Soc Delo 28, 1989, 4	PoroCila	423
POROČILO O SKUPINSKEM DELU Z OTROKI IN MLADOSTNIKI S TEŽAVAMI
V ODRAŠČANJU NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO PIRAN V SOLSKEM LETU
1988/89
Tudi v letošnjem le^tu зеш kot zunanja sodelavka spremljala
delo rednih skupin, ki Jih v sklopu Centra za socialno delo
vodijo specialni pedagog tov. Miha Rotar in njegovi
sodelavci. V tem letu Je uspelo to delo celo razSiriti, saj
sta se vključila dva nova sodelvca. Tako so v tem obdobju
vodili skupine: dvá strokovna delavca Centra za socialno delo
Piran in sicer tov. Rotar (ki Je deloval tudi kot organiza-
cijski vodja vse dejavnosti) ter tov. Majda Golja, psiholo-
ginja CSD Piran. Skupaj sta vodila prviC začeto skupinsko
delo s starSi otrok, ki so v skupine vključeni 2e več let. Iz
dejstva, da Je večina vključenih staršev, zlasti mater, redno
obiskovala skupine, in iz njihovih neposrednih izjav na
srečanjih, lahko upravičeno sklepano, da Je bila uvedba
takega načina dela resnično potrebna tudi za starše.
Ze dolgo vemo, da je psihosocialno delo mnogo bolj učin-
kovito, če zajamemo celotno družino, ne le posameznega čla-
na. Na ta način namreč globlje poseZemo v strukturno dinamiko
medsebojnih odnosov, pospešimo rast in omogočimo hitrejše
spremembe tako v komunikaciji med družinskimi člani kot tudi
zmožnost njihovega vzajemnega odpiranja pa tudi odpiranja v
zunanje okolje. Oba vodja, terapevta v skupini, sta na našem
strokovnem srečanju poročala o tem, kako poteka skupinsko
dogajanje, kaj povedo starši o svojem počutju, kako
doživljajo svoje otroke in kako doživljajo dejstvo, da so
njihovi otroci vključeni v te, za nekatere morda Se vedno
nekoliko neobičajne skupine. Poročala sta tudi o vsebini teh
srečanj in o sodelovanju staršev. Vsak začetek je težak in
tako Je bilo verjetno sprva tudi zelo zahtevno motivirati
starše z avključitev v to skupino. Prepričana pa sem, da se
vloženo delo in trud lahko kaj kmalu bogato obrestujejo in
zato menim, da kljub obilici drugega dela velja s skupino
staršev nadaljevati tudi v prihodnje.
V podoben okvir sodi tudi skupen zaključek skupinskega
dela v letu 1989. V mislih imam izlet na Snežnik, kjer so
otroci skupaj s starSi in vodji skupin doživeli, da gre pri
vsem tem za sodelovanje med domom, skupimami in njimi samimi.
Poleg tega, da Je bila to nekakšna učna situacija, da so
424	PoroCila	Soc Delo 28, 1989, 4
doživeli prijetne izkuSnje, so dobili tudi potrditev, da se
da mnoge vzorce vedenja, ki so bili za njih v skupinah novi,
prav dobro prenesti v vsakdanje življenje. Ta izlet pa je
pomenil poleg zbližanja med vserai udeleženci, tudi za starSe
novo izkušnjo, saj so videli vodje skupin-terapevte pri nepo-
srednem delu s svojimi otroci in njihov odnos do dogajanja na
izletu.
Zakaj posebej poudarjam ta enodnevni izlet, k' je za vse
pomenil prijetno doživetje? Zato, ker je pripomogal k gradi-
tvi zaupanja med vsemi udeleženci, terapevti, otroci in star-
ši, pa tudi zato, ker je omogoCil izkušnjo, da se lahko uCimo
drug od drugega. Terapevtom pa je omogoCil tudi neprecen-
ljiv vpogled v dinamiko odnosov med starši in otroci. Na
osnovi izkušenj z izleta so starši verjetno v mnogoCem tudi
izpopolnili svoje predstave o skupinah in dogajanju, ki se
je vse leto odvijalo v skupini otrok.
Na naših strokovnih sestankih smo se v tem obdobju
temeljito pogovarjali tudi o vsebini dela skupin. Terapevti v
letošnjem letu so bili: Miha Rotar in Mojca Mihelič, ki je
začela s tem delom letos; ta dva sta vodila skupino sta-
rejših otrok in Pirana; Jožica Rupnik in Roberto CeliC pa sta
bila terapevta v skupini mlajših otrok iz Pirana. Oba tera-
pevtska para sta v letošnjem letu prvič delala skupaj in se
dobro ujela, kar se je izražalo zlasti v zadovoljstvu otrok
in tudi vsebinah, ki so jih med letom v skupinah skupaj
preživeli, doživeli, ustvarili in razvijali.
Za letošnje leto pa velja še ena novost. Prej so morali
otroci iz Lucije hoditi v Piran na sestanke skupin, letos pa
sta v Luciji vodili skupino Marjeta Lindič in Darja Matiče-
tova. Obe imata že dolgoletne izkušnje pri delu z otroci in
mladostniki, tako da je tudi skupina v Luciji, ki je letos v
taki obliki doživela krst, dobro stekla.
Opozorila bi na neko značilnost, ki smo jo opazili in je
sestavni del razvoja in zakonitosti skupinskega dela. Otroci,
ki že dalj časa hodijo v isto skupino in jih je toliko, da
lahko tvorijo skupinsko jedro, zelo lahko sprejmemo v svojo
sredo nove člane in ti se tudi hitreje vključijo v skupinske
dejavnosti. Ce pa so vsi člani v skupini novi, potem je čas
vživljanja vseh veliko daljši. Potrebnega je veliko napornega
dela, da lahko skupina počasi zaživi, zlasti če je v njej
nekaj otrok, ki po vedenju izstopajo.
Mislim, da se je ravno ta značilnost odrazila tudi v
letošnjih skupinah. Tako skupina mlajših kakor tudi skupina
starejših v Piranu sta sicer obe dobili nekaj novih članov,
vendar je jedro ostalo isto, zato je dogajanje v skupinah
zaživelo že kmalu po začetku dela v jeseni. Lucijska skupina
pa je bila skoraj popolnoma na novo sestavljena. Tudi pro-
stor, kjer so se dobivali, je bil čisto nov (torej nove oko-
liščine še za peščico starih članov), tako da je bilo skupiiio
potrebno graditi od začetka in je kar nekaj časa trajalo, da
so pričeli funkcionirati kot skupina.
Soc Delo 28, 1989, 4	PoroCila	425
Glede vsebin, ki so bile okvir dogajanj v skupinah, bi
lahko rekla, da so dograjevanje in nadaljevanje tistih, ki so
tvorile Jedro tega dela tudi že v preteklih letih in ki so se
izkazale za primerne. Ni pa odveC poudariti, da so se
terapevti odzivali tudi na želje skupin samih in sledili tudi
njihovim iniciativam.
Preden bi nadaljevala z analizo letovanja, pa bi rada ome-
nila Se nekaj v zvezi s terapevti. Menim, da Je posebej
dobro, da delajo v skupinah tudi takSni strokovni delavci, ki
niso zaposleni na Centru za socialno delo, so pa strokovno
podkovani za to delo, zlasti pa motivirani in Jim tovrstno
sodelovanje prinaSa tudi svojevrstno Širjenje izkuSenJ in po-
meni dopolnitev njihovega sicerSnJega dela z otroki. Omenila
bi rada verjetno 2e znano trditev, da ne velja vse, kar drži
za vzgojno delo z otroki brez posebnih potreb (normalnimi
otroki), tudi za delo z otroci s posebnimi potrebami ali te-
žavami v odraSCanju..fakSni pa otroci v teh skupinah so; nji-
hove izkuSnJe niso najbolj harmoniCne, sreSali so se že s hu-
dimi travmami, nesprejetostjo in nerazumevanjem; obremenjeni
so veCinoma s specifičnimi uCnimi težavami, kar Jim otežuje
napredovanje na storilnostnem podroCJu. In nasprotno: vse kar
se obnese pri delu, druženju, vodenju otrok z vedenjskimi
posebnostmi, se obnese praviloma zelo uspeSno tudi pri delu z
normalnimi otroki.
Morda se tudi v tem skriva odgovor na vpraSanJe, zakaj so
ti zunanji sodelavci pripravljeni poleg svojega rednega dela
z otroki na svojih rednih službenih mestih, sodelovati tudi
pri tem skupinskem delu.
Menim, da to delo, Ce je iskreno in poSteno, prinaSa poleg
obremenitev tudi dovolj povratnih sporoCil, kar pomaga da se
pri tem delu vztraja. S povratnim sporoCilom pa mislim zlasti
odnos otrok, ki se postopoma razvije in postaja trdnejši. To
Je pravo piacilo za vložen trud in napor.
Podala bi Se krajšo analizo letoSnJega letovanja na otoku
Stenjaku.
Preden zaCnem, moram posebej poudariti, da Je analiza na-
pisana z mojega zornega kota, iz katerega sem kot udeleženka
opazovala in doživela to letovanje, da pa Je mnogo tudi
skupnih zaključkov vseh terapevtov-vzgojiteljev, ki so na
letovanju vodili svoje skupine. Vsak dan smo namreC poleg
dela z otroki, posvetili kar veliko Casa tudi sprotnim
analizam in sintezam dogajanja.
PrviC, in ta kolonija Je bila že Četrto letovanje otrok	iz
Piranskih skupin. Je bilo to letovanje brez vnaprej Čvrsto	in
trdno pripravljenega programa. To pa seveda ne pomeni, da	Je
bilo letovanje brez programa.
Dogovor, ki smo ga sprejeli že prvi dan Je bil, da se bomo
sproti prilagajali situaciji, da bomo upoStevali želje otrok
426	PoroCila	Soc Delo 28, 1989, 4
in se jim poskuSali čim bolj odzvati. Vsak izmed odraslih pa
se bo vsebinsko udejstvoval na podroCju, ki mu osebno najbolj
odgovarja.
Dejavnosti, ki so bile na letoSnjem letovanju v ospredju
pozornosti, so bile: rekreacija (kopanje, šport - organiziran
in neorganiziran, raziskovanje otoka, sprehodi, skupen pohod
okoli otoka, tekmovanja ipd.); ustvarjalne dejavnosti kot so
slikanje, risanje (na različne materiale), petje, družabne
igrice, kjer je prišla do izraza domišljija otrok kot tudi
odraslih, ko si je bilo potrebno izmišljati različne variante
in izpeljave znanih iger; seveda so del dneva zavzele tudi
redne dejavnosti, ki sodijo v okvir prehrane, skrbi za čisto
življenjsko okolje, čisto telo; največ časa pa je bilo
posvečenega druženju, prijateljevanju.
Prva ovira, ki je na dan prihoda nekoliko zmedla tako
otroke, ki so lani že bili na letovanju, kot tudi odrasle, je
bila, da smo bili letos locirani na drugen mestu. V spominu
pa je še tako močno odmeval "grad", kjer smo bili lansko
leto. "Grad" nam je namreč omogočal, da smo bili vsi skupaj,
sedaj pa smo bili bolj razkropljeni in prvi dan to ni
zadovoljilo naše potrebe po varnosti in druženju. Tudi
odrasli smo bili nekoliko zbegani, saj smo bili vajeni, da
smo imeli "pregled" nad vsem dogajanjem in vsemi skupinami
hkrati.
Vednar pa se je tisto, kar smo prvi dan občutili kot po-
manjkljivost, izkazalo za prednost. Skupine so lahko res za-
čele delovati kot samostojne enote, če so začutile to po-
trebo, posamezni člani pa so lahko nemoteno prehajali drug od
drugega, od dejavnosti do dejavnosti, saj se le-te večinoma
niso odvijale le znotraj posamezne skupine, pač pa na ravni
celotne kolonije. Otroci iz posameznih skupin so se lahko
priključili tisti dejavnosti, ki jih je v tistem času najbolj
pri tegnila.
Tudi čisto fizično dejstvo, da smo bili letos bolj "var-
ni", ker nas niso obdajale skale in ni bilo nevarnosti za
otroke, nas je odrasle naredilo bolj mirne in s tem verjetno
tudi bolj sproščene. Prepričana sem, da je to in pa dejstvo,
da je bilo dovolj odraslih za to število otrok, tisti faktor,
ki je vplival na miren potek te kolonije in na prijetno in
sproščeno vzdušje tako otrok kot odraslih.
Posebej se mi zdi pomembno omeniti, da razen nekaj
športnih tekmovanj v tej koloniji ni bilo drugih tekmovanj,
kot na primer tekmovanj v čistoči in pospravijenosti sob.
Celo tako daleč smo šli, da so v nekaterih skupinah (zlasti v
eni) prve dneve pospravljali kar vzgojitelji, potem pa smo
opazovali, kako bodo reagirali otroci. Prav nič niso prišli
na račun skeptiki, ki so mislili, da otroci tega ne bodo
opazili in da bodo čez dan nemoteno kopičili umazanijo neda
bi se dotaknili svojih sob. Nasprotno, prav so imeli opti-'
misti. Otroci so sami brez vzpodbujanja vzgojitelja prijeli
za metlo in počistili tudi čez dan, posebej pa so bili skrbni
Soc Delo 28, 1989, 4	PoroCila	427
pri vzdrževanju postelj in garderobe.
Tudi deljenje hrane je potekalo brez zapletov, lahko bi
rekla, da je bilo pri hranjenju letos veliko bolj mirno. Ni
bilo bojazni, da kdo česa ne bi dobil, da bi se večji okori-
stili z dobrotami na račun mlajših in podobno.
Pretiravala bi, če bi trdila, da med otroci ni bilo kon-
fliktov, kajti ena izmed neodtujljivih sestavin vedenjske
težavnosti (in na letovanju smo imeli kar nekaj zelo impul-
zivnih in nepredvidljivh otrok) je ravno konf1iktnost. Isto-
časno pa lahko zatrdim, da teh konfliktov ni bilo ravno
veliko, ter da nam jih je uspelo hitro zgladiti oziroma
razrešiti. Tudi v tem vidim prednost, da je bilo na letovnju
tako veliko število vzgojiteljev, saj smo bili povsod, kjer
so bili otroci neposredno prisotni in smo lahko takoj
ukrepali.
Se nekaj prav pos.eibnega je treba omeniti. Otroci so se
letos neverjetno hitro, samostojno spoprijateljili z ostalimi
iz drugih kolonij. Morda smo zaradi dislociranosti na "gradu"
lansko leto bili malo izločeni, prepuščeni bolj samim sebi in
zato tudi notranje bolj povezani in odvisni. Kar sami so se
domenili za športna tekmovanja, razna srečanja, prijatelje-
vali, se pomenkovali v dvojicah in trojicah ali pa v večjih
skupinah. Kako intenzivno je bilo to druženje, pa smo se od-
rasli zavedeli šele na koncu, ko so "korenjaški" fantje brez
sramu jokali, ker so se morali raziti s svojimi prijatelji iz
naše in iz drugih kolonij.
Posebne dejavnosti, ki jih velja omeniti, so bile zlasti
primerne za fante in ti so bili v veliki večini (s seboj smo
imeli le dve deklici iz skupin, ostala dekleta so bile hčere
vzgojiteljev). Te dejavnosti so bile: organizacija pustolov-
skih in imaginadjskih iger, ki so omogočala sproščanje domi-
šljije in izživetje nakopičenih fantazij; spoznavanje značil-
nosti ribarjenja z vršo (kar nam je omogočil prijatelj enega
izmed vzgojiteljev); otrokom, ki so se tega udeležili, je bi-
la to dobra izkušnja, vsem ostalim, ki so nas obdarili (zla-
sti ribič) pa tudi prijetna skupna večerja. Družabni večer,
ki smo ga začeli s skupno večerjo, pa nam je ostal v prijet-
nem spominu kljub temu, da nas je pregnala huda nevihta.
Pesmica, ki je bila namenjena vsakemu posebej, je bila kljub
nevihti noči popotnica za miren sen.
Pa tudi sicer je marsikatera spalnica doživela razkošje,
da so vzgojiteljice zvečer pripovedovale pravljice, ki jih
niso z zanimanjem poslušali le najmlajši v sobi.
To, da so se otroci na letovanju dobro počutili, nam je
bilo docela jasno šele, ko smo videli, kako hudo jim je bilo
ob slovesu, ko se najraje Se ne bi razšli. Pred tem smo bili
namreč tudi mi odrasli zelo intenzivno zaposleni z dogajanjem
samim, pa tudi z razmišljanjem o tem, ali bi se dalo kakšno
stvar izpeljati tako ali drugače. Redno smo analizirali tudi
drobna dogajanja, lastna občutja ob tem in zato mislim, da
428	PoroCila	Soc Delo 28, 1989, 4
srao na tem letovanju tudi mi odrasli marsikaj pridobili tako
drug od drugega, še najveC pa od otrok in njihovega odnosa in
Čustev, ki jih je to letovanje v njih vzbudilo.
Ne nazadnje potrjuje to prepriCanje tudi dejstvo, da so se
skoraj vsi otroci že prvi delovni dan po letovanju oglasili
pri svojem specialnem pedagogu na Centru za socialno delo, da
bi s tem vsaj malo zapolnili vrzel, ki je nastala po prihodu
domov, potem ko so teden dni preživeli na soncu, zraku in
vodi, predvsem pa v krogu prijaznih vrstnikov in tudi zane-
sljivo prijaznih odraslih. Prav tega v svojem vsakdanjem
življenju moCno pogrešajo.
Alenka Kobolt