera", ki so istotako okužene. Misijonski škof Vigano, ki je s 60 leti postal jezuit, se je na Culonu posvetil skrbi za gobavce. — Tako krščanska ljubezen do bližnjega tudi v današnjih materialističnih časih slavi zmagoslavje največjega junaštva.
Sodnik Barnes je obsodil v prisilno delavnico za celo življenje dva moška-, ki sta^^wapadla
deklico.
Miss Ana Blaha, stara 18 let. iz ( hicage, Illinois, sel je danes poročila z nekim bivšim vojakom za-vezne armade, ki se je borila v Franciji. Trije moški, ki so jo septembra meseca lanskega leta napadli ko je šla na sprehod s svojim ženinom, pridejo zdaj v prisilno delavnico.— Dva izmed njih za celo življenje, e-
den pa za 15 let. Ko je sodnik raz-Slede podpisi bivših narodnih zastopnikov, ki so v bivši avstroogarski	obsodbo je izjavil, da bo ka-
monarhiji kakor tudi v bivšem narodnem predstavništvu zastopali kraje zen za ce'° življenje pomagala va-ki so po rapallski pogodbi prišli pod Italijo.	jrovati chicaške žene in deklice.
Profesor Vekoslav Spinčič, predsednik omenjenih narodnih zastopni- ^ si trije bodo imeli zadosti časa kov je poslal to deklaracijo naši vladi v Beograd in vsem zavezniškim vladam velesil in malih sil, kakor tudi vladam nevtralnih evropskih držav,
konferenci zastopnikov v Parizu in ligi narodov v Ženo vi._
JADRANSKI ZBOR, ZAGREB.
STRAH PRED TIFUSOM V AMERIKI IN EVROPI.
V Italiji in Franciji so izdali drastične varnostne odredbe.—Kongres bo kolikor mogoče urno sprejel novo predlogo, da bi se omejilo naseljevanje.
S to predlogo se bodo pečali pred vsemi drugimi in z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo prihodnji teden že sprejeta.
Trst, 17. febr.—Izseljevanje iz o-srednje Evrope v Ameriko je prekinjeno in vzhodna italijanska meja zaprta, dokler se ne bodo zdravstvene razmere izboljšale. Ker se boje tifusa, so izdali najstrožje odredbe, da bi vsemu izseljevanju napravili konec.
Paris, 17. febr.—Po sestanku zastopnikov transatlantskih parniških družb z amerikanskim generalnim zdravnikom Dr. Blue-om, so razglasili, da so bile sklenjene drastične odredbe za preiskavo potnikov in njihove prtla^ge na parnikih, ki so namenjeni v Ameriko, v vseh evropskih pristaniščih.
Nova omejitev naseljevanje.
Washington, 17. febr.—Na predlog senatorja Harrisa (Dem., Ga.) so se voditelji strank danes v senatu zedinili, da bodo sprejeli novo predlogo glede omejitve naseljevanja še preden se bo sestal kongres, da tako zapro vrata nevarnosti, ki preti vsled razširjajočega se tifusa.
CHICAŠKI SLOVENCI.
Danes zvečer in jutri zvečer bo v naši cerkveni dvorani sv. Štefana
Moving Picture'* predstava, kjer se bodo predstavljale jako zanimive in podučne slike. — Vstopnina 35c za odraščene in 15c za otroke. _ Pridite! Čisti dobiček je za šolo.
"ŠIRITE LIST "EDINOST"!
premišljevati, če je 4'baba" res "hudič" ali ne.
Roparskih napadov, umorov in tatvin je v Chicagi vsak dan več. To je v veliko slučajih posledica brezdelja, v temelju pa je to seveda posledica brezverske vzgoje. Začasno bodo najbolj omejili vse te izgrede, če jih bodo kar se da strogo kaznovali, najboljše sredstvo, da se vse to kolikor mogoče omeji v bodoče, pa so verske šole in sploh vzgoja na verski podlagi.
NOVA PRIKAZEN.
Osemletna deklica, po imenu Marion Rubin, iz Waukegana, ima neko novo bolezen, ki si je zdravniki tudi ne vedo razjasniti, kakor ne spalne bolezni, ki se je v zadnjem času pojavila po Ameriki. Nesrečna žrtev spi pojpoinoma mirno cel teden in sicer tako trdnor da je nihče ne more zbuditi, potem pa — u-mre. Nihče ne ve, odkod pride ta bolezen in kako bi se dala ozdraviti. Pri omenjeni deklici pa se je pokazal nek nov pojav, ki je prav tako ali pa še bolj čuden, kot spalna bolezen. Deklica je nenadoma začela govoriti kakor bi bila obsedena in je govorila celih 212 ur brez vsakega presledka. Seveda so starši takoj poklicali več zdravnikov, ki pa niso mogli nič pomagati; slednič se jim je posrečilo, da so jo uspavali za nekaj časa. Deklica ni spala več ka-jkor dve uri, potem pa je začela iz-nova govoriti. Govorila je še 32 ur skoraj brez presledka, nato pa je trdno zaspala. Zdravniki menijo, da je zdaj ozdravljena. Nekateri časopisi se norčujejo iz tega slučaja, češ, to je prava Evina hči. Vsa ta zadeva nikakor ni šaljiva. Za zdravnike je pravi gordijski vozel, ki ga ne znajo razvozlati. Njihova mnenja, odkod prihaja pravzaprav ta bolezen, so seveda popolnoma različna, kakor je to sploh navada pri zdravnikih.
LINČANJA ŠE VEDNO NE MOREJO ZATRETI.
Athens, Ga., 17. febr.—Več kakor 5000 glava množica je vdrla preteklo noč v ietnišnico, zgrabila negra Johna Lee Eberhard, ki je bil zatožen, da je umoril ženo Walter Lee, m ga je sežgala na grmadi.
SV. OCE PROTI PLESU.
Nedavno je bil pri sv. očetu Benediktu XV. v avdienci za-stopnik katoliskega{^pfnskega plemstva knez Collona,' ki je papežu izrekel novoletne čestitke in ob sprejemal. Med prvimi je bil v avdienci zastopnik katoliškega rimskega plemstva knez Collona, ki je papežu izrekel novoletne česfllke in ob tej priliki naglasil, da stoji rimsko plemstvo daleč proč od vsega hrupa sveta in da smatra za svojo nalogo, da se čim tesneje zbere okolu cerkve in ji s svojim zgledom pridobi novih pristašev. Sv. oče je odgovoril, da ga veseli, da je še na svetu veliko število ljudi, ki plemenito mislijo in ki s svojim življenjem dajejo zgled ostalemu svetu. Zlasti ga veseli, da se rimsko plemstvo odreka vsem izrodkom hrupnih zabav, posebno pa tistim modernim plesom, o katerih je sveti oče obveščen in pred katerimi ga je strah. Sv. oče je končno izrazil trdno nado, da se bo moderna plesna blaznost prej ali slej izgubila na korist cerkvi in vsemu dobremu in plemenitemu.
NOV DAR SV. OČETA.
Trst, 18. febr.—Sv. Oče je daroval 50.000 lir za ubožce v mestu Reki. Uprava tega denarja je izročena apostolskim delegatom in reškemu županu.

H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA M0H0RJEYIH KNJIG
ZA L. 1921.
Med njimi je tudi novo delo:
"KAKO SI OHRANIMO ZDRAVJE/;
Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA.'
Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom! Pozneje teh knjig ne bomo imeli več.
* + * * + * * * + *
X	_
+ NAJHITREJE IN NAJCENEJE
*	PO DNEVNEM KURZU
*	ZVEZE Z VEČ BANKAMI
^	Obrnite se osebno ali pismeno na:
*	EDINOST,
NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim pošljete nekaj denarja.
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste prepričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
*
1849 West 22nd St.
CHICAGO, ILL
m	1
* *
4» *
4-
4* *
*
4-*
*
4*
4» *
+
4-+
EDINOST.
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press«
j»
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.	Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 32nd St, CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Vendar enkrat!
Na prvi strani obvavljamo izjavo, ki so jo poslali jugoslovanski zastopniki za kraje, ki naj po rapallski pogodbi pripadajo Italiji, jugoslovanski vladi v Beogradu,fvsem zavezniškim vladam in nekaterim nevtralnim državam.
Skrajni čas je bil, da se je to zgodilo. Svetu je bilo treba povedati, da mi Jugoslovani, predvsem mi Slovenci, z rapallsko pogodbo nismo in nikdar ne bomo zadovoljni, saj nam je ž njo takorekoč izrezano srce iz živega telesa: izgubili smo našo prelepo Goriško, izgubili najzavedneisi del naših rojakov.	—
Rapallska pogodba je podpisana, toda ne po volji našega ljudstva, zato slovensko ljudstvo ne bo prej mirovalo, dokler ne dobi nazaj ugrabljenih bratov.
Kako postopajo Italijani z Slovenci! Marsikaj smo že poročali o tem, toda-ako bi hoteli napisati vse, kar nam starokrajski listi poročajo o laških nasilstvih, bi nam zmanjkalo prostora.
Ako bodo naši bratje ostali pod Italijani, bodo uničeni ne samo v narodnostnem, temveč tudi v kulturnem in gospodarskem oziru. Tega ni treba podrobneje razkladati, saj je itak vsakemu znano. Najnovejša cvetka laške naklonjenosti do naših bratov je ta, da so jim v Trstu uničili poslopje in tiskamo, kjer se je tiskala tržaška "Edinost". Nadalje so jim prepovedali vse slovenske časopise. O šolah .pa je bolje, da ne govorimo, ker je prežalostno.
Zato z največjim navdušenjem pozdravljamo zgorajšni protest. Ne vemo sicer, če bo imel zaželjeni uspeh, gotovo pa ie to, da bo uvrščen med zgodovinske akte in'bo na vekomaj pričal, da se jugoslovanski narod z rapallsko pogodbo nikdar ni strinjal. Bila nam je vsiljena proti naši volji, podpisalo jo je par izdajalcev, cel jugoslovanski narod pa je odločno proti njej. Ko bi mi molčali, bi s tem razodeli svojo slabost in izgledalo bi, kakor da smo z rapallsko pogodbo zadovoljni. Tako. pa bo ves jsvet vedel, da to nikakor ni res.
Preveč nas boli srce za ugrabljenimi brati, da bi mogli mirovati dokler jih ne dobimo nazaj in tudi če bo treba še tisoč protestov poslati
v svet.	-
Jugoslovanskemu zboru, v prvi vrsti vsem podpisanim zastopnikom pa gre za njihovo delo vsa čast. Naj bi rodilo velik uspeh!
-o-
Mesec velikega dela.
In- v nekoliko letih bo še bolje, ker imamo danes še več katoliških listov, ki bo vsak prinesel svoj delež pri tem velikem delu za napredek vzvišene katoliške misli.
Zato, katoliški Slovenci! zavedite se važnosti svojega katoliškega časopisja! Zavedite se, da je ta tisk vaše lastno podjetje, da ste to vi sami, da je to nekaj, kar ima namen samo Vam služiti, samo Vas braniti, samo vaše najdražje zaklade.
Zato krepko naprej za svojim časopisjem! Boj za pravico je sladak, trpljenje zanjo je častno!
Pripravimo se tudi mi, da bomo posvetili mesec marec krepki pro-oagandi za riapredek našega katoliškega časopisja. Kolikor bolj bo naše časopisje razširjeno, toliko večji bo njegov vpliv, to je toliko večji bo vaš lastni vpliv.
Lepo prosimo vse svoje zastopnike in prijatelje, da začno takoj misliti, kako in kaj bi se v njih naselbini uredilo, da se bo število naročnikov, na liste *'Edinost", "Ave Maria" in "Glasnik" podvojilo, če ne po-trojilo. Vsaka hiša mora imeti te liste! Kako to doseči, treba premišljevati in najti pravo sredstvo.
s Zato prosimo, ako bi imel kdo kake posebne načrte glede tega, naj nam jih sporoči, da jih predložimo vsem našim prijateljem po vseh drugih naselbinah.
Rojaki, na krepko delo za svoje časopisje! .	Rev. K. Z.
---o-
Butkovič, in Joe Bozaich, ki bolje nego drugi razumejo velik pomen te organizacije za naše dečke. Tu-di drugim sodržavljanom pokažemo, da nam ne zmanjka srčnosti in poguma, kadar se je treba potruditi za javno korist.
Izvrstno bo vplivalo na sodržavljane v mestu Pueblo, ako bomo imeli pri naši cerkvi Marije Pomagaj-s Father & Son banketom velik uspeh. Kolikor novcev bomo dobili pri tej priložnosti jih bomo porabili za uniforme naših Boy-scouts.
P. Ciril Zupah, O. S. B.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111. — Naznanjam, da je v Jolietu dne 12, t. m. zvečer izdihnil svojo blago dušo Jernej Šega, v najlepši dobi svojega življenja; star je bil šele 30 let. Dolgotrajna bolezen ga je spravila v prerani grob: zlatenica in vodenica. Svoje trpljenje je prenašal potrpežljivo in vdano v voljo božjo. Kot eden najboljših" praktičnih katoličanov je pogosto prejemal svete zakramente. — 14. febr. se je opravila peta črna sv. maša j v cerkvi sv/Jožefa za pokoj njegova duše. Sv. maše so se udeležili pokojnikovi sorodniki in prijatelji in nehroj drugih ljudi, tako da je bila cerkev natlačeno polna.
Naj ti sveti večna luč, blagi mla- ! denič! Spominjaj se nas v srečni i večnosti!
M. B., poročevalec.
Milwaukee, Wis. -
naš rojak Frank Repnik, star 35 let,^ po domače Koba/iov iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. Bolehal je že dalj časa za jetiko. Zapušča ženo, dva mladoletna otroka in brata. Društvo Sloga, katerega član je bil po-
i
List Ilčtrocil ltvu V , LUIIIVU llllivii^J o i JV- »'JV-S^V »^..T.
je pa neobhodno potreba, da se katoliki zavedajo te resnice in anejo brezbrižni, kdo ima to silo v svoji roki, kajti tudi oni se
Mesec velikega dela bo mesec marec.
Ta mesec je odločil ameriški episkopat za vse katolike Združenih držav za mesec katoliškega tiska, ki bo imel namen vse katolike vseh narodnosti opozoriti na velikansko važnost in veliki pomen katoliškega časopisja za našo cerkev, za našo državo, za red na svetu in za našo lastno korist.
Ta mesec bodo vsi katoličani pozvani, da store vse, kolikor je v njih moči, da se naše katoliško časopisje razširi v najširše sloje.
Časopisje je danes edina nepremagljiva sila, ki se ji mora ukloniti Vsakdo in ki vlada celi svet. Kdor ima časopisje v svoji roki, ta ima v
_-oki vso oblast.	^
Toda da je časopisje res ta sila, mora biti razširjeno. Kolikor več
ima kak list naročnikov, toliko močnejši je njegov vpliv.
Zato da ne ostanej ji morajo pokoriti, pa naj ima prav ali ne.
"Zastonj zidate svoje cerkve, šole, bolnišnice in razne dobrodelne zagode, zastonj ustanavljate razne katoliške organizacije . . . ako ne boste imeli za seboj močnega tiska, močnega časopisja, ki bo vse te vaše naprave branilo, branilo vaše pravice . . . je vse to vaše delo zastonj : . ." je klical v širni katoliški svet sveti Oče Pij X.
Katoliški Slovenci v Ameriki smo to že britko čutili sami na sebi in deloma še skušamo.
Naši prvi naseljenci so bili dobri katoliški možje. Ustanavljali so po naselbinah katoliške cerkve, katoliška društva, katoliške jednote. Toda niso imeli za seboj močnega, agilnega ~tn krepeka časopisja, ki bi šlo nevstrašeno v boj za te njihove naprave, in kaj se je zgodilo?
Sami vidimo!
So ostale katoliške jednote katoliške? So ostala katoliška društva katoliška? ali se ni zanesel med nas po naselbinah boj proti cerkvam, boj proti katoliškim šolam?
Da! Veliko se je izgubilo. Cele jednote so padle v roke protiverakih fanatikov, cerkve so se praznile;, katoliška društva so odlagala svoje katoliške znake. In ko bi se ne bili naši katoliški listi, pred vsem naš "Ave Maria" o pravem času dvignili, ko bi se še o pravem času s toliko energijo in odločnostjo ne vrgli v bojni metei, v obrambo vsega tega, izgubili bi bili še več, da, morda vse!
Danes gre med nami bolje, hvala Bogu! Število katoliških časopisov se množi, kar priča, da se nam je posrečilo, kar smo si postavili kot nalogo našega delovanja in boja — namreč probuja katoliške zavednosti za katoliški tisk.	-
Ne maramo se hvaliti. Opozarjamd samo na razmere pred časom ko je list 44 Ave Maria" nastopil z vso silo v boju za katoliško misel in pa na razmere danes.	?
Zakonsko zvestobo sta si obljubila John Bevshek, star 24 let, in Mary Sem, stara 18 let, ki je ravno prišla iz starega kraja. Oba sta doma iz Ljubnega. Nadalje sta se poročila Joe Žagar, star 25 let, in Mary iJezernik. stara 22 let, ki je tudi ravnokar prišla iz starega kraja. Po-ročencem želimo obilo sreče!
Poročevalec.
ROJAKOM IZ PRESERSKE ŽUPNIJE.
Pred nekaj dnevi smo priobčili prošnjo, v kateri prosijo rojaki iz Preserske župnije, da bi jim mi, a-merikanski rojaki, pomagali kupiti nove zvonove.
Iz več naselbin smo dobili sporo-! ukaj je umrl |c.il0i da bodo rojaki fc0lektati med
eboj v ta namen. Prosimo vse, naj
nemudoma to store.
„
\ se rojake prosuuo lepo, naj vsak prispeva po svojih močeh. Do sedaj so dali:
Rev. K. Zakrajšek $10.00. Albin Zakrajšek $5.00.
SRŠENI. ___
_—— **
/fcdor je preomejen, da bi mogel logično misliti, kakpr kak faliran šo-mešter, mora pač svobodno misliti, kolikor pač misli, ker navadno je le
vboga agentovska para tujih misli.
- * * * •
Včasih so taki, ki so na potu do izobrazbe opešali, delati se jim pa ni ljubilo, šli mej rokovnjače, kakor lemenatar Peter. Danes sede po u-redništvih raznih svobodomiselskih lističev. Posel, ki ga izvršujejo je nazadnje Isti.
* *
Ko*bi pošten Slovenec po dolgem času zopet prišel do kranjske klobase, a bi bila zavita v Glas Svobode, bi je ravno tako ne hotel jesti, kakor če bi mu v nočno posodo padla.
* * *
l£aj je ironija? —/Zvon na Ljubljanskem zvonu, Sv. Ciril in Metod na škatlah za biks, mož katoliškega ^prepričanja v službi Saksarjevega ateta.
* * *
Radovedni smo pri kakem božanstvu je E. Kristan prisegel, ali pri kakem krevljastem grškem Hefajstu, ali je mesto križa kakega šimpknza ali orangutana za rep držal. Njemu je pač vseeno. Danes kralju jutri predsedniku republike, pojutra-njem sovjetom, kakor cigan, ki se da tolikokrat krstiti, kol ikorkrat mu kaže.
* * *
Neki Voliva je zopet oživel staro teorijo, da je zepilja pri miru in ?e solce suče okrog n;e. Ker so v suhi Ameriki za to teorijo kaj* najugodnejša tla, najbrž ne bo ostal osamljen.
i $®®©<


KAKO SI BOSTE IZBOLJŠALI ZDRAVJE.
katerem vornikov :
Ely, Minn. — Dne 29. jan. je bil na katoliškem pokopališču pokopan Ludovik Dejak. Pred nekaj meseci je bil zadobil težke poškodbe, ko se mu je pri vožnji grocerije splašil konj. Za nekaj časa je bil okreval, potem pa se je položaj zopet po-šal. Vodil je grocerijsko trgovino na Central Ave. Tu zapušča oprogo z enim otrokom. Bil je član društva Majnik S. N. P. J. — Počivaj v miru !
Poročevalec.
V DOBI
NAPREDKA SVETE!
IN PRO
Pueblo, Colo.—Poročati Vam moram nekoliko o gibanju in napredovanju naših Boy-scouts.
Naši Boy-scotats se zelo zanimajo za svoje vele važno delo, tako da tudi starejši rojaki spoznavajo, če tudi počasi, da gre za nekaj zelo koristnega. Zadnji petek večer so šli tudi na splošni kontest v Steelworks Clubhouse.
Dasi je bilo kakih 30 Troups, so naši dečki dobili en prvi dobitek in dva druga. Sodniki, ki se niso obnašali posebno nepristransko, so jih še skušali potisniti v ozadnje, a v kljub temu so se naši dečki vrlo obnesli. Mr. Jno. Krašvec, Scoutmaster, in Mr. Charles Božič, pomožni S. M., se ijiočno zanimata za svojo stvar in jima^gre vsa čast za veliki uspeh. Sedaj se vrše priprave za Father & Son pojedino. Po celem mestu jo b<jdo imeli na več kakor 30 prostorih. Upamo, da bo zanimanje pri naših rojakih toliko, da bomo^vse druge Icraje prekosili. Pri odboru za Father & Son banket delujejo tudi gg.. Peter Čulig, John D.
Ciganke so že od nekdaj slovele kot vražarice. Ni čuda, če se v dobi prosvetljenega napredka poslužujejo tudi pridobitev modernega znan-stva — seve v korist svojega tatinskega pohlepa. Tak slučaj se je dogodil te dni v Avstriji. Neka*ko-čarica je stala med hišnimi vrati, ko pride mimo ciganica, ki se ji ponudi. da ji bo prerokovala. *Kočari-ca privoli in obe gresta v sobo. Ciganica postavi na mizo mrtvaško glavo ter veli kmetici, da mora zreti nepremično v lobanjo; medtem pa je ciganica ostro uprla svoje oči vanjo, in jo na ta način hipnotizirala, da je kmetica padla v nezavest. Medtem je seve šla ciganka na posel in pokradla, kar se ji je zdelo vredno. Ko se je kmetica prebudila, ie ciganka že izginila.
<
'Zobozdravniki so imeli zadnje dni meseca januarja v Chicagi shod, na je rekel eden glavnih go-"Ako bi radi izboljšali j svoje zdravje, tedaj poskušajte jesti j s premislekom". In naštel je 111110-1 go telesnih bolezni, ki jih zakrivi j razvada prehitro jesti. Toda ta-slaba razvada, požirati jedila, ne da bi jih prej dobro zgrizli in prežvečili, se ne da kar meni nič tebi nič odpraviti; mi moramo to vpoštevati in gledati, da dobimo pravo izbolj-ševalno sredstvo. Trinerjevo grenko vino je tak pripomoček. To vino pospešuje prebavo in čisti čreya. Vsakdo, ki ga je enkrat poskusil, je ž njim zadovoljen. Tako nam je pisal Mr. Fermino Lopes iz N. Bedford, Mass.: ^ "Poskusil sem s Tri-nerjevim grenkim vinom in reči moram, da mi je znatno pomagalo".
Vaš družist in zdravnik Vam bo potrdil, da sloves vseh Trinerjevih zdravil sploh nima primere. Prav tako so tudi Triner's Liniment, Tri-ner's Cough Sedative, i. t. d. izvrstna zdravila. — Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chi-| cago. 111.
- - ■ i
■	I
pošiljamo denar t
v
4* *
* +
4* *
* + + + * * *
Mi
na vse
kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BAftK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J" F	A. J. KRASA,
predsednik;	tajnik.

—»
m
"EDINOST"
Novice iz Jugoslavije.
VELIKO SLOVENSKIH KRAJEV PRIPADE AVSTRIJI.
Dne 21. jan. je bil objavljen sklep razmejitvene komisije, ki kaže, da Slovenci iznova izgubimo velik del naših Slovenskih goric. Avstrija odstopi Jugoslaviji en del katastral-ne občine Veliki Boč, ki je potisnjena proti Dravi. 966 m visoki hrib "Jartzkogel" nad Selnico in falsko elektrarno ob Dravi,ki preide v jugoslovansko posest. Zato pa so člani jugoslovanske delegacije odstopili Avstriji lepe in obširne dele Slovenskih goric, katastralno občino' Vr-liovci (občina Sv. Jurij ob Pesnici), velik del občine Spičnik in Slatina, del župnije Svečina in del občine Št. llj v Slov. Goricah.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
Zakonska Ivan in Emilija Vr-hunc, stanujoča v Ljubljani, Sv. Petra c. 53, sta dne^20. preteki, meseca posetila plesno veselico zadruge ljubljanskih izvoščekov v hotelu Tivoli. Ob pol štirih zjutraj sta prišla domov. Tedaj je Emilija svojega moža Ivana z revolverjem u-strelila v glavo, da je bil takoj mrtev.
Vzrok tega strašnega dejanja je "bila ljubosumnost.
v
Pokojni Ivan Vrhunc se je bil 'Tred kakimi 13 leti poročil z Emilijo Pavlic, hčerjo rudarja Pavlica z Westfalskega. Ker ie pokojnik ljubi! veseljacenje in bil nasilen, v družini ni bilo miru in žena se je pred dvemi leti s svojim T tremi otroci: 12 letno Tosipino, 8 letnim Josipom in 5 letnim Mirkom preselila k materi
na Westfalsko. Tu je opravljala težka rudarska dela, da je preživela otroke in 75 letno mater. Mož je medtem živel s priležnico Antonijo Žontar. Lanske jeseni sta se zakonca pismenim potom pobotala in Emilija Vrhunc se je 6 decembra s svojimi otroci in materjo vrnila k možu v Ljubljano. Mož se ni veliko izpremenil, vendar je bilo zakonsko razmerje precej ugodno. Prefl nekaj dnevi se je pa med zakoncema pojavila priležnica 2ontar, vsled česar so seveda nastali težki prepiri. 20. p. m. sta se zakonska vdeležila veselice ljubljanskih izvoščkov v Tivoliju, kjer sta ostala do ranega jutra. Prišedši domov, se je med njima zopet razvil prepir radi priležni-ce. Oba zakonca sta bila skrajno razburjena, stara mati in otroci so se zbudili in trepetaj e prisostvovali žalostnemu prizoru. Vrhunec je psoval tudi otroke. Končno je zgrabil revolver, ki ga je vedno nosil pri sebi. in navalil z njim na ženo. Začela sta se ru vat i. V tem je žena možu iztrgala revolver in v silobra-nu streljala na moža. Zadela ga je tako nesrečno v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil. Po drugih vesteh se je revolver med ruvanjem sam sprožil. Nesrečna Vrhunčeva je vsa obupna tekla klicat sosede. Prišla ie policija in sodni zdravnik, ki je ugotovil smrt. Vrhunca so odpeljali v mrtvašnico, njegovo ženo pa v zapor. Tako so ostali ubogi otroci z revno staro materjo brez hraniteliev. Ko so drugi dan' po ogledu sodne ko-misije prepeljali truplo v mrt-vnšrtico. se je zbralo tam mnogo ljudi. ki so oomilovali nesrečne otroke.
?	rf? + 4» Hj?	4? rt* + Hh Hb 4? fl? rl? 3C
4* +
* *
4*
T *
* +
4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*
Vaša zadnja ura!
POJAKAM ^rom -^merike naznanjava, da sedaj prihajajo zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike, prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo novi zakon, kateri bo zagradil dostop tujcev v Ameriko.
ZATO KDOR SV°^e v Stari domovini in bi jih
rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerimi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko.
POMNITE tUC^*	komo midva naredila take listi-
ne najceneje izmed vseh.	* !
Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
_ (Slovenska notarja;) 1849 W. 22 nd ST.,	CHICAGO, ILL.
* + + * * * + * + * * * * *
4» *


Al
I

Prepričajte se!
V Da mi resnično izdeluje-II mo najkrasnejše ženitovanj-■Z ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših ce-nah.
Vsem se priporočam.
eme
ceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
1

a
Nesreča z bencinom. — V Zagrebu sta 20. jan. sestri Vukovič bili
zaposleni s kuhanjem. Po neprevid- y Sloveniji. Osnovna delniška glav-
nosti sta pustili blizu ognjišča večjo posodo z bencinom. Le-ta se je vnel in nastala je silna eksplozija. Začelo ie goreti na vseh straneh, šipe v oknih po popokale. Eni sester je razpočila lobanja, druga si je zvila nogo, vendar sta mogli hiteti na prosto in klicati na pomoč. Škoda žnaša 35 000 K.
Nevaren tat aretiran. — Policiji se je posrečilo izslediti in aretovati nevarnega tolovaja ,in tatu Andreja Pelan iz Planine. Orožništvo v Cerknici ga je zasledovalo radi večkratnih ropov in velikih tatvin. »Med drugim je v neki Windischgratzovi žagi v Planini ukradel gonilne jermene v vrednosti 20.000 lir; nekemu posestniku je ukradel vola. Pred 6 meseci, in sicer po tatvini gonilnih jermenov je pribežal v Jugoslavijo. Pozneje se je bavil s tihotapstvom, tihotapil je ukradene stvari iz Jugoslavije na italijansko ozemlje in o-bratno. Pri aretovancu se je našlo 16.000 kron v gotovini. Razen tega je imel pri sebi dve zlati zapestni-qri, 1 zlat prstan. 2 para novih ga-raaš, 2 para novih čevljev in pa nabasan samokres. Pelana so izročili državnemu pravdništvu.
tovorni promet z avtomobili in drugimi vozili-na vseh važnejših progah
niča znaša 2, milijona kron, ki se sme zvišati na 10 milijonov kron. Na podjetju so vdeležene tri ljubljanske banke in Danilo Kordan.
no obračal. Toda komaj jo prižge in cel naboj mu je buhnil v glavo.
Kakor se je pozneje • mogel informirati, mu je prodal trgovec mesto navadne takozvano "knapovsko" prižigalno vrvico, ki v eni sekundi pregori do naboja, a mu v trgovini tega niso razložili.
Nesreča pri razstreljevanj skalovja. — Jakša Gregor, posestnik iz Vr- Zadnjič smo pozabili povedati, da
tače pri Semiču, je hotel razstreliti	je Lincoln poleg sv. Pisma in Sha-
nekaj skalovja, da bi si povečal vi-	kespearja bral tudi šomaštarski Glas
nograd. V to svrho je navrtal in	Svobode. Iz poslednjega je zajemal
nabil skalo s smodnikom. Ker je	vso svojo izobrazbo in vso svojo du-
mislil, da ima opraviti z navadno	ševno energijo---Ce ne ver-
prižigalno vrvico, se ni posebno ur-	jamete, pa vprašajte Kondata!
?®®®®0®®®®®®®0®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič.
On je poblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in " Glasnik Presv. Srca Jezusovega".
Vsem ga toplo priporočamo in obenem prosimo, da mu gredo ro---•	J jaki na roke v vseh ozirih.
Avtomobilni promet v Sloveniji.— UPRAVA IN UREDNIŠTVO
V Ljubljani se je osnovala "Avto-j AVE MARIJE, EDINOSTI mobilna prometna del. družba", ki' IN GLASNIKA P. S. J. namerava vzdrževati reden osebni in

p;oio:o:o;o:o:o:o

l^ro^Miiiiiiiii^feiiiiiiiii
g;
P
V
M
S
m
E3E=
n

37
Jk


Prva in edina Slovenska^ Banka
V AMERIKI
*
m

Kaj boste poslali svojcem v stari kraj
ZA PIRUHE?
Najbolj jih boste razveselili z denarjem. Pošljite jim potom SLOVENSKE BANKE
The
A or t h American Banking č? Savings
Company
St. Ciair Ave, and E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO.
Mi vam nudimo:
1. Sigurnost: Naše premoženje danes znaša nad en milijon dolarjev. Z vsem tem premoženjem vam jamčimo za vsako po-šiljatev.
• 2. Točnost: Naše čekovne pošiljatve so izplačane v Ljubljani v 13 do 15 dnevih, postne pošiljatve v 18 do 23 dnevih. Taka točnost nam je omogočena radi izvrstnih zvez, ki jih imamo v Ljubljani.
3.	Dobra postrežba. Pri nas lahko pošljete denar vsak čas o bančnih uradnih urah, naš urad v ozadju banke na E. 62nd St. odprt celo soboto popoldne in vsak večer od 6_8 ure.
4.	Naše cene so vedno nižje kakor kje drugje.
lllllll^^HiltiiHlitllll^tUllliniltH^^
'.».V.	i.

........................................................
/
% S3'
i KJ

'EDINOST"
Ce pretebaš otroka, kj ni zaslužil kzrzni, ga izpridiš, ravnota-ko kakor žival. Tudi stroju moraš lepo streči, da te bo rad poslušal".
"Oče misli, da imajo stroji tudi svoje črne duše", je dejal Jože in pogledal Janeza.
"Naj jih imajo ali ne! Ampak vse drugač teče stroj dobrodušnemu človeku, ki ga vodi mirno, nego srditemu, ki ga suje in preklinja. Stroj se tudi srdi in ječi in stoka".
"Če ni osnažen in namazan", je razlagal Jože.
"Tudi če je osnažen in namazan; in kadar ima dosti, seže po človeku. Že letos smo imeli več nesreč. Neki Fur lan, Peter, ie bil grozno hude jeze. Vse je hotel razbiti in razdejali, če mu ni bilo kaj prav. Ve-\trom solnčen dan in po tihih večerih
bije tudi vola, ako ga zadene odlomek. Podboj se stal za brusom in klel in godrnjal, brus se je pa vrtel in vršel kakor sršen, ki se zaletava v obraz. Le brenči, prokleti brus, je dejal Podboj, in razleti se! — In res! Brus se razlomi, razbije obod in se razleti na vse strani. Drugega ni zadelo nobenega; Podboju je razbilo črepino. Zatorej pamet v eno roko, v drugo pa dobro voljo! In vsako delo pojde srečno izpod rok
"Ampak da ste ženske v tvornici tako hude", se je nasmejal Janez Dragici, "ne bi bil nikoli mislil. Kako sva tekla z Jožetom opoldne!
"Hotele so naju raztrgati", je potrdil Jože, "z jeziki, ki jim teko* hitreje in brenčč huje ko vsi smirkovi koluti. Samo ne razlete se ne
"Kakšne reve bi pač bile me, če ne bi imele ostrih jezikov!" se je smejala Draga.
Lepi jesenski dnevi so vzbudili v Janezovem srcu novo hrepenenje po
merjal, tem bolj se mu je mirilo srce. Zakaj proti svojemu pričakovanju se je prepričeval polagoma, da se tovarišem ne godi pravzaprav nič bolje. Jemčevi imajo sicer hišico in lepo »družinsko življenje. Kaj pa drugega ! Isto delo dannadan in za razvedrilo pol ure pogovora zvečer in spanje ponoči. Čudil se je, da so tako mirni, tako zadovoljni videti ti ljudje, ki sta jim dom in t vomica ves svet. Noben . hlapec na kmetih ne živi tako skromno, si je mislil Janez in ugibal, ali jih ne žene zgolj lakomnost, da si ne privoščijo nobenega veselja. 1 Drugi delavci pozabljajo vsaj v gostilnici svojih nadlog, in tudi on, Janez, bi šel med-*
nje, če bi vedel, da dobi pripravno druščino; Jemčevi ne pogrešajo takšnega razvedrila nič.
Ko se je Janez-, tako pomirjen, vračal počasi, sta ga došla dva tovariša in se mu pridružila. Izpra-ševala sta ga, odkod da je časa da že dela v tvornici
"Živila so še vse prepoceni v primeri s trudom, ki ga zahteva pridelovanje", je dejal Janez, da sta kar osupnila moža. Zdelo se jima je, da si Janez norca dela, da bi ju jezil, kar se mu ni smelo posrečiti.
(Dalje prihodnjič.)
Ta pa zna. — Učitelj: "Konjski trgovec kupi konja za 192 dolarjev in ga proda za 236 dolarjev. Koliko je zaslužil pri kupčiji?"
Lojzek; "Komaj za lastne stroške, gospod učitelj".
* ♦ *
Kratko pa jedrnato. — Soproga (zelo razburjena): "Pomisli, naš Gustel se je zaljubil".
On: "To je njegova stvar".
Ona: "Seveda, toda jaz tega kratko-malo ne trpim".
On: "To je tvoja stvar".
Ona: "In ti kot oče imaš tudi nekaj
za govoriti pri tem".
On: "To je moja stvar".
* * *
ka skakala po tipkah. Ce se ata predolgo zadrži v bejzmentu, mu pravi potem mama: "Jutri boš pa že spet imel mačka". Meni pa pravi mama, da se smejim kakor pečen maček. Naš maček ima pod šmrčkom na vsaki strani tri brke kakor sosedov Peter, ki bo vzel mojo sestro. Iz mačjega mesa delajo klobase, kožuh pa se porabi za ženske mufe; nekatere ženske nosijo mačji kožuh tudi okoli vratu.
* * *
Na courtu. — Officer (Jakatu, ki bi rad drugi državljanski papir): "Odgovorite mi na nekatera vprašanja! — Ste morda poligamist?"
Jaka: "Kaj pa je to?"
Officer: "To se pravi, če imate več žen".
Jaka: "O, bognasvaruj, tega pa že ne,
saj mi je še ena preveč!"
domu. Kako prijetno je moralo biti se mu £odi' in mu prigovarjala, da \	-- m . , .
delo v Medg-orju! ,Za jasnim j„-,nas ~ "H—-	-	rekU' da » moJ dop,s	^aja ,» da
liki jermen je nekoliko mahedral krog vretena, kakor da bi se hotel sneti. Peter ga je popravljal in klel zraven, klel, kakor znajo samo Lahi. Jaz sem ga miril in pogovarjal, da naj pazi na svoje roke in na suknjo, ker jermen je renčal kakor razjarjen pes. Ali menita, da me je poslušal Peter? Kakor besen je skakal o-krog in se zaletaval zdaj sem, zdaj tja, dokler ga ni zgrabil jermen, ga zavihtel kvišku in mu zlomil hrbtenice".
"Stal je pač preblizu, morda še malo vinjen".
"Peter ni pil in tudi stal blizu, ampak jermen je segel pre daleč. Kaj pa Podboj, ki se je po- ^ nesrečil pri smirkovem brusu? Ali je bilo temu všeč kakšno delo? Ved-J no je bil nezadovoljen, vedno se je jezil in zabavljal. Ampak kje je o-genj brez vročine, kje tvornica brez dima in prahu! Vsako delo ima svojo lepo in svojo slabo stran. Ce se ga popripieš vesel, se ti pokaže na lice; če jezen, pa narobe. Če bi pa ljudje ne bili prisiljeni delati, bi pa svet razdrli; saj jih je že sedaj težko krotiti, ko jih delo toliko moti, da jim ne hodijo same nerodnosti na misel. Mlad človek brez -dela in
1
izpočit konj sta vedno nevarna, se-| bi in drugim. Ta Podboj ni imel-nikjer obstanka in si je vedno prebiral in povsod godrnjal. Novo delo je seveda vedno težko; čim bolj se ga navadiš, tem bolj si ga olajšaš, ker opravi spretnost več ko moč".
"Kako je bilo s Podbojem ?*' je vprašal Janez, nekoliko nepotrpež-Ijiv.
"Le počakaj! V tvornici, v tretjem oddelku, boš videl o priliki bruse, težke smirkove kolute. Ampak kako se ti vrte, vrte! Če se ti razleti tak kamen med vrtenjem, ti u-
nebeški mir vso božjo noč! V tvornici ne čutiš nič, ali sije zunaj soln-ce, ali lije dež. Iste saje ti polne usta, isti dim oči. isti ropot ušesa. Kadar stopiš vun, ti pokaže solnčni sij, kako se živi v naravi, kako proti njej.
"Ni čuda, da ljudje na polju vriskajo in pojo, tukaj pa kolnejo", si je mislil Janez, ko je hitel v soboto zvečer ob rjavem obzidju tvornice vun iz vasi. vun iz družbe. Sam je hotel biti s svojo žalostjo in svojim hrepenenjem. kakor je ostal sam med ljudmi, odkar- se je bila zakle-jniia za njim domača hiša. Sestra
IV l™_lmu Je PisaIa- Toda kaj mu je pisala! Same žalostne novice. Ka-zapuščeni in osamljeni so doma — kakor da bi on ne bil ! — Kako zastaja vse delo — seveda ob takšnem gospodarstvu — in kako bridko da pogrešajo njega — hinavci! Naročala mu ie v svojem imenu, da naj ne pozabi Roga, v očetovem pa, da naj pošlje kaj denarja. Drugega nič. — Ali je še kak človek tako nesrečen ! Janez je začel premišljevati in se primerjati z drugimi delavci v tvornici, čim dalie pa je pri-
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem.
F. M NELLES, 1842 W. 22nd SL, Chicago,

RESNICA JE KAR TRDIMO
V zalegi imamo najfinejše Edi»oa«T« gramofone.
Prodajamo raznorritn« zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato.
Popravljamo vsakokratne žepne i* stenske ure.
Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ca ne vidite dobro ali če Vas radi utrttje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam pomagala.

AKO STE BOLMI/
Ako trpita na trganju po ramah, križ« in nagak, če Va» trga p« vratu po glavi, pa na; si bo ae od prakiajaaja, ali drugače, ter če Vaa zdravniki ne morejo ozdraviti te bo^ lezni, tedaj pridite k meni.	*
JAZ SEX IZNAŠEL
zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati.
YEM ZA ZDRAVI"
Jo ki ozdravi vnetje grla (Tonsilitis), brez da bi morali na kake operacije. Poskusite in prepričajte se!
PETER A. MILLER,
Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch
Satisfaction Guaranteed.
2128 W. 22nd Str.
v	PHONE: CANAL 5838.
Re pairing.
Chicago, HL
1. rL 1 Zastrašil jih je. — V nekem uredniš-
Kolikoj tvu so prejeli sledeče pismo: "... za-kako daj kaj ne objavite mojega dopisa, ki sem Vam ga zadnjič poslal? Moja žena je
naj se ne odteguje družbi; da se' "f^?* J'm°j
... . , ,	sc misli te dni malo oglasiti pri vas . . .
morajo delavci oklepati drug druge-; To pismo je izredno hitro učinkovalo ga, si pomagati vzajemno in se za- D°Pis Je hil še tisti dan objavljen, vedati svoje moči, ki je nepremagljiva, ako je složna. Mogočna reka razdere jez in
se razdeli, izgubi svojo moč in b!! ta1e: Mačka i« izjema med ptiči, ker
*	sfe
Iz šolskih zvezkov.
Učenke četrte-
na. Mogočna reka ga razreda so dobile nalogo, naj opišejo preplavi polje ; ako mačko. Eden najzanimivejših opisov je
pa
podjetniki si jo napeljejo na svoje mline, da jim melje rumeno žito.
4 'Ali ni to pametneje, da se melje rumeno žito, nego da se preplavlja zemlja?" je dejal Janez, ki je le
napol poslušal in bi se prav rad od-križal nove družbe. Toda moža ga nista izpustila. Potrpežljivo sta popravljala nesporazumenje in pripovedovala, koliko bolie da se godi delavcem drugje, kjer imajo večje plače, dasi živila niso tako draga.
nima perja, temveč dlako. Naša mačka pa še dlake nima veliko, ker jo je bejbi osknbil. Zanimivo je tudi to, da mačka ne leta in ne skače po dveh nogah kakor
vrabec, marveč hodi po štirih. Naša mačka in naš bejbi sta si v tem podobna, da oba rada pijefa mleko. Razen tega
zere mačka še miši, bejbi jih pa ne mara. Kadar moja starejša sestra poje. r>*-nv>* ata. da se dere kakor maček na strehi in kadar igra naš Vili piano, pra-s* se tako s!'ši. kakor če bi mač-i
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago-
VINKO ARB AN AS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. t 1320 West 18th St., Chicago, III, Phone: Canal 4540.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so Izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
—
- l&'jf-t
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O.
SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO!
Slovencem* v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige** za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O
On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše prippro čamo.
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
NOVE ZVEZE S STARIM KRAJEM.
POŠILJANJE DENARJA.
Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze z onimi kraji, kamor je denar namenjen. Naše nove zveze za pošiljanje denarja v slovenske kraje izborilo poslujejo; o tem smo se prepričali, Pošiljat-ve so izplačano v 14 do 24 dneh. Nakazila izvršuje Poštni čekovni urad SHS v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da je nova država nanj lahko ponosna.
Prejemniki dobe poslani denar na svoj dom oziroma na njihovo domačo pošto. To se pravi, da jim ni treba hoditi po denar na to ali ono banko. Denar se jim izplača v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka. Vsaka naša pošiljatev je garantirana proti izgubi.
Vse druge naše bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani in za Venezio Giulio pa Jadranska banka v l rstu. Priponi njeno naj bo, da je Jadranska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji. Svoje podružnice ima tudi v Kranju, Celju, Mariboru. Belgradu, Zagrebu, Dubrovniku, Notoru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Spljitu, Sibeniku, Zadru in na Dunaju.
Imenovana banka točno izplačuje naše čeke (drafts), katere zaradi varnosti proti izguhi, tatvini in drugim slučajem, zlasti potnikom priporočamo.
Kar se tiče bančnih in drugih denarno-prometnih zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobena banka ali firma, pa naj bo še tako velika ali stara, boljših zvez, kakor jih imamo mi.
Naše cene so vedno med najnižjimi. Naročila se izvršujejo na
podlagi dnevnih kurznih cen.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Do sedaj še ni bila sprejeta nova naselniška postava. Predlogo, ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popolnoma nov zakonski načrt. Zaradi tega bo nedvomno vzelo več mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno. In tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta postava v veljavo. Vse to kaze, da bodo imeli oni rojaki, ki žele dobiti svoje ljudi iz starega kraja, dovolj časa, da to dosežejo. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naš naslov.
Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja s posredovanjem naše tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevna posle poverite naši tvrdki.
POTOVANJE V STARI KRAJ.
Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in sicer eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nujnih opravkov, tretji na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže. da bodo vsi parniki na poletje zopet prenapolnjeni, vsled česar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati, da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem oziroma junijem ter se tako izognejo neprijetnemu drenjanju in drugim neprilikam, ki so v zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu so na razpolago še vsi parniki. do parniki odhajali v sledečem redu: NEW YORK—TRST
15.	febr. San Giusto (Bismark)
24. febr. Calabria
16.	marca Columbia 19. marca Argentina
26. marka President Wilson 2. aprilu Belvedere
NEW YORK—Cherburg, Francija
26. febr. Aquitania 7. marca Saxonia 10. marca Imperator 15- marca Albania
22.	marca Aquitania 7. aprila Mauretania
12.	aprila Aquitania
13.	aprila Saxonia
23.	aprila Aquitania
Kakor je sedaj odločeno, bo-
NEW YORK—HAVRE
15.	febr. Chicago
16.	febr. Leopoldina
17.	febr. La France 26. febr. La Savioe
2. marca La Lorraine 8. marca Rochambeau 15. marca La Touraine 17- marca La France 19. marca Chicago
c*
■»a vote
26. marca La 2. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau 14. aprila La France 30. aprjla La Lorraine
Jugoslovanskem konzulatu je sedaj odredba v veliavL da se mora vsak potnik izkazati s kako uradno listino, bodiL krsmi list domovinski list, vojaško ali delavsko knjižico aU karsTičneJa Pis
piše'naS svofo o^čn	Kd°r	ta^o Hstne, naj
pise na svojo občino po domovinski list.
Za vsa nadaljna pojasnifa se obrnite na tvrdko-
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 — 9th Avenue
NEW YORK CITY.
A
. N 'i :. A

' . .....::