74. številka. V Trstu, v sredo 18. septembra 1891. Tečaj „E D I N O S T" '■haja dvakrat na teden, ranko mdl im loboto oh 1. ari popoladne „Edinost" stane: ta vse leto gl. «.-; laven A»lt. fl-m polu leta „ 3.—: . * 4.50 a ta detrt leta , 1.50; „ , 2.25 w Poaamiftne itevilke ae dobivajo t pro-dajalnieah tobaka t Trst« po * no*.. v Jorici ia r Ajdovščini po « nov. M» n aro oba brai prllosaas ntrotaln* M ipraTBiitTO ae oaira. EDINOST OglMl in oznanila ae rafune po 8 nov I vrattea v petiju ; za fiaalov« t. debelimi črkami ae pljuje proHtor, kolikor bi ga obaeglo navadnih »ratic. Poslana, Javne lahvale, osmrtnic« itd. •v raruiiH p<> pogodbi. v«» đopiai ae pošiljajo urednilktvu Piana Caaerma it. 2. Viako pUiao mora biti Irankovaiio ker nefrankovana xe ne apre-jeinajo. Rokopiai ae ne vrerajo. Naročnino, reklamnoj je in inaerate nr*-1 J emu uprarniitTo Piazza Caaormu at. 2. Odprt« reklameri)«« o proate poštnin« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V riiHii J. m t' K položaju. Sredi oktobra snide ae bije zopet državni zbor. Ko ne gosp&da poslanci »opet snidejo, tavali bodo izvestno v temi glede na politični in parlamentarni položaj naš: nejasnost £>ila je signatura dneva, ko so ae zadnjikrat razšli, ista nejasnost vsprejme jih zopet na pragu parlamenta našega. Dogodki sadnjega zasedanja so nam vsem le t svežem spominu : vsaki dan kitali amo o novih kombinacijah glede na sestavo bodoče nove večine državnemu zbora, ali te kombinacije ostale so dosledno le kombinacije in praktičnega vspeha niamo videli nikjer. Danes čul si, ds ostane vse pri starem ; jutri doletela te je zelo ve* rojetna novica, da v novo večino vstopijo Poljaki in neibški levičarji; komaj amo se malo privadili tej kombinaciji, 2e te je iznenadila vest, ki je do tal zrušila vse bale dosedanje pojme o zakonih parlamentarnega življenja, o načelih strank, o doslednosti itd., vest namreč, da ae nova večina sestavi iz nemlkih levičarjev, Poljakov in — H o h en vartovcev. Poslednja ta kombinacija se ti je na prvi pogled videla gorostasna, naravnost neverjetna; vsakdo sije moral misliti, da ga In ni rodila človeška mati čudotvornika, kojemu bi se posrečilo ogenj t. vodo drhlitt, to j* t po načolih toli nejednake in nasprotne •i elemente spojiti, če že ne v povsem harmonično in Bog si ga vedi kako uspešno, tli vsaj vsakdanjim najnujnejšim potrebam zadoščajota delovanje. Kakor rečeno: oa prvi poglod zdela se je kombinacija ta naravnost drzna in na vseh straneh ao le majali z glavami. Ko smo pa začeli bolj hladne hrvi in trezneje premišljevati o njej, šinila nam je miael v glavo: kaj, ko bi ne bila tudi ta neverjetnost mogoča v tej državi neverjetnosti! Kalkulo-vati smo začeli tako-le : Odnolaji na Češkem ao ključ vaemu našemu položaju. Odnoiaji ti so se začetkom tega leta povodom zadnjih državnozborskih volitev temeljito l _ ...... PODLISTEK. V treh dneh. (Spisal K. H.) (Dalje.) Našo gospico je Barbara malo razra-dostila, tako da ste se ji vender ustnici pri kaki besedi nasmehnili ter je svojo dušo spravila v boljši položaj. Bila ni več tako zamišljena v svoje okoliščine; vedela je, da jo vse minljivo ter upala, da tudi mine nje gorje. .Todaj, kedar si bila mlada, si ravno tako vero imela, kakor sedaj, stara?" — vpraša jo smehljaje Marjeta. ,To je. Tiste materine pripovedke eo mo vso očarale; i koga ne bi ! Pravila mi je, da nanje v noči od nedelje do pone-deljeka hh gotovo vreaničijo. Ob ugodni priliki povedati vam hočem mnogo o tej .bedariji,* kakor pravite vi; ali po moje: o prelepih sanjah, iz kojih se j? vsaka beseda uresničila. Stara vedela mi je tudi vae raztolmačiti; mnogo sem ae od nje naučila, ali tega vender ne." Gospa je pozvala v teui Času Barbaro in ta odtegnivši se deje : „Torej ob ugodni priliki!" premenili: imeniten del prejšnje državno-zborske večine zginel je raz pezorišče in prišli so do krmila elementi, ki so vsem jednako neljubi: vladi, nemški levici, Poljakom in nemškim — in morda še kakim drugim — konservativcem. Kaj, ko bi ne bila vsem lastna neprijaznost do Mlado Čehov ona Čudotvorna sila, koja bi mogla vsaj začasno premostiti velikanski načelni prepad, ki zija mej Hohenwartovci in nemškimi liberalci? Človeški razum sicer ne pojmi lahko tako drznih ikokov, ali mi živimo — kakor rečeno — v' državi neverjetnosti. MladoČehi so radikalci v jezi' kovnem pogledu in pa — tako vsaj trde dan tia dan in na raznih straneh — tudi liberalci. Ta poslednja trditev sicer ni resnična, kajti Mladočehi so strogo politiško-narodni' in ne verska stranka, v kateri sio zastopane različne stopinje verskega mišljenja, ali trditev to čitaš dan na dan v raznih listih in slednjič jo moraš verjeti. Mladočehi so torej radikalci in liberalci. Boj proti radikalizmu in liberalizmu je pa aedaj v modi: najpriljubljenejli sport je. V boji proti tej .polasti" iščejo sedaj, osobito pri nas, tudi taki ljudje avojo slavo, ki ao ae le nedavno podili po pustinjah propala »uatavoverne" stranke nearečnegp spomina. V boji tem je vse dovoljena, na račun tega boja vsakdo lahko greli, kolikor mu drago. V imenu tega boja ae Vsakdo lahko skrega se zdriivim človeškim razumom, a logiko in — če ni drugače — svojimi lastnimi načeli, ne da bi ae mu trebalo bati, da ga zadene obči posmeh. Žalostno je sicer, da je tako, kajti v takih razmerah vspevajo najbolje paraziti naj-nevarnejie aorte in se povzdigujejo ljudje na piedestal, koji ne sčdijo sem ni po svojih zmožnostih, ni po svojem značaju, najmanje pa po svoji politilki preteklosti: aii v resnioi je tako in z resnico to nam je računati. Zadnje zasedanje poslanske zbornice nam sicer ni prineslo nič pozitivnega glede na bodoče parlamentarne formacije in poslanci najdejo, ko se zopet snidejo, isto nejasnost, v koji so tavali, predno so se zadnjikrat razšli; ali mogoče je, da postSne boj proti .češkemu radikalizmu" Ona kristaliztojoča točka, okoli katere bode vlada skušala zbrati vse elemente, neprijazne strogi izvršbi narodne jednakoprav-nostl. Boj proti .češkemu radikalizmu* znači torej zajedno' boj proti narodnim zahtevam naroda slovenskega; s tem pa še ni rečeno, da bi se tega boja ne udeležil tudi nSataikateri .slovensk" poslanec. Ne bodimo otročji in ne tolažimo se, Čel, vsaj tudi nemški liberalci niso ▼ zadnjem zasedanji nič poaebnega dosegli. Tako lehkomišljeni ne smemo biti, kajti pomisliti nam je, da nemlki liberalci ao že velikansko pridobili, ako se nič ne spremeni v politiškem in jezikovnem pogledu, ako se ohrani Status quo. Oni vlpdajo faktično v Avstriji, jezik njih uživa ieliko prednost v Vseh strokah javnega življenja, njim je ie s tem postreieno, ako ostane vse tako kakor je. ReS je, da upijejo o nevarnosti, preteči nemškemu življu,/ ali vse to upitje je le krinka, po4 katero skrivajo svoje namene, izvirajoče iz heugasne gospodo-željuosti, narekovane po oni moralni sili, koji pravimo furor teutonicus. Zato pa bi prosili poslance naše, koji so zares .narodniV đt vestno premotre ves položaj, predno ae definitivno odloČijo in osobito da trikrat premislijo, predno vstopijo kot dobrovoljci v boj proti Čei-kemu .radikalizmu", kajti bič, kojega bi spletli proti poslednjemu , utegnil bi prej ali slej padati tudi po naših plečih. ' glasba in prepevala so razna pevska društva — mej temi tudi pevski klub .Ljubljanskega Sokola* in nasa vrla .Velesila". Ako rečemo, da so se ljubljanski pevci se svojimi proizvajanji približali skrajni mej dovršenosti, povedali smo dovelj: vse je strmelo, vse je občudovalo. Glede petja naše .Velesile" izprosili smo si sodbo strokovnjakov in ti so se izrazili — osobito kar se tiče pre-cizije — jako pohvalno, da : laskavo. Burno ploakanje je sledilo vsaki točki. Z oziram na tesnosrčnost, koja vleda pri nas, povdar-jati nam je, da je tudi vojaška godba proizvajala skoro aame slovanske komade in jih na zahtevanje vsikdar ponavljala. Sploh smo opažali, da je v Zagrebu razmerja mej .vojaštvom in meščanstvom dokaj prisrčno. — Veselica>f Maksimiru bila bi dosegla velika demenzije, da ni jel naleta-vati dež uprav tedaj, knf se je pričela najlepše razvijati. Zato sti izostali najkraa-nejti točki: umetaljni ognji in telovadba tjubljanakih .Sokolov". Na več^r prvega slavnostnega-' dne bil je komora v pevskem hramu, kojega ae je udeležila ogromna mneftica ljudi. Tu se je neprestano razlegala Slovanska pesem in vladalo na vseh straneh rajsko veselje.« Druzega dne bilo je krasno trema. Sokolska in druga društva odšla so akupfco v razstavo. Ob 11. uri -zbrali smo se zopet Slovenei ter odkorakali skupno in ta nastavo ljubljanskega „Sokola" v palačo jugoslovanske akademije, da si ogledamo galerijo slik, kojo je narodu svojemu poklonil blagi dobrotnik naroda hrvatskega in slovenskega: slavni Josip Juraj Strostmajer, vzvišena ta prikazan na alovanskem obnobji. V dvorani pritegoval nas je akademije predsednik, realki rjkvnatplj, veleč, g-Torbar. Ko smo ae PopOludne bila je ljudska veselica v razvrstili, pozdravil je starosta ljubljen-krasnem parku .Makaimir". Nepretržna je »Sokola", g. I.taa Hribar ide- bila vrata ljudstva, ki je hitela v Maksi- j*lno "nošenimi besedami g. predsednika, V Zagrebu. (Konec): v Marjeta ji je prikimala. Proti desetej uri šla je Marjeta na proato — pozabila je vae, kar se je doslej v njeni duli godilo. Na vrtu areča prihajajočo hilino; zadnja poda ji mestni dnevnik; Ona aede na klopico v hladno senco ter ae kratkočasi, čitajoča meatne novosti. Gospod Vilhelm pride tudi nk vrt j dobi Marjeto čitajočo denalnji list. On^ mu ga poda in oba Šla sta na mali sprehod. Gospod Vilhelm bil je redkobeseden a danes govoril je ž njo o vsem, Čeaar si je mogel domisliti, ker neko vprašanje težilo mu je dušo in radoveden je bil, kaj mu odgovori. Ona ga je bila tudi vesela, ker je tako mirno ustil ter mislila, da je vae ie pozabljeno. .Na mal sprehod tja v oni sončnati gozdiček gospoda Vacutti! Marjetica !• deje Vilhelm. .0 rada, rada, papa I* In oba kreneta preko široke bele ceste v lepo obrasten sončnat gozdiček. Solnoe je močno pripekalo; Vilhelm držal je kvišku bel solnčnik in hči mu je pah-Ijala z svojo veliko belo-svilnato pahljačo hladnega vzduha; tako sta šla do gozdička. To bil je mali gozd omenjenega doktorja Vacutti; razprostiral ae je proti mir. Tu ati igrali vojaška in vatrogasna vahodu blizo današnjih „asiin.* Vacutti bil je odvetnik v mest« i sredi te hoste imel avoje, na viaokem lepem proatorii po-atavljeno poalopje s malini pa kraenipi „giardinetto." Z Vilhelmom so bili i* zdavna prijatelji. .Danes menim, da je šel gospod Vacutti na lov, ker ga ni pikjer videti," povzame Vilhelm besedo, sprehajajoč se tam v sredi pod košatimi drevesi* .Nemogoče, oče — deje ena — »davi pro£i osmi uri videla sem ga v ko-ki je 4rdral* proti mestu/ .Pa kaj mu čas ne dopušča. Ali včeraj pravil mi je Podčedolski, da gresta vkup na lov." , i j- i ••,',! Marjeta je pri teh besedah povesila očesi, ne da bi jo oče zapazil. Navedla je takoj govor na drugo stvar. .0 takšnem vremenu je kaj zabavno sprehajati ae v tej divni samoti. Papa !* — deje mirno. .Res, tukaj je prava radost, žal, da nisem na dražbi si tega kraja osvojil. Kako zadovoljna bi ae aprehajala ti a svojim bodočim soprogom, gospodom Podčedolski m v tom kraji P" Govoril je smehljaje ter pogledava! slikajoč dalekosežni pomen te zgradbe ■ ■ , ■ I . I |, III ■ 11J v beli obrazek avojega otroka z savovoljnim sroem. <-» Marjeto oblije rudečica i vedela ni mu odgovoriti. Saj ji ni moli razveseliti očeta na tako uprašanje. Nov ni morebiti res P" pomaga ji Vilhelm. Ne oče!" odgovori mu poluglasno i skoro solze ao ji lesketale v očesih. .Ni mogoče, čeaar vi želite." .Kaj ni mogoče;" deje ie srdit i ni se ji več tako dobrikal, .kaj ni mogoče, moji volji je vae mogoče." ,Ah oče," proaila je milo, .ne srdite ae, nočem vas žalitj, na noben način na, odpuatite mi . . ." zastala ji je beseda, ni mu mogla vse odkriti. Pričela* je jokati ker poznala je očetovo jezo, „O ne, ne, aolz pa nočem, saj jife tudi treba ni. Dobro veš, da mojemu ukazu mora se vaak podložnik pokoriti i ti si tudi ona, ki ima to povelje. Mprda ne bi bila zadovoljna barona? Hočeš-li berača P Vzemi si ga, a dote ne odueaeš od hiše." .Papa! Prosim vas a solznimi očmi, takega človeka mi ne silite, no morem ga ljubiti, slišim preveč slabega o njem." .Aha, že preveč klepetanja babjega slišiš, kar gotovo ni res. Prepovedal ti kr»£ živa prića sapredka narodu hrvatskega na kulturnem polji in proseč gosp. predsednika, da Njegovo prevzvfšenost brzojavno obvesti o neomejeni udanosti naroda slovenskega do slavnega jugo«lo» vauskrga pa t riju ta in mecena. V-ta družba je glaHiio pritrjevala besedam g^sp. Ivana Hribarja ter konećno zaorila trikratni .živio* našemu Strossmajerju. Veleč. g, Torbar zahvalil se je na pozdravu gosp. Hribarja iskrenimi besedami, koje so bile ▼eren odmev izjavam prvega govornika. Tudi poslednji govor spremljala je družba burnimi .živio*-klici. Po tem oficijelnem pozdravu »provel nas je. veleč. g. prod* sednik v galerijo slik, kjer smo se divili mnogoštevilnim umotvorom slikarske umetnosti, a še bolj neomejenemu rodoljubju biskupa djakovskega in njega darežljivi roku , 1 ' " ■ i r Mej tem zborovala je zaveza hrvat* skih pevskih društev, v koji je že 25 pevskih društev z vee nego . 500 pevci. Vsled natečaja za nove zbore došio je 34 skladb in je prva dva darila dobil naš rojak Fcid 9er, V i 1 h a r in tretje g. E i s e u h u t. Ob 3. uri popoludae bit je banket v sokolski dvorani, kojega je priredilo mesto aagrebško slovenskim iti hrvatskim gostom v čast. Banketa se je udeležilo kacih 500 oseb, mej temi lepo število slovenskih odiičnjakov : S v e t e o , dr. B I e i-w e i dr. F e r j a n č i č, Ivan Hribar, H i n k b Kavčič itd. „T r i a 6 k i S o-k o 11 so zastopali, pri banketu starosta M. Cotič in odbornika J. KnaVs in And. Kalan.društvo .Velesila" pa predsednik J. Godina-Kudrič in pevovodja Valentin Piion. Župan dr. A m r u š pozdravil je goste v imenu mesta zagrebškega. V imen« Slovencev »o govorili dr. B 1 e i vv e i s , Hribar, in dr. T r i 11 e r; v imena istrskih Hrvatov g* S p i n č i ć , v imenu račkih Hrvatov B a r č i č, v imenu dalmatinskih Hrvatov dr. T r u m b i č. Vsi govori so bili po svoji vsebini primerni vele-važnemu trenutku, ko so se zastopniki Jugoslovanov od vseh strani sbrali, da .: pospešijo mejsebojno spoznavanje in da utrd« solidarnost avstrijskega Jugoslovan-atva. Mej banketom svirala je vatrogasna glasba in j« prepeval .Ljubljanskega Sokola* pevski abor. Zvečer je bila v gledališči sijajna predstava: pevaia se je pl. Zajca krasna >apera „Z r i n j s k i*. Kakor povsod drugod >bilo je občinstvo tudi v gledališči radostno vahičeno: nad nami je plaval duh gorečega rodoljubja in burno so nam bfla srca, videčim da č pur si muove. Po pred* i bodem še pohodevati tiste klepetulje v mestu. Vse verjameš, kakor Barbara t iifoje sanje. Ako bF preveč'zapravljat, ne bi imel grajščine pred seboj, bi že davne ila po vodi. Bogat je, kaj hočeš drugega P* .Nesrečno me storite oče, ako me eilite v zvezo z njim,* mu odkriva, .ker sakon brez prave ljubezni je gotovo ne? vreden visokega blagoslova. — K nam sili ga le hlepenje po bogastvu — z našim imetjem pomnožil bi rad svoje.* .Komu pa meniš, da svoje izročim P Misliš li, da je v grob a seboj nesem. Kar je mojega, namenjeno je le prihodnjemu zetu in ta mora biti baron Pod-čedolski. Samo tebe imam, tedaj on in ž ■jim vred ti vživalfc bodeta po mojej smrti sladke dneve v neizmernem bogatstvu.* Marjeta je molčala, vedela ni odgovora, ker vjel jo je pri vsaki besedi z srditim odgovorom, Z belo ruto pokrivala ti je bledo obličje in zrla V tla. Te plavale so pred njo v groznih podrtinah i zbala se jih je. Ah, zdihovala je — človek ne more bivati na zemlji, ne da bi se črni oblaki nad njegovo glavo zbirali i potem svojo ploho nad človeka vlili, da bi ga kmalu pokončali. — In te sovražnike, te oblake imela je Marjeta — želela si je le smrti. (Konec prih.) stavi pela je .Velesil a* nu vrtu ho tela .Pri jagnjetu" ter jo jo navzoče občinstvo odlikovalo navdušenim odobravanjem. Niš* vrJe Škedenjce pozdravil je hrvatnki pesnik, go»p A. Harambašie. .Hrvatska* pisala je naslednjega dne jako laskavo o petju .Velesile" ter moramo resnici na ljubo pripoznati, da si je dfoštvo to v Zagrebu 'steklo jako častno im^i Vso Čait g. pevovodjW"Zrtto pa nas je nemilo zadela vest, da namerava ostavlti mesto pevovodje pri .Velesili*, & se nadejamo, da se vest ta ne obistini. Moj tem, ko je .Velesila* prepevala .Pri jagnjetu", priredili so ljubljanski pevci podoknico gospe Amrušovi. Ker pa *sč se po nesporazumljenji hoteli tej ovaciji podtikati nameni, kakorŠnih nikakor imela pi, izjaviti nam je: Slovenci smo pohiteli v Zagreb kot bratje celokupnegs naroda hrvatskega in niti na misel nam ni prišlo, da bi hoteli delati propagando za jedno ali drugo tamošnjih strank. Časteći župana dr. Amruša hoteli smo počastiti vse mesto zagrebško, koje nas je po staroznani hrvatski gostoljubnosti vsprejelo v svoje naročje. Glavna in najimenitnejša točka vršila se je tretjega dne : ob 11. predpoludnem bil je namreč v pevskem hramu napovedani veliki koncert. Pevcev je pelo pri tem koncertu nad 600, udaralo nad 10j0 tainburašev in svirala vojaška godba. Na tisuće ljudstva se je udeležilo koncerta Po koncertu bil je pevski banket, pri katerem so se seveda uvrstili razni govori i t ■ i1 in je bilo navdušenje veliko. Slovencem je napil g. Maravič, na kar so ljubljanski pevci zapeli. .Pozdrav Bledu* toli divno, da je bilo občinstvo kar zamaknjeno. Skoro neverjetno je, da more v tako velikanskem lokalu tudi maloštevilen abor doseči toli sijajen efekt. In vender je tako — ako pojo res pevci. Osobito so se veščaki divili toliki dovršenosti v nijansiranju: forte in piano bila sta taka, kakorŠna morata biti, da u v erita, poslušalca, da pevec res Čuti, kar poje. Goap. Maroviču zahvalil se je operi}i pevec g. J. N o 11 i. Govornik jje povdarjal, koliko svobodneje se v Hrvatski giblje društveno življenje in koliko svobodneje se razvija narodni duh, nego v nas, a nemški oficijozni organ hrvatske vlade polastil se je nekako nervozpo tega govora, da kuje kapital za svojega mogočnega gospodarja. G. Nolli je pač govoril o društvenem življenji in o pojavih narodnega duha, nikakor pa ne o političnih odnošajih^ koji so v Hrvatski tako žalostni, da žalostnejši ne morejo biti. To naj si zapomni .Agramer Zei-tung !* Po banketu odkorakala so vsa društva korporativno v razstavo, kjer je je občinstvo — in bilo ga je toliko, da bila na vse strani silna gneča — burno pozdravljalo. Sprevod obšel je ves prostor razstave ter se potem vstavil pred sokolskim domom, 'tu se je vršilo oficijelno postavljanje. Starosta .Tržaškega Sokola* zahvalil se je iskrenimi besedami in gi-njenega srca na obilih dokazih sijajne gostoljubnosti izrekajoč srčno nado, da v teh dneh toli krasno manifestovana vzajemnost in bratska ljubezen ostaneta nerazrušljiva za vse čase. Podstarosta zagrebškemu „So* kolu,* g. K o s i r n i k , zahvalil se je na teh besedah ter satrdil, da ljubezni Hrvatov do Slovencev ne more zrušiti nikaka sila. Po teh beaedah zaorili so mogočni vskliki mej društvi ia drugim občinstvom: .Živeli Slovenci !* n j c i j, . .ui«*U tli89v»q napesoa a1-« nap i( miiut Tako so se presrečno devršile pevske slavnosti v Zagrebu. Pričakovali aiuo mnogo, a to, kar smo doživeli, nadkrililo je daleč naša pričakovanja. Že to nas je na prvi pogled prepri-jetno iznenadilo, ko smo videli, kako divno procvita, kakimi orjaškimi koraki napreduje metropola hrvatska — bratski nam Zagreb. Zagreb Bicer nt veliko mesto, a vender ni v njem ni sledu malomestne tesnosrčnosti. Krasne so tam palače, krasne prodajalniee. elegantne kavarne --t elegantnejse nego v Trstu — in veliki hoteli se vsemi vc-likomestnimi ugodnostim!. In ona Ijubeznji-vost, h kojo so nas povsodi pozdravljali, koga ne bi očarala P! Videlo se je najpri-prostejšemn meščanu na obrazu, da mu je mnog« đa tega, da ponesemo Slovenci seboj kolikor m5či ugodne utise o njih Zagrebu. 'Žal, da nam ni mdči podrobno govoriti o razstavi, kajti čas nam je bil toli skromno odmerjen, da smo jo mogli le preleteti, nikari pa sistematično opaže-vati in študirati. Le nekoliko besedi hočemo ifcpregovoriti o splošnem utiau. Odkritosrčno nam je pripoznati, da smo se nekako se strahom podali v to razstavo. Kako tudi ne! Razstava, koja hoče vspevati tako rekoč vštricno z velikansko pražko, daleč presezajočo meje navadnih deželnih razstav, mora že kaj veljati. Zato smo se pa čudom začudili videči, da zagrebška popolnem vspeva. Spomin na Praško razstavo ni bil ni najmanje na škodo razstavi zagrebški: tudi za onega, ki je videl prvo, ima poslednja svojo veliko ceno. Raznežita seveda ni tako, kakor praška: ali vse, kar vidiš, je prirejeno izrednim ukusom in neko odlično elegancijo. Kar se tiče slikovitosti vrvenja v razstavi, nezaostaje pa ni najmanje za praško; ko si enkrat v razstavi, se niti ne spomniš na česa druzega. Vsakdo si misli prav po svetopisemsko: tukaj je dobro biti. Gosp. inženirju L e n u z z i j u, ki ima lep del zasluge na izborni prireditvi, čestitamo od sroa. Slovenskim rojakom priporočamo iskreno, da kdor-le more pohiti v Zagreb; v tamošnji razstavi najde v obilioi vsega, kar ga bode zanimalo — in naj je že gospod ali pa kmet. Politični pregled. Notranja dežals. N j e g. Veličanstvo mudilo ae je te dni v Bistrici na Sedmograškem, kjer so bile velike vojaške vaje. Tu sem je prispel tudi rumunski vojni minister L a-h o v a r y, da pozdravi nušega vladarja. Na pozdrav nadškofa grško-vstočno-ru-munske cerkve, Romana odgovoril je cesar : .Smatrajte kot glavno nalogo svetega svojega poklioa, da gojite ne le verski mir, ampak tudi mir mej narodnost mi. Glavni vodja nemških liberalcev pl. Plener predstavil se je te dui svojim volilcem, to je, trgovski in obrtni zbornici v Hebu na Češkem. Rudeča nit» ki se je vlekla skozi ves njega govor, bila je ta, da so predaodki, koja goje nekateri krogi proti nemškim liberalcem, neosnovani, da se je njega stranko krivo sodilo, sedaj pa da je jelo svitati in da so prišli do spoznanja, da Nemcev ni mdči prezirati. Kot glavna vsroka, da je propadla prejšnja državnozborska večina, navaja g. Plener predlog glede konfesijo* nelne šole in mladočeške zmage. Pri obravnavanjih, zapričetih po državno-aborskih volitvah, nemški liberalci niso dosegli sicer vidnega vspeha, ali vapeh je zanje že to, da se ni mogla zopet osnovati stara bojna o r g a n i-> zaoija. Zusisel Plenerjevih besed je jasna: veselimo ae, da sta poljski iu Ho-benwartov klub od aebe bacnila češke poslance ; brez poslednjih je seveda vsaka prava organizacija na desni strani zbornico nemogoča. Ta vsklik Plenerjev služi naj našim poslancem v resno svarilo. — Jako interesantne so izjave Plenerjove o obravnavanjih glede sestave adrese na cesarja. Nemško-liberalni vodja meui namreč: „Daai se je marsikaj na bolje obrnilo za nemške liberalce, se vender nismo dali uporabiti za kako bezbarveno adreso. In ker vlada ni hotela s pomočjo ekstremnih frakcij usiliti ono drugo adreso, ni bilo druge pomoči n ego, da ae je čisto opustila sestava adreae, Gospod Plener, stvar je bila drugača: se svojim lokavim postopanjem dosegla je vaša stranka, da se ni predložila adreaa, v kateri bi se le količkaj povdarjala narodna prava in avtonomistiška načela. Lavirali ste in dvoumno postopali, dokler se niso dali vjeti Poljaki in se angažirali za adreso Bilinskega, ki ni bila ne krop he voda; potem še le, ko so imeli Poljaki vezane roke, prilezli ste se svojo lastno adreso, presenetili vso zbornico in provzročili parlamentarno krizo in pa škandal, da avstrijski parlament ni mogel dati nikacega odgovora na prestolni |govor. Ni-li tako postopanje hinavsko: s prvega začetka imeli so v žepu svojo lastno adreso in vender so je pogajali s Poljaki za skupna adreso, samb .da so jih preslepili. Sicei pa g. Plener priznava, da se pojavljajo še vedno tendencije, da bi se zopet osnovali prejšnji odnošaji, to je: prejšnja večina. Nekaterim elementom da bi bila v ta namen celo zveza z antisemiti in Mladočehi dobro došla. Mi pa pravimo, da ne samo .nekaterim elementom* je do tega, da se združijo na podlagi stroge jednakopravnosti vse narodnosti, ampak to žele vsi oni, koji pošteno mislijo o državi naši. Lepo je sioer od g. Pienerja, da priznava, da nemški liberalci sami ne morejo ustvariti veČine v državnem zboru. Ali to vemo mi vsi, kajti to bi bilo culo za naio državo prečudno, ako bi odločna manjšina prebivalstva imela večino v parlamentu. Zanimiva je tudi izjava g. Pienerja o. M 1 a d e Č e h i h. . Mladočehi so danes isto, kar so bili Staročehi okoli 60 in 70 leta*, Plener obžaluje oeI6, da se Mladočehi ne morejo, osvoboditi ataročešk« politike, će je tako, čemu torej ve« hrup proti Mladočehom od straui Staro-čehov in naših .konservativcev* 1 Dne 8. septembra imelo je ka-toliško-politiško društvo za kraljestvo Češko svoj občni abor, pri katerem je grof Kari Schonborn zahteval, da se Staročehi pridružijo katoliške-konservativni ntranki. Odgovor prvega organa Staročehov, Praška .Politike*, na to zahtevo je jako p^učjjiv tudi a ozirom na naše slovenske oduošaje. .Politik* pravi, „Najprvo nam je povdar-jati, da ataročeška stranka ni bila nikoli v načelnem nasprotatvu do katoliške stranke iu tudi aedaj ni, in ssto ne moremo umeti, zakaj konservativci tej str§nM v nje dosedanji organizaciji odpovedujejo prijateljstvo. V zmislu nje naslova kot narodna stranka morala je braniti narodne interese in jej ostane to tudi za bodočnost glavna naloga. Staročehi niso mogli smatrati kot svojo glavno nalogo nagovarjati cerkvene intorese, kajti na Češkem brani hierarhija zadosti energično te interese, tako, da staročeški stranki ni trebalo braniti je*. Nadalje pravi ta list, da je že dr. M a 11 u 8 svoječasno odločno povdarjal, da treba v ljudskih šolah tesno držati se vere, zajedno pa jo izrekel proti stremljenju, da preide ves upliv in vse nadzorstvo v roke duhovščine, ker to ne bi koristilo, ni šoli ni Cerkvi, ni n&rodu. Staročeška stranka spoštuje veruko ideje in duhovščino, ali vstrajati mora breape-gojno pri svoji glavni nalogi, to je, braniti n&rodne interese. Osnova take stranke , kakoršne si želi grof Schonborn, bode šele tedaj mogoča, ko se izpolnijo vsaj dvo tretjini skromnih narodnih želja in ko narod ne bode več prisiljen boriti se za nago svoje življenje. Do tedaj stala bode narodna misel v prvi vrsti. Različne vesti. Njeno Veličanstvo presvetla cesarica došla je včeraj ob 9. uri predpoludnem v Miraraar. Vsprejema ni bilo nikacoga. Imenovanja. Poštni praktikanti Josip Hvala, Iv. Gerdol, Josip F i I i č in Gregor Ver sa imenovani ao poštnimi asistenti. Čestitamo ! „L" Indipendente1 je že prijavil svoj preludij prihodnjemu zasedanju deželnega zbora istrskega, kojnga refren zveni : »Fuori il Croato!" To ao pač odurni zvoki, nedostojni kulturnega naroda. .L' Indipendente* daje večini rečenega de-želnega zbora uprav drzen nasvet, da naj se nikar ne briga za načela konsti-tucijonalizma, parlamentarizma, dostojnosti, poslovnega reda, nepristranosti, pravice in temeljnih določb vsake postavodajne skupščine, ampak zakliče naj voliloem profesorja K a n d i ča kar jednostavno : „Je vse zastonj, mi ga nočemo !* Ako hočete imeti svojega poslanca, izvolite si kaoega dru-zega. Mandiča pa nikakor ne, kajti vsakokrat vam odgovorimo tako. On ni mož, ki bi smel sedeti na sedežu poslanca v deželnem zboru. Ste nas razumeli, domišljavi revčekiP!" — Ni li to divno in — značilno P O teh izbruhih spregovorimo še obširneje. „Indipendente* v stiskah. Srboriti organ naših intrsnsingentov se je po sili . preselil is Amatijeve v Tomasichevo tiskarno zapustivši v svojem Btarem domu — tako govore hudobni ljudje — lep spomin v obliki par v knjigah zabeleženih in neplačanih tifučakov. 0 izgredih V Bujah. O brutalnih napadih v mestu Bujskem na duhovna Bottegaro in Stefanuttija smo svoječasuo poročali. Vsled teh dogodkov uvela se je sodnijska preiskava proti Antonu Papo, Alojziju Bo-nettiju, Petru Periniju in Antonu Marza-riju. Dne 14. septembra vršila se je obravnava pri okrožnem sodišču v Rovinju in so bili obsojeni: Papo na 2 tedna, Bonetti iu Perini vsak na 3 tedne in Mersari-na 1 mesec ječe. Ako čitaš, poročilo našega vrlega .Picoolo", bili so ti junaki tako nedolžni kot novorojena deca, vsega kriva pa — oba duhovnika. Faki-nažo bujsko pa naziva ta list: i buoni ' buiesi. Škoda, da je bilo sodišče vse drugačnega menenja! Za družbo sv. Cirila in Metoda ao )e nabralo : Po veselici .Delavskega podpor, društva* v kavarni .Gotameroio* 3 gl. 1 kr. — Gosp. J. W. 1 gld. — Prestanek telegrama v Zagreb 1 gld. 2 kr. — Mesto venca pokojnemu gospodu Francetu De- • kleva pošljejo štirje prijatelji na Reki : Kaliater, Bole, Wolf in Vadnov 10 gld. Popravek. Mesto venoa ranjkemu g. Deklevu, nabralo se je skupno 33 gld. 50 kr. in ne kakor v zadnji .Edinosti* javljeno. Veselica .Dol. podp. društva* obnesla se je vrlo dobro. Vrt Mondo nuovo je bil zastavami in lampijoni primerno okrašen in se je veselipe udeležilo veliko število tržaških Slovencev vseh stanov. Mej pevskimi točkami ugajala sta posebno čvetero-spev .Ladja4 in mešani zbor .Pozdrav*, kateri skladbi sti se morali ponavljati na burno zahtevanje občinstva. Vso test gosp. pevovodju Srećku Bartelu! Veteranska godba je dobro iavršila svojo nalogo in jo inorsmo pohvaliti osobito radi tega, ker je svirala večinoma slovanske skladbe. Mej posamičnimi točkami prižigali so se umetaljni ognji; na kegljišču se pa je ves čaa prav pridno igralo na dobitke. Sploh je bilo občinstvo jako animirano in se je veselica izvršila v najlepšem redu. To poslednje treba da posebno povdar-jauio, kajti, ako nas nasprotniki naši kaj radi pitajo z „barbari,* jim lehko odgovorimo: glejte ta naš priprosti delavski stan, ki se ob vsaki priliki dostojneje vede, nego marsikak mestni gizdalin s cilindrom na glavi in giaoe-rokovicami na prstih I Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo .Hajdrih* na Prošeku se sodelovanjem proseškega tamburaškoga zbora dne 20. septembra 1891. v dvorani gostilno „Lukša* ob 6. uri zvečer. Vspo-red : 1. J. Farkaš : Poputuioa „Hrvatske," udara tamhuraški zbor. 2. llusitska, poje moški zbor. 3. a) Vilhar : Pod oknom, b) I. pl. Zaje: Bože živi, udara tamburaški sb or. 4. Abram-Dekleva: Venec slovenskih pesmi, udara tamburaški zbor. 4. A. Ilaj-drih : Kantata dr. Latriču v spi min, velik moški »bor s oveterqspevom in samospevom baritona. 6. J. Kocjančič : Njega ni, poje moški zbor. 7. Putifarjeva žena, veseloigra v enem dejanji. Vstopnina 20 kr. Sedež 10 kr. Čisti dohodek namenjen je za nabavo društvene zastave. 0 vessllci na Opčinah priobčimo ob* širne ji popis prihodnjič. Iz Škednja se nam piše: Vsled požara prenovljena naša cerkev je Že blagoslovljena. Čudno se nam pa zdi, da bo vzlic primernim denarnim sredstvom pozabili na lečo: prepovednice nimamo se. To zamudo komentujemo si tu na razne načine. Mnogi so tega menenja — je-li pravo ali ne, se ne drznemo presojati —, da so tržaške gospoda navlašč pozabili postaviti propo* vednico, da bi mogli danes ali jutri staviti pogoj: mi vam napravimo propovednico, samo da se bode propovedovalo italijanski! f Sprehajalec nam piše: Šetajoč se minole dni po Barkovljah opazil sem, da se je tam odprla neka nova pekarna, katere lastnik je — kakor sem spoznal po dotičnem ital. napibu — neki g. Cottich. Kar se mi je zdelo da to ime ne izhaja iz .Rimske provincije*, povpraševal sem tamošnje domačine o imenovanem peku, in ti so mi povedali da je g. Cotič rojen Slovenec, ter da se ne brani slovenski govoriti. Mi smo menenja, da bi domačini g. Cotiča bolje podpirali, ako bi postavil nad svoje prostore napis v svojem rodnem slovenskem jeziku — kateri je edino rodni jeaik tudi vseh Barkovljanov. Zelo grdo je, ako imajo domačini napise v tujem jeziku nad svojimi prostori — a tem grši je in neodpustljivo^ ako {Ustavljajo sem pviiedši zunanji Slovenei napise v ital. jesiku prezirajoč popolnoma svojega materinega. Mi mislimo, de bi g. Cotič (Cottich) uprav lahko stvar popravil — v občo za-dovoljnost vseh domačinov. Po vajah pri Celju Gotovo se rasve« seli marsikateri naših čit*t«Jjev, ko fevč, kako laskovo pohvale sije stekal domšči naš polk št. 97 pri velilph vajah na Spodnjem Štajerskem od cesarja samega. Jeden ali drugi naših čitateljev je pri imenova nem polku služil, jeden ali drugi ima sina,, koji pri tem polku cesarju služi, jeden ali drugi ima sorodnika, ki je bil navzoč, l^o je cesar izgovoril to pohvalo. Rekel je med drugim: Posebno mi je pohvaliti 97 polk, kojega sem imel priliko že večkrat opazovati. Vodstvo polka, kakor tudi is-vežba posameanih malih oddelkov bila "je jako dobra. ITsgledna je bila disoiplina ognja, uporaba terena, kakor tudi vse druge podrobnoeti. Vilasti moram omeniti vztrajnost njegovo. Toliko bolj me Veseli, da morem polku izreči svoje najvišja pri-i nanje, ker sem v prejšnjih časih videl, da se ni pri paradi posebno odlikoval. Ponavljam sopet, da me je polk povsem zadovoljil. Deželna razetava v Gorici otvorila se je dne 12. septembra v spomin. 125 letnioe ustanovitve o. kr. kmetijskega društva goriškega. Raastava je apecifični kmetijska in gosdarska. K otvšrenju došel je kot sastopnik vlade o. kr. namestnik vitez R i n a 1 d i n i. Is Ljubljane sta prišla kot zastopnike tamošnje kmetijske družbe nje predsednik ces. svetnik M u r n i k in tajnik Pire. Ob tej priliki isdal je g. E r n e s t K 1 a v ž a r poaebno knjižico, naslovljeno: .Pred 195 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. k. kmetijskega društva v Gorioi.* Iz te knjižice poanamljemo, da je rečeno družbo ustanovila nepozabna cesarica Marija Terezija z dekretom z dne 4. junija 1705. Svojo prvo sejo je imelo društvo dne 27. avgusta 1765 1. pod predsedstvom gospoda grofa Ivana Gašperja Lantkieria Paratioo. Prvi društveniki prevzeli so nadzorovanje kmetijatva ter razdelili v ta namen vso deželo po župnijah. Vsak član dobil jo svojo župnijo. Prvi tajnik družbi je bil duhovnik Mbrelli. V seji dne 12. januvarja 1706 vnprejeli so prvega kmeta kot drustvenika, dočim so jej bili popred člani le plemenitaši in par duhovnikov. { Sedanji predsednik društvu je njeg. pre vzvišenost France grof Coronini-Cronberg. V Prago priredi gosp. J. Paul in v Ljubljani dne 21. t. m. poseben vlak. Iz Trsta se odpeljejo udeležniki predpoludnem s poštnim vlakom do Ljublane, od koder se popoludne odpelje poseben brzovlak-Radi velikih cesarskih slavnosti, ki se bodo vršile v Pragi — in ker so razstavo tem povodom vsestranski popol-nili — bode to potovanje najkrasnejše in najzanimivejše mej vsemi dosedanjimi. Izletnikom v čast priredi se v Pragi banket in sijajna predstava v gledališči. Program slavnostim dobival se bode Že v Ljubljani. G. Paulin se trudi, da vožnjo to kolikor moči ugodno priredi f in mu gredo pri teki na roko gospodje Lego, Sedlak i. dr. Voani listki se bodo ddbi-vali pri g. J u 1 i j i M i k o t a v tiskarni Dolenc. — Cena tje in nazaj je za I. raz. 41 gl. 40 kr., It. 30 gl. 20 kr., III. 19 gl. Ruska razstava v Belemgradu. V letu 1892. otvore v Belemgradu rusko indu-strijalno in obrtno rasstavo, koji bode namen, seznaniti sčrbske trgovce a ruskimi izdelki in pospeševati promet mej Srbijo in Rusijo. Semfnj v Seianl bode dne 21. t m. mesto 20., na katerem se bodo prodajala vsa za trgatev potrebna orodja. , .Novice*. Pri listu tem isvrtila se je v poslednjem času znatna izprememba: politiški del lista jel jo prevladovati. Temu so baje uzrok zmedeni kranjski odnošaji in pa strasten boj, vihrajoč tam v beli Ljubljani. Dva odlična rodoljuba postavila sta si baje nalogo, ustvariti nekako sredno stranko, koje bi bil namen blažiti nasprot-stva. Ideja je sicer plemenita, toda — kolikor so nam razmere znane — je za sedaj le male upanja, da bi uspevala.' Ali uspevaj ali ne uspevaj: nam je dolžnost, da čujemo besedo tudi teh treanomislečih mož; da bi .jo le hoteli čuti tudi 6ni, ki sedaj v slepi svoji strasti tako srdito mahajo — po nas. .Novice* pišejo namreč v uvodnem članku poslednje svoje Itev. nastopno: .Na dalje se pri presojevanji naših političnih časnikov ne sme preareti, da vlada mad nami v političnem oziru velika nezadovoljnost, in to po vsi praviei. Več ko 20 let imamo narodno ravnopravnost sagotovljeno s slovesno cesarsko besedo in a državno nstavo; pa kako malo je še resnici uživamo! Kako bresobsirlp se Še vedno zatirajo naži narodni bratje po Štajerskem, Koroškem, po Primoijj, Istri in drugod. To nas vse boli, in čuda, ako se nekateri od nas udajajo pesimizmu ; drugi pa radikalizmu, češ, premalo smo energični, zato nič ne dosežemo. V resnici težko je pri teh okoliščinah ohraniti dužno ravnotežje in ne igubiti prave srednje poti. Naravno je pa, da vsi ti občutki, vsa ta nejevolja išče israza v naših časnikih. Slednjič pa bodi še omenjeno^ da dnevnik, ki je glasilo naše duhovščine, katera, kakor je tudi naravno, aoČuvstvuje v nemškimi konservativci, obrača se včasih tudi po nazorih njihovih glasil, ki so, recimo, primerni njih razmeram, nikakor pa ne našim. Omenili smo že, da nemški konservativci boja za narodni obstanek, kakor ge imamo mi, ne poznajo; oni" poznajo le pretirani in brezobzirni narodni boj nemških hegemoncev in pan-germanov, ki jednakih pravio družim na-rodom ne priznavajo in tudi oerkvi krivico delajo. Nemškim konservativcem se torej ni čuditi, ako imajo narodni boj, kakor ga oni poznajo, za nekaj poganskega veri protivnega, ter ga obsojajo ; vse kaj druzega je pa ter odločno napačno, ako se najde kak tak nazor v katerem našem časniku z ozirom na naše čisto drugačne razmere.* Premiranje konj v Gorici dne 12. septembru. A. Darila za kobile z žrtebeti so dobili: Andrej Kobnl iz Penikve 10 cekinov, Janez Dujc iz Zaverhka 10 ye. kinov, Mat. Krajne iz Svine 6 cekinov, Grajaeina Gorup iz Fiumicela 6 cekinov, Janez Sovdat iz Iderske 4 cekine, Janez Gruntar iz Kobarida sreberno svetinjo. B. Za 3 in 4 leta stare kobile: Andrej Krajno iz Svine 6 cekinov, Alojz Cian iz Tapoljana fi cekinov, Tomaž Krajne iz Staroaela 5 cekinov, Bernard Aitran iz Fiumicela 5 cekinov, I. Dorigo iz Skodovaka 4 cek. And. Mašera iz Kobarida 2 cekina, D. Ko-louti iz Kobarida 3 cek. J. Robić iz sv. Pola iz Kobiea 2 cekina. Sreberne svetinje so dobili : L. Cacafura iz Tomina, I. Bandač iz Kala, O. GaberŠček iz Tomina, And. Kofol iz Pečine, Andrej Ursie iz Svine, I. Klapia iz Fiumicela, I. Simeon iz Kam-polonga, I. Ušaj iz Gorice in F. Kaštelan iz Fare. C, Za mlade kobilice : Jakop Gregorčič iz Krna 4 cekine, A. Galo iz Marjana 4 cekine, I. Luznik iz Poljubina 3 cekine, Grajščina Gorup iz Fiumicela 3 cekine. Sreberne svetinje so dobili: I. Fon-zar iz Skodovaka in A. Zernatič iz Šem-pasa. Vrhu teh državnih daril so bili še od kmetijske družbe obdarovani, in sicer : za mlade kobile J. Zanola iz Sta-rancana s 4 cekini, F. Bernardi« iz Cervi-njana s 4 cekini, I. Gruden iz Zgornja 3 cekini, D. Puntin iz Ogleja 3 cekini* in A. Kurinčič iz Iderske 2 cekini, Dijažki koledar. Začetkom šolskega leta izide v zalogi .Narodne Tiskarne* prvi slovenski .dijaški koledar*, na katerega Opozarjamo seaebno narodne dijake .Dijaški koledar* je bil že zdavna nujno potreben, in zato pozdravljamo to knjiiioo s veseljem, ter jo priporočamo kar naj-topleje. Vsebina kodedarju jo bogata, ter skrbno in vestno sestavljena. Mimo koledarja in .dijaškega prijatelja*, v katerem najde dijak vsa važnejša določila o šolah, omeniti je životepisno črtico .Dr. Frančišek Miklošič*, kateri je pridodana lepa, po sadnji fotografiji a izrecnim dovoljenjem pokojnikovih dedičev narejena alika slavnega tega našega rojaka, potem aamiaive rasprave .Sv. brata Ciril in Metod*, — .Glagolioa in cirilica*, — .Jezik staroslo-venski* in .Književno delovanje sv. Cirila in Metoda*. Vrh tega prinaša .Dijaški koledar* še celo vrsto drugih, za dijaka važnih ali zanimivih podrobnostij, katerih pa tu ne moremo navesti. Cena elegantno vezanemu isvodu je 80 kr., po pošti 90 kr. Dobiva se v Ljubljani v vseh knjigo-tržnicah in tudi v .Narodni Tiskarni*, .e pogodbi. Trst, 11. septembra 1891. 18-24 Avgust Brunner Via fbnf, TR8T Conti številka 6 a. mm Tovarna Btrojev in < ielezolivnica Avgusta Brunner-ja > prevzame vsa som spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE SALKE, ŽELEZNA Die Maschinen-Fabrik und Elsengtesserei von : August Brunner - ftbnfnlmmt alle einscblA-, gigeu Arbeiten als; MASCHINEN, PRESBEN, PUMPKH, N, und OMREŽJA, STOLPE, GJTTER, S^ULKN, CEVI. večja in manja HREN, grBssere ud POPRAVLJANJA. \ kleinerS Za notranje dežele prosto carine. rniTi H. REPAUATUREN. Nach dem Inlande zollfrei. Vinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega narav* nega, priporočam to že skslaso specijaliteto. Ce*a A kil. (ki saddstujeta za 100 litrov vina) 5 gld. SO kr. Recept priloži se gratis. JamCim najbolj! vspeh in zdrav izdelek. ( . Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo ssssot za sjs* Čevanjs žganih pijač; ta esenca podeli pijačam prijeten, rezek okus in se dobiVa le pri meni. ' 24 — 18 Cena 8 gold. 50 kr. za kilo (ih 600—1000 litrov) vitevii pouk o uporabljanju. rekah in na morju, proti toči, ns iivenje v vsik " vsakovratno lrnn.Ktn«niial. Telefon «tv. 291. 12-1» Rinnione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti poZarom, provozu po suhem, in na m ' kombinacijah. Eazun teh spocijalitet ponujam sssaos za izdelovanj« naša, ksalska, finih liklrsv _ itd najbolje in nenadkriUivft kakovosti Recepti Mavsloa In rsssrvs drsitva dne 31, deosmhrs 1890 prilagajo ae Kratil fVanko. Kari Filip Pollak, Essenzen-SpeeialftMten-FabHk 20-- InPltAG. 12-20 ISčejo m solidni zastopniki. Zahvala. Podpisani odbor sa oajiakreneja sa-hvaljuje gospodićinam pevkam ip gospodom pevcem ia spPoh vaeni ohibr,' kt so drage .volja sodelovali pri naii druitveni veselici. Istotako isrekamo prisrčno zahvalo gospodu Ivanu Valenčiću na podarjeni sliki ttaaega Prelima; in alednjić se zahvaljujemo vsem darovateljem denarnih vsot, odnosno na preplačilih; darovali ao: Jonip Turk 1 gld.; Mandič 80 kr., Nepoznani S) kr., Perhavc 1 gld,, Kr^jcer 1 gld., užička 20 kr., Jo*. Abram 30 kr., Truden 90 kr., Nepoznani 10 kr., Nepoznani 20 kr. Poč kaj 60 kr., Macak 20 kr., Nadliiek 40 kr., Germek 30 kr., Bonne 10 kr., Prelog 80 kr., Mankoč i gld., Puoit 20 kr., Bavasini 1 gld., Nepoznani 10 kr. V TrttU, 14. septembra 1891. „Odbor dal. podp. druitva.? 6—2 ANTON S ODI A PUŠKAR v Borovljah (Ferlach, Karnten.) Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame tudi vsakovrstna popravila in predelovanje kresne puške na nazadanke. — Cenike dopošilja brezplačno (ftranco). Oravnioa druStva gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja na življenji ' f . „ 10,754.306 »1 Preini.jna reserva /avnrovmijii proti ognu „ 1.012.910-22 Premena reserva lavarovanja blaga pri prevažanju „ 83.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre- minjunju kurzov, bilanca (A) „ 163.786*21 Reserva zavarovanja proti pre minjanju kurzov, bilanca (B) n 1 tf .573*86 Rezerva speeijalnih dobifikov zavarovanja na življenje „ 250.000- — Občna reserva dobiikov n 1,127.605-98 Urad ravnateljstva: Via Valdlrlvo, !>■-. » (v lastnej hiSi) ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen lata 1875. Henrik Freisinarer TRST, via Mercato vecchio St. 4. Lloydova palača. PEHATI IZ KAVi.VKA XX IZ KOVIN. Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih ziatemov. Pripravo za kopiranje, in helijografi-30*6 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. Duoajska borna 15 snptembra. Sootni dri. dolg v bankovoih — — gld 90.35 „ v srebru —--, 90.40 J.lata renta--------„111.35 •/o avstrijska renta — — ---.101.95 Bolnice narodne banke — — — — ,1010.— Kreditne delnice — — — — — — „ 275.50 London 10 lir sterliu--— — — w 118.05 francoski napoleondori — — — — „ 9 40 C. kr. oekioi-------, 5-58^ ------„ 64-70 Kemike marke i. — CARLO FIRELLI m^j narodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2! 7 * i J n tu 4 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. 12—18 I - ' • ,'.). i. ih M. v' čast nam je preporučiti p. n. obćiastvu Trsta t okolica, Primorja i oatalih hrvat-sko-slovansklh gradovah i mjettah, aa to-iidnoati I Jeftinoće poznatu, ta obilnimi modernimi plameni atro|evi provldejnu .TEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU lata prima i obavlja svaku liaručbo bilo koje vrsti knjigo tiskarskoga posla te preporuča se oaobito za ove vrsti tiskanje kao n. pr.: za župne urede, okrulaloe, račune, list. art|la l zavitks s nspisssi, preporuine karte, posjstslos, zarsčne 1 vjenčane objave, pozive, razpsreds. sla* znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račuss, ročlitnlks, punomoći, eleniks, jestvenlke, svaka-vrstne skriialjke, Izpsvjedns oedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. obćiustvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom olenom i ukusnom izradbom. Drii u zalihi (tkladi&ou) eve potrebne tiskanice i knjige r.u crkvene urede. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelju. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc i(i ,.(,.((f,i jf «1 ■ ilH fa .«• ■ ' ■ iiIhobi Piazza Cassrma it. 2. (uhod iz via Pasa) Lastnik pol. druitvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.