Št. 13.
V Gorici, dne 1. februvsu-ja 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden ' šestih Izdaiijih, in siaer: vsak torek, c>trtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, večeruo tzdauje pa ob 3. uri popoldne, in stano z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana   ali   v   Oortci   na dom posiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60
.-.   pol leta'.  .  .  .   .--.*"o*-* „'•<»&.» -„    ,    3JJ0
četrt leta   . -J.....3 .  40 ,.   ,     ,    1-70
IWinične Številk^ stanejo 10 vin. Naročnino sprejemna npravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v. »Goriški. Tiskarni* A. Gabi55ek vsak •lan od 8. ure zjutraj do'*}, zvečer; ob nedeljah pa od •). do 12. ure. Na naročilu brez doposlaue imroPniiM* <te ne oziramo.
„PKIMOKEt** izuala'neodtano od «So5*» vsak petek in stano vse leto :i K 20 h ali gld. I •(><>.
«Soča» in «Primoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehivarz v Šolski ulici in Jellersitz v .Nunski ulici; — v Trstu v tobakarai Lav renči č na trgu della Časerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
SOČA
(Večerno izdanje).                     |fv
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici žt 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan' od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do o. popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo 3e nahaja v Gosposki ulici št 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredniStvn.
Saročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  delokreg  uredništva,  naj   se   pošiljajo le ¦'' upravuigtvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uradništvo ne
upravniStvo.                   ______
Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., š-iiat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. "   Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„Uori8ka Tiskarna« A. Gakrfiček tiska in zalaga
sen «SoČe» in .Primorca* Se -Slovansko knjižnico*,
;atera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov.
knjižnici« se računijo pc 20 kr. petit-vistioa.
Bog In narod!
cGor. Tiskarna* A? Gabrščck (odgov. iv. Meljavec) tiska in zal.
Zahvala,
Vse p. n. gg. volilno može. ki so •2!). t. m. ostali trdni in neomahljivi v svojem prepričanju t«*r so oddali svojo glasove meni. zahvaljujem tem polom prav iskreno. Nismo še zmagali, kajti mi se borimo le « poštenimi sredstvi. y.:umLajo se edino na svobodomiselno prepričanje, ki prodira čedalje globlje v narodove vrste; toda volitev je dokazala jasno dovolj, v katerem taboru je že danes odiofna večina naroda, dokazal:, je, da svobodomiselno napredna slrnja sme račnniti v bližnji prihodnosti na popolno znia^o. In da sle Vi 1-2S-teri neustrašni vojšeaki dali od sebe tako jdasou in jasen dokaz... hvala Vam se enkrat presrčua! Vstrajno naprej po tej bojni poti do popolne zmage! Na svidanje!
V (J urici, :;i. jan. I!«iu.
Dr. Jožaf Stanič.
Po zmag korupcije ia nasilsfva.
„K»r pile »Gorica*, je lat, trikrat laž. ne smete verjeti*.
Dr. A. Pavlica. I. Kako predrzno so upa »Goričanska banda* lagati in falsifikovati javno mnenje v oči neMeti množici zavednih in veljavnih prič, je dokazala s shodom pri Itebku. IzvzemM »(5 o r i c o* so Inli vsi drugi slovenski listi, ki *<i se   bavili s shodom, sr «S o č o* istega
mnenja...... Tako so  forv! z lažjo is? slepar-
stvom -pravili v sv» i kandidaturo grofa C. o-ronžnij.t! Prav je torej ime! dr."A. Pavlica, ki je dejal rm trg« zbranemu občinstvu: ,Kar pi*»> .Gorica", \f laž, trikrat I a ž, ne Mi;ete verjeti !* Tako je govoril mož,
MARCO   VISCONTt
Zgodovinski roman
3laUjai\ski napisal t^ommaso Grossl
(Unije)
•Mogočo, da pride, toda.... tudi če bi ostal dlje Časa, bi ne bilo treba biti v skrbeh, kajti moški, kadar imajo svoje opravke, se ve\ ne morejo gledati tako natanko.... jedna ali dve uri več ali manj»....
¦Prav praviš, tudi jaz mislim tak<5. In če se gre za jedno uro ali dve, ni treba brž misliti na kako nesrečo.... kaj ne, da si tudi ti tega mnenja ? Saj vem, da se utegne marsikaj pripetiti, in zato" bi se ne hotela Še bati. A mogoče tudi, da pride vsak hip, in jaz ga pričakujem. Priporočila sem mu takd vroče!... Toda tiho.... ali ne slišiš odmeva nekih stopinj ? Če bi bil prišel, ne da bi bili med ve slišali konjsko hojo čez most?»
Takd rekši, je skočila po koncu, da bi stekla k  oknu.  Toda  Lauretta,
ki je popoldne z vso živahnostjo agitoval za »Goričanskega" kandidata, — je torej gotovo dovolj nesumljiv vir, ki potrjuje resničnost »Sortnih1, trditev.
Po izvolitvi grofa C. pa »Gorica" nadalje fahsifikuje javno mnenje in vedama pači resnico, kateri pa moramo dati mi >Sočani" javno zadoščenje.
Dr. Anton Gregorčič je zopet skrpucal in priobčil v imenu »S 1 o g o" neko — z a h v a I o volilcem, dasi ni bilo odborov? seje in dasi bi moral vse take reči podpisati
tudi tajni k. Dr. Gregorčič torej.......  „uaj-
lopleje zahvnljujp volilce na junaški odločnosti, s katero so odbili vso n a s p r o t n e p o s k u .<: e, da bi se izneverili .<; v o j e m u p r e p r i č a n j u......*
Na drugi strani pa je priobčila »Gorica* članek, ki je povsem vreden lažnikov po pnklieu in falsilikatorjev shoda pri liebku... Tam rttaino:
»i* o ka za J i so pa tudi, da odloča o o h s o j a j o o s t u d u e n a p n d e, n e č u v e n e ž a 1 i l v e in v s a k o v r s t n e i n fa m i j e, k a t er e so naše narodne pijavk e n a g ro in a d i 1 e h a s v z a »1 n j e ni času proti grofu Coroniniju in d r. Gregorčiču, v t o I i k i meri, da so celo nasprotniki naši zmajevali gta ve ob tolikem divjaStvu. Zadosten je so da H možema, katera pri narodnem delu neiflčeta ne moči, ne častit ni koristi zase. ampak se trudi ta, ubijata in žrtvujeta le za ubogi naš narod, ki prav v današnjih Časih krvavo potrebuje — nesebičnih rodoljubov".
»VčerajSna volitev je pokazala, v katerem taboru stoji narod, pokazala je pa tudi, da na Je ljudstvo ničesn noče čuti tudi o neprononsiranih »apostcijil: miru in sprave", ampak zahteva, da je dati zaslužnim možem to, kar jim gre.
Ta volitev pa je menda vsem jasno navedla način, po katerem je priti do za-željenega miru in sprave, in ta je: odstranitev onih razdirajoči!: elementov, ki hočejo uničiti in zatreti vse, kar se jim brezpogojno ne uda, in katere vodijo pri njih »delovanju"
ki je bila na tisti strani, jo prišla prej do njega. Z okna se je videlo na neki mostovž, nad katerim so bili oboki, naslanjajoči so na tenke stebriče. Ona je spoznala prihajajočega, predno je mogla gospodinja pogledati skozi okno, in odtegnivši glavo od železnega omrežja: «Ne, ne», je rekla, «ni on. Uganite, kdo je? — Pelagrua*,
*Kdo? tisti, ki je bil samostanski oskrbnik v Limonti*.
*Di\, prav on», je odgovorila dekla. «Kak6 je pač ta semkaj prišel!» je nadaljevala takoj, «saj od tistega dne, ko je zbežal iz vasf, se ni nič več slišalo o njem! Da vam po pravici povem, tisti obraz mi ne dopada. Pa morda je to le moja nespametna misel... O, glejte, kaj mi pač sedaj  prihaja v glavo !»....
«Da, da, pusti sedaj te neumnosti. Jaz pa dobro vem, kako" da je on tukaj. Prav za prav bi bila morala pričakovati, da ga najdem tu, če bi bila le pomislila na to. Ti že povem kasneje*. Biče se je spomnila, da ko je bila v Varenni tisti dan po nesreči na jezeru, je bil Ottorino na prigovarjanje limont-skega župnika prevzel skrb, da spravi kam ubeglega in zasledovanega oskrbnika. Ker ni dalje ničesar vedela o njem, slišavši, da je sedaj tu, je mislila,
edino le strankarske koristi in želje po polnih bisagah.....
Zaklučujemo te besede s popolno na-dejo, da se na Goriškem kmali zjasni, nevihta je skoraj že izdivjala, in kmalu nastopijo zopet lepi, srečnejši časi našemu trpečemu a poštenemu narodu".    '
Divno ! Zares: Volitev 29. jan. je jasno dokazala, v katerem taboru stoji narod;dokazala je, da se na Goriškem jasni, da se kmalu zjasni.... tudi »našemu trpečemu a poštenemu narodu", katerega semtertje Se vedno sleparijo propadli in korumpirani »Go-ričanski" lakaji grofa Coroninija.
Kako klaverna in sleparska je bila zmaga »Slo a: i neg a" kandidata, smo dokazali s Številkami že zadnjič, da je na to stran naravnost  smešna  samohvala   »Gorice*...... in
dokazana malovrednosl. »Sloge" in njenih »Goričanskih" gospodarjev s »krokom goriških rodoljubov* vred, ki vsi skupaj tvorijo zloglasno »Goričansko" bando.
Poglejmo danes na kratko, kako predrzni so slavo^pevi v »Gorici".,..
Dr. S t, a n i č je dobil pri prvi volilvi J:i:i glasov, Corouini le 120, Tonkli M; Večino je dobil dr. Stanič, kateremu je nedoslajalo za izvolitev le 11 glasov. Za »Sloginega« kandidata je glasovalo torej 120 volilnih mož, proti njej pa 167. Poraz »Sloge" je tdrej velik! — Za dr. Tonklija j<, tlakovalo 13 volilnih mož iz dveh občin, ki so prav za prav »Sočarii", a so iz o s obrt i h vzrokov glasovali proti dr. Staniču, do-čim so nam dali besedo, da bi srčno radi volili — dr. T u m o. »Socina" stranka bi bila torej zmagala vkljub temu, da nam je bilo vkradenih nad 20 glasov v Gorici in Sežani na škandalozen način, potom korupcije, kakoršne pred Gregorčičevo dobo na Goriškem nismo poznali. Imamo dokaze, da so bili v Gorici kupljeni 4 glasovi iz ene občine — za 100 gld. Po Krasu sta lazila dan pred volitvijb vodja »Šolskega doma" Hrovatin in znani Suholazec ter posetila nekaj volilnih mož, katerih nrav jima je — znana. Poročevalec iz Sežane pravi, da so deselaki kar frleli.
Na tak način nam je bilo odvzelo do i4 glasov, kar je zavedno večino volilcev kar
da mu je podelil Ottorino kako službo pri tej grajščini.
Začulo se je trkanje ob sobina vrata. Lauretta, katerej je bila gospodinja prikimala, je dejala: »Naprej!» Vrata so se odprla in vstopil je Pelagrua. Snel si je bil z glavo čepico iz črnega baržuna, in drže" jo v levi roki, je stopal naprej, vklanjaje se. Pelagrua — Če bi ga kdo hotel poznati — j^< bil pri petdesetih letih, srednje velikosti, suh in droben. Njegovi rumonkasto-bledi lici niste nikoli zarudeli. Dolge, goste in sive obrvi so mu senčile dvoje črnih očij, katerih ognjeni pogledi se nikakor niso mogli strinjati ž njegovim hlinjeno-ponižnim vedenjem. . Le teh dveh očes ni mogel hudobec nikoli vkrotiti, ni jim mogel dati hinavskega izraza. Iz njih je vedno odsevala kruta hudobija in ošabnost. To ste bili dve vražji očesi, ki bi bili izdali kot sleparja celd kakega pobožnega puščav-nika. Ko je vstopal, ju je vpiral ponižno v tla, toda potem ju je povzdigoval ter z bliskovito naglostjo pogledoval na desno in levo; a dozdevalo se je, da se boji srečati poglede drugih, kakor tat, ki je v strahu, da bi ga zasadili na slabem dejanju.
naravnost razburilo, da jim je krv vrela po žilah in so kar besneli proti — kupljenim izdajalcem. .Mi jih izvemo in jih naznanimo ljudstvu, da bo terjalo račun od njih.
Take korupcije ne bomo trpeli! Kaj bo z našim narodom, ako bodo prvaki Sirili ob volitvah tako ostudno demoralizovanje P Večina kraških volilcev je že sama pretegovala preti tuko škandalozni izvolitvi grofa C, po-slavši mu brzojavko, naznanivSi mu, da ga je le »nasilstvo in denar spravilo na rakovo pot slovenske politike*. Tudi večina volilcev iz Tolmina je poslala opopran protest. — Zanimivo je še nagla-sati, da večina volilcev v Bolcu, Tolminu In Sežani je bila — za dr. Staniča l
Tudi v Gorici jo Slo v volilno dvorano 04 volilcev, da bodo volili Staniča. Mi utegnemo imenoma navesti vse! In vsi ti zatrjujejo, da so dr. Staniča tudi res volili! Ali glejte čudež! Komisija jo naštela le 52 glasov za Staniča! Kje se jo zgubilo 12 glasov? Odgovor — citatelju!
Grof G. je prišel torej v ožjo  volitev z dr. Staničem ! Redka čast za samoljubnega nrislokralat Dne 31. oktobra se je bombastično odpovedal radi par »zdražbarjev«, katerih število je pa takd naraslo, da se je mora) 19. jan. tepsti ž njimi v ožji volitvi za zopetno izvolitev, V resnici je proti »zdraž-barjem* že pogorel, kajti dobil je prviC 13 glasov manj  vkljub drago kupljenim izdajalcem, a da je zmagal v ožji volitvi, so morali priskočiti na pomoč najčrnejši klerikalci in oni, ki so nasprotni osebi Staničevl. Le s temi je zmagal za samih — 16 glasov, vkljub vsej  korupciji in nasilstvu...... Pač
Pyrrova zmaga, ki dokazuje toliko glasneje, da je »Goričanska* slava že pokopana. Naj se „fcrok goriških rodoljubov0 le veseli te zmage, saj bo tudi to veselje kratko. Treba bo ta »krok* hujskačev osvetliti, da bo naše ljudstvo videlo, k do ga - slepar i. Pravico ima, da to izve — kdo vso se skriva za stavčevim hrbtom...., kdo je vodil korupcije 29. januvarja. Naj svet izve, da vse te lumparije vodi poleg p?šfiice klerikalcev še par v marsikakem oziru preziranja vrednih c. kr. in zloglasni Gahej, ki ima toliko masla na glavi,  A\ b> se moral  skriti pred
Ko se je približal Biči, je pokleknil z jednim kolenom, in sklonivši glavo, jedejdl: «Milostljiva gosp^! blagovolite sprejeti poklon vašega nevrednega služabnika, grajskega oskrbnika castel-letškega*.
Torej je poveril vam v varstvo to svojo grajščino?»
«Da, milostljiva gospa! Tak6 da bi mogel vstrezati svitli in ljubeznivi soprogi mojega plemenitega gospodarja, kateremu sem posvetil um in sreč, kakor sem vedno po njegovi dobroti njemu dopadalb
«Vstanite!» je rekla tedaj Biče.
On je vstal in Biče je nadaljevala:
«Moj soprog in gospod izbira svoje služabnike, kakor se mu poljubi; jaz njegovo voljo vselej in popolnoma odo-brujem». Na to, iznebivši se dostojan-skega in slovesnega vedenja, s katerim je bila sprejela oskrbnikovo udanostno izjavo, je bolj neprisiljeno in prijazno vprašala:
«Povej te mi, oskrbnik, kaj sevam z,di, ali se more še dolgo časa: muditi ? Saj veste, da je šel v SeprioV.
(Dalje pride).
usodepolnostjo kazenskih paragrafov. Ker po vsej sili hoče, mu to maslo raztopimo mi, posegnivši do 30 let nazaj.... Da bodo naš narod še,dalje demoralizovali taki ljudjč, ne bomo trpeli.
Kaj zahtevamo
od državnih poslancev?
(Članek izven uredništva).
(Konec).
S pojavom dr.a Antona Gregorčiča in Andreja Gabrščeka, smemo reči, je nastopila prva doba samostojnega živahnejšega političnega življenja med nami. Izraz tega živahnejšega življenja je bilo agitovanje proti bivšemu državnemu poslancu dr. vitezu Tonkliju in vspehtega agitovanja, da se je istega izpodrinilo in na njegovo mesto postavilo dr.a Antona Gregorčiča.
Politično društvo »Sloga« in inteligentni krogi so se jeli zavedati, da je premalo, pošiljati poslanca na Dunaj, poslanca, ki ni vezan na želje in potrebe volilcev.
Dr. Anton Gregorčič je deloma razumel novi položaj in se je trudil prva leta, stopivši v državni zbor, vsestransko, proučiti materijal državnega zbora. Zapomnil si je tudi dobre nauke, koje se je bilo dalo odstopivšemu državnemu poslancu, dr. vitezu Tonkliju, da se je ozirati na Želje volilcev. To je razumel dr. Gregorčič preozko-srčno v toliko, da se je oziral tudi na želje vsakega posameznika in prijazno odgovarjal pismeno in ustmeno.
Da bi bil dolžan dajati točen, stvaren račun o svojem delovanju in o svojih vspehih, to je razumel tudi on le jednostranski, in polftično društvo * Sloga« je jemalo na znanje presplošna poročila o političnem položaju v državnem zboru. Ni se spuščal sam v proučevanje potreb v deželi, še manj pa je sistematično sestavljal predloge in potrebne načrte, in zastavil svoje moči v to, da se isti izvrše. Tudi on je smatral vlogo državnega poslanca v prvi vrsti kot častno mesto, čutil se je kot češčenca slovenskega naroda na Goriškem, njega zastopnika na Dunaju. S praktičnim vprašanjem, kaj in kako pridobiti za svoje volilce, s tem pa se tudi on ni bavil; tudi on ni smatral tega za svojo nalogo, marveč se je še leta 1897. začudil in presenečil rekoč: »Nekedaj se je smatralo mesto državnega poslanca le kot častno, danes pa se že vse mogoče zahteva: naj zna cestne zadeve, naj zna sodne zadeve in tako naprej, da ni mogoče že več vstrajati in prestajati«. Torej po več nego 36 letnem obstoju državnega zbora se je naš državni poslanec, za katerega seje toliko borilo, izrazil v tako primitivnem smislu, smatral svoje mesto še vedno le kot častno, in ni se čutil vezanega, proučiti gradivo, potrebno za izboljšanje naših razmer-v deželi, ni čutil v sebi dolžnosti, prirediti svoje načrte in predloge za najnujnejše potrebe našega prebivalstva sam ter je čakal naloge od svojih volilcev, da mu to ali ono spo-roče, kar bi v približno isti obliki na tem ali drugem mestu dalje sporočil, in s tem mislil, da je že izpolnil svojo nalogo kot državni poslanec na Dunaju. Danes po vseh britkih izkušnjah, ko stojimo goriški Slovenci še vedno praznih rok, zapostavljeni v deželi, brez melioracijskih naprav, brez potrebnih cestnih zvez, brez železnice, brez podpore vinogradnikom, brez ureditve šolskih razmer, ko nas različni c. kr. uradi niti ne priznavajo tako, da smo jim še vedno tujci v lastni deželi, »inferiorna rasa« za* Italijani in Nemci, danes pa pač smemo zahtevati od svojega državnega poslanca v prvi vrsti zmožnosti in sposobnosti, da postopa vse drugače samostojno in brezobzirno, nego se je postopalo do danes. Ko si volimo novega državnega poslanca, nam ne sme biti sa to, ali je več ali manj češčen v deželi; danes moramo si izbirati moža, kateri je sposoben, da mnogovrstno gradivo, katero mu je potreba znati, tudi v najkrajšem času priuči in zmaga, tako da lehko brezobzirno zahteva, da se izpolnijo naše utemeljene želje glede ravnoprav-nosti v deželi toliko, še bolj pa, da nam pridobi vse one materijalne koristi, katerih že toliko let zaman pričakujemo, smo jih zaman zahtevali pod dr. Ton-klijem in jih zaman zahtevamo pod dr. Antonom Gregorčičem. Ali nismo do lanskega razpora vsi brez razlike v celi deželi častili svojega poslanca dr.a Antona Gregorčiča kakor svojega voditelja v vsakem oziru? Ali ga nismo obsipali z zaupanjem in s častjo ob vsaki priliki? Kaj smo dosegli s tera ? Nič drugega, nego da mož danes misli,
da je nedotakljiv, nezmotljiv in nena-
j domestljiv. Ako ga vprašamo, katere materijalne pridobitve nam je prinesel z Dunaja, bode vedel pač malo naštevati, in ako bode kaj našteval, našteval
J" bode to, kar so vladni organi sami priporočili v prvi ali drugi stopinji, ali kar so državnemu poslancu sami ponujali, da si pridobe pri tej in onej priliki njegov glas. Po inicijativi dr.a Gregorčiča menda nismo vdobili Bog zna kaj, in zato danes zahtevamo od novega državnega poslanca prav odločno, da se ne smatra edino kot maziljenca, marveč v prvi vrsti odličnim delavcem in   da  1). stvarno prouči vse potrebe
J slovenskega dela dežele, posebno na gospodarskem polju; 2). da odločno in
I brezobzirno   zahteva od visoke vlade,
i neodvisno od nje, da ugodi onim načrtom in predlogom, ki prihajajo iz naše srede. V to svrho mora znati državni poslanec družiti okoli sebe sposobnih ljudij in izbirati po različnih okrajih sposobne osebe, katere rau pripravljajo različno gradivo ali pa nanj opozarjajo, on   pa naj  ga kot veščak predela in
i vporabi v pravem času in na pravem' mestu; 51). pričakujemo od novega! državnega poslanca, da na Dunaju poišče dotike z merodajnimi krogi, da se   pouči  o   našem bednem stanju po
j krivdi vlade, ter brezobzirno in neupogljivo zahteva odpomoči. Za to morajo volilci gledati, ali ima sposobnosti, da to nalogo izpolni, ali je dovolj trden in žilav značaj, da bode znal — tudi terjati in se ne potolaži in uda pred vsakim milim pogledom prvega ali dru-
fega ministra, in se ne ustraši pred vsa- ' im nevoljnim migljajem.                      I
Opomba uredništva. — članek  obsega brez dvoma le ono, kar
i moramo neobhodno zahtevati od držav-
j nega poslanca. Žal, da ne smemo misliti, da se bo to vršilo, ker izvoljen je
I zopet — grof Coronini! In s tem je
I rečeno dovolj!
Dopisi.
Iz Prage. (Mestni zbor in volitev župana. — „ H1 i d k a * o antisemitizmu. —Dopolnilne volitve v dež. in drž. zbor). — V praškem mestnem zboru vladajo jako gnile razmere. Dobička-željnost in sebičnost imata važno ulogo. Kompromis med Mladočehi in StaroCehi je naravnost nesreča za Prago. Kompromis je pripomogel, da so se našle pri »delu" sorodne duše z ene in z drage strani. To je naravnost povedal tudi odstopajoči župan dr. Podlipn^, da vladata v praškem mestnem zboru koristolovstvo in protekcija, da gorje Pragi, ako pride v roke takim ljudem ! Toda, ko je prišlo do tega, da bi bil imenoval do-tičnike, je izjavil, da je imel na misli samo načela, ne pa določenih oseb, dasi je obče znano, kdo so ti ljudje! Tako bo mestno gospodarstvo i nadalje plen brezstidnih izkoriščevalcev.
Hud boj se bije zaradi novega župana. Mladočehi kandidujejo dr. Podlipnegar Sta-ročehi dr. Srba, ki je bil doslej prvi namestnik. Doslej se je volilo 3 dni zaporedoma vselej po trikrat, toda absolutne večine ni dobil noben kandidat. Za osem dnij so nove volitve po istem volilnem redu. Malo preveč izrabljena je že agitacija Mladočehov, da delajo iz čisto osebnega vprašanja obče narodno vprašanje.------------
O antisemitizmu in o židovskem vprašanju se mnogo piše in razpravlja. Dijaštvo je jelo pridno proučevati to vprašanje, kar gotovo ne ostane brez vspeha. Med drugimi je zanimiv glas o antisemitizmu od prof. bogoslovja dr. Vychodila v časopisu »Hlidka" (1900, štev. 1), ki priča, da se še najde tudi med duhovščino kak človek, *kr Se še ni dal čisto vpreči v voz pouličnega antisemitizma, čegar neizogibna posledica je kulturno in gospodarsko nazadovanje. Umevno je samo ob sebi, da nam ta izvajanja niso dogma, ampak predmet svobodne kritike. Ker pa živimo mi v prerojenem srednjem veku, je treba tudi to poudarjati.
Jedro dr. Vjrehodilovega članka bi bilor Antisemitizem na današnji stopnji je bolj negativen, nima določnega cilja niti pozitivnega programa, ki bi mogel biti obsežen, V svoji obupanosti išče povsod drugod krivca, le v sebi ne. V svoji slabosti nastopa jrtko rad burno in z osebnim nasiljem. Osebno nasilje ne le da ne koristi stvari, ampak kol nepravilno postopanje sploh ne more biti temelj zdrave smeri. Pri praktičnem antisemitizmu je Cesto osebna stvar glavni nagib antisemitskega mišljenja in ravnanja. Vsak narod ima take žide, kakršne si zasluži. Narod [ zasluži biča za pretekle grehe.
Antisemitizem je mlad (20-30 let) in j zato je cesto tako otročji in neokreten. Še slabše je, ker je nedosleden. Dunajski antisemitizem n. pr. je nastopal pod imenom krščanstva, toda njegova dela so bila mnogokrat židovska. Malokdo je potolažen, ako j trpi krivico od kristjana namesto od zida. Tu ne gre za semite alt antisemite, ampak za sistem, za smer mišljenja in delovanja. Pravi antisemitje oni, ki se ogiblje dejanj »semit-skih". Nepravim: takšnih, ki jih vrše židje; ako bi nam bili v mnogo stvareh židje za vzor, bi ne potrebovali danes toliko kriča-škega, a neplodnega antisemitizma. Zlo je to, ker smo se sami sebi izneverili.
Sv. pismo, pravijo, podpira semitizem, deleč človeštvo na dva dela: židovski in krščanski. Toda prvotno razodenje je bilo dano vsemu človeštvu, ampak najčisteje se je ohranilo pri židovskem_narodu. Tu pa_ nimamo pravzaprav samo zakonika, ampak to razodenje je hkratu zgodovina, zgodovina ljudstva, nagnjenega k uživanju, tu imamo državne in tako rekce policijske naredbe, kjer se mora ločiti glavno od postranskega, ki je danes bodisi brez cene ali pa se mora naravnost zavreči. Razločevati treba to, kar se tiče zakonodaje, od zgodovine; kajti 3v. pismo ne odobrava vsega, kar pripoveduje, mnogo je samo prehodnega pomena, n. pr. zakonske razmera ali verska in narodna odločenost, v kateri je ostalo zidovstvo do danes.
Da se židje niso prilagodili, tega so so-krive krščanske naredbe, ki so oddaljevale žide. Pravi vzrok njih družabnega položaja je v njih samih, njih posebnost izvira morebiti iz njih verske samozavesti.
Odkod je njih telesna šibkost, ali odtod, ker se oddavnaj niso pečali s telesnim delom, ali vsled degeneraeije — to je težko odloČiti. Pred babilonsko sužnjostjo so se bavili židje če ne bolj pa vsaj ne manj s telesnim delom kakor drugi semitje. Židje sami pravijo, da dan danes ne delajo iz ponosa in samozavesti. V krščanski družbi so se ti vzroki še bolj razvili.
Očitanje, da so nastale sedanje nezdrave razmere vsled tega, ker je zakono-dajstvo v kršč. državah izključevalo žide, ni neutemeljeno, dasi ne pojasnjuje ni polovice tega, kar bi moralo. To je pa psihologični zakon, da se oni, ki je izključen iz javnega življenja, skuša živiti z zakotnimi opravili.
Umevamo, zakaj je kršč. zakonodajstvo upotrnbljalo posebnih sredstev proti zidom, toda ne smemo posledic tega pretiravati.
Velekapitalizem ni kakšen unicum pri Židih, kajti on je uničil že države brez zidov; danes imajo seveda židje glavno v rokah kapital. Ves razvoj narodnega gospodarstva stremi v novejšom času sploh po nadvladi kapitala. Brez zidov bi morebiti ne bil dospel razvoj tako daleč, toda zaustavil bi se ne bil.
Po svoji osvoboditvi so se židje za vse kruto in nečloveško ravnanje v preteklik dobah bogato odškodovali.
Glavni vzrok nezdravih razme»* moramo gledati v nenravnosti i pri Židih i pri kristjanih. Drugi vzroki, kakor telesna slabost, osamljenost, stoletna navada itd. so le vzroki druge vrste. Poglavitni vzrok je moralni propad zidov, katerega pa spremlja in dopolnjuje izkaženost kristjanov.
Tu je ključ k rešitvi židovskega vprašanja.
Ne vrtoglavi, poulični, nasilni antisemitizem, ampak zboljšanje umstveno in nravno, ki' je pa potrebno obema strankama. Bilo bi neresnično, ako bi pri židih ne videli napak in slabost, kakor je zaljubljeno slepenje samega sebe in neodpusljiva neodkritotrčnost, da svojo krivdo zmanjšujemo ali celo čisto : preziramo....
Radikalna stranka kandiduje pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor urednika »Rad. Listov", St. Sokola, za državni zbor pa dež. post. dr. Bao. Naproti njemu kandiduje učiteljski kandidat Mrazik, ki ga podpira tudi radikalno-napredna stranka.
Mladočehi imajo pa zopet svojega kandidata.
Domače in razne novice.
»Edinost*  in   grof  Coronini. —
V štev. 24   od 30.   pr.  ni.   pravi po  piv mer nem uvodu na prvem mestu:
»Grof Coronini je bil voljen. Ali drugo vprašanje je: ali je tudi zmagal?! Ako se gospod grof in stranka, ki ga je kandidirala, res udajata iluzijam, ako res ne umeta
znamenj včerajšnjega dne, potem bi morali izreči o njiju usodno sodbo, ki se je nekdaj izrekla o kraljevi rodbini Francije: da se nista ničesar naučila in ničesar pozabila. Cela vrsta momentov je, ki tu kakor kaplje pelina padajo v čašo veselja, ki ga sicer občutijo stranke na izvolitvi svojih kandidatov. Že dogodki mej volilno agitacijo pričajo, da so razmere najmanje za 99% neugodneje za grofa Coroninija, nego so bile takrat, ko je tako nepremišljeno, da ne rečemo: frivolno vrgel mandat od sebe ter pahnil narod ~ po borbah za svoja prava itak že izmučeni do skrajnosti — v/razburljivi volilni boj. Na včerajšnji volitvi pa je on, ponosni aristokrat, bivši poslanec, mož, do katerega je ves narod gledal z neomejenim zaupanjem, on, ki je imel za seboj malone vse dosedanje voditelje naroda in je bil oprt na staro stranko' s staro organizacijo potom starega političnega društva, prišel v ožjo volitev s samostojnim kandidatom, ki je vrhu vsega še novinec v političnem življenju, brez zvez in brez minolosli, na katero bi se mogel sklicevati. Še več: grof Coronini je na prvi volitvi celo zaostal z glasovi za tem novincem!! A najhuje, kar se je moglo zgoditi stranki gosp. grofa, se je zdodilo včeraj na ožji volitvi: do konečne zmage je mogla I priti le s pomočjo svojih najintim-n e j i h — nasprotnikov, ki so še pred par dnevi zasmehovali dra. Gregorčiča baš zato, ker je prišel na dan s kandidaturo j grofa Coroninija, Stranka Gregorčičeva naj se ne vara nikar: ti nje rešitelji niso glasovali za Coroninija, ampak so le glasovali proti dru, Staniču!! Ti rešitelji so I volili le med dvema — zlema, z njih stališča seveda. To treba razlikovati, ako hočemo umeti, da na včerajšnji volitvi je bil grof Coronini pač izvoljen, ali njegova stranka včeraj — ni zmagala!
To je lekcija I Ako si bo »Slogi na* stranka umela crpiti moralo iz te lekcije, dobro zanjo; ako ne, no, potem — da govorimo s »Primorskim listom* — bo to začetek koncu. Narod je sodil in obsodil —' prepir! S tem, da se je narod na Goriškem na včerajšnji borbi razcepil v dva jednako-močna tabor«, je povedal, da smatra voditelje obeh strank za potrebne na narodnem delu, da ni smeti — tudi če so diference ob kakem vprašanju — nobenega odličnega delavca odrivati od narodnega delal! Po včera;šnji volitvi je evi-dentno, da proti stranki grofa Coroninija ne stoji več le par »rogoviležev", ampak mogočen del naroda, in morda ne najslabši!! To mora uvaževali Coroninijeva stranka po včerajšnjem moralnem porazu! Ako bo umela to lekcijo in bo iz iste izvajala naravno in pametno posledico, da bo, kjer ne more zmagati, iskala modus uvendi, potem sme biti gotova našega popolnega priznavanja njenega rodoljubja, in narod na Goriškem bo blagoslovljal dan, ki je prinesel včerajšnjo vročo bitko".
Črtice Izza volilne borbe.  — Tudi I volilni možje v Tolminu so poslali grofu Go-[ roniniju brzojavko, v  kateri  so  mu   izrekli svoje popolno nezaupanje. In s tem je »banda" obsojena poleg sežanskega tudi  od  tolminskega okraja.
Naša stranka  ni poslala v Sežano ni-jednega zaupnika,   ker se je zanašala  edino le na — prepričanje volilcev,  a  to  je bilo po ogromni  večini na naši  strani.  Do 54 glasov smo imeli popolnoma zagotovljenih. Nasprotna agitatorja Hrovatin in  Suholazec pa sta krošnjarila od vasi do vasi ; videli so ju v jako sumljivih   dotikah.   Pri   Hrovatinu I so videli  cel   šopek  d e s e t a k o v  in p e-takov. Volilni možje iz najuglednejših občin J so bili vsled sumljivih  zvez teh dveh   agitatorjev z volilci jako  razkačeni  in   prišlo  je J celd do jako burnih prizorov. V  Sežani je 1 bila veČina  volilnih mož  prepričana,  da so
le desetaki omajali nekatere možake..... Zato
so tudi rekli grofu C.  v brzojavki, da ga je I spravil denar na rakovo pot slovenske politike. J           V Bolcu je predsednik čital en listek
za Coroninija — dvakrat; zato sta dobila Stanič in Coronini vsak 7 glasov, dočim je I volilcev 13. Po precej rezkem nastopu naših I možakov je komisija reč še enkrat pregledala j in našla: Stanič 7, Coron. 6 glasov. — Bol-I Ški k a p 1 a n je vtikal svoj krščansko - so-I cijalni nos tudi v te volitve. Naši Boleani doslej niso bili vajeni podobnih vtikanj od J strani svojih kaplanov, ne takih krščansko-I socijalnih bedarij, katere uganja zdaj v Bolcu I kaplan Abratn.
Na sploh se je duhovščina .ob teh vo- I litvah silno izpostavila v žasmeh in odpor ljudstva. Posebno v Gorici je bilo kakih 8 duhovnikov, ki so uganjali svojemu stanu naravnost nedostojne burke. Zato so pa tudi želi primerno hvalo od ljudstva. Prav krščansko delo so uganjali po gostilnah, kjer so tiščali poleg,sebe uboge volilce kakor zlodi gremo dušo ,* tu ni biIoWuta ;isrprjančiij*,* kajti pili so, da so se nekaterim volil cem oči iskrile, naposled so pa komaj prikrevsali na volišče. Na »katoliški podlagi" je dovoljeno tudi pijančevanje!
„" Za ožjo volitev -et^obiv-aiL volilei po jedno uradno glasovnico proti izkazu legitimacije. Predsednik vikar Maser a jih je pa delil kar na debelo že izpolnjene na ime grofa C. Ko so bili volilei klicani in so šli k mizi, jim je priletela v roke. od strani duhovnikov že izpolnjena glasovnica za Goron. — In zakon zabranjuje vse podobne reči v volilni dvorani I V Gorici pa so se dognale v dvorani cele kupčije z glasovi; duhovniki so volilce pestili, rotili in grozili,,.. Volilei pravijo, da kaj podobnega še niso doživeli ! — In vse take sptetkarije, vse lum-parije so prodrle le — s 16 glasovi l Cegava je bodočnost ?! Mi o njej prav nič ne dvomimo. Kdorkoli pozna našo deželo, ve dobro, da cvet našega posvetnega razumništva in vsa mladina je odločno »Sočine* stranke. In to je — naša bodočnost. To klaverno sedanjost radi še prepuščamo propadajoči »Go-ričanski*  kliki!
O grofu Coronlnlju so se trosile po Gorici različne vesti. Nekatere trde, da grof G. ni nič vedel o škandaloznem shodu pri Rebku, ni vedel, na kak način ga kandidu-jejo itd. On ne čita nobenega časopisa, noče, da mu govore o politiki itd. ter živi v Gorici prav tako, kakor bi živel res doli kje* v Afriki. Nekateri viri hočejo vedeli, da grof C. izvolitve sploh ne sprejme; ako pa sprejme, da na Dunaj ne pojde v takih razmerah. Mi vemo, da grof G. res nič ne čita in o razmerah v deželi res — n i č n e v 6, Briga I se on! In tak mož naj bi zastopal naše ljudstvo v državnem zboru? Ubogi mi!
»Kroj? goriških rodoljubov8 je izdal j pred volitvami v posebni izdaji »Gorice* oklic j na volilce. Morda se bomo kaj več pečali s tem oklicem in »krokom". Oklic je skrpucal baje Cahej, ki bo priporočal tudi zlodja iz pekla ?,a neko gotovo »prepričanje*. Že povemo, kaj vse je ta človeček že počenjal v svojem grešnem življenju. Naj nikar ne misli, da se bomo dali ugnati v kozji rog od vsakega »možička", kateri spada vse drugam nego v javen urad! Taki ljudje naj bi raje lepo vestno opravljali svojo službo, ne pa silili s svojo mastno glavo na pekoče solnce naše politike, kajti tu ne sme biti pardona, kakor sta učila »Prim. L." in »Gorica".
Glasovi z Bolškega. — Pišejo nam; Da so nekateri župani v našem okraju skoro brez vse samostojnosti,, to se je pokazalo pri volitvah dne 29. pr. m. Neki g. župan, o katerem bi sodil človek, da je najsamo-stojnejši, najzrnožnejši, se je udal pokorno g. vikarju in je volil po njegovi volji v strahu, da jutri ne kupi več »kvartinčka" pri njem. Drugi g. župan je volil proti svojemu prepričanju, ali ker je veleval tako g. nune. Samo da se ne zameri g. župniku, da ne bo razprtij, kakor s prejšnjim — je volil tako, pri tem pa pokazal, kako tnalo samostojnosti je v njem. (G. dopisnik se izraža prav nepovoljno še o dveh drugih občinah. Ur.)
"Vlada pritiska z vso silo na bolški okraj. Izrekla se je: »um das Hinterland zu schutzen", je potreba bolški okraj, kolikor mogoče, na kratko privezali, odvzeti dosedanje ugodnosti, kakor na paši, v gozdu, itd., da Soča ne znese vsega peska in grušča v goriško ravan, ob enem pa, ko pridemo z gospodarstvom na .pesa", da bo imela vlada tu gozde, in da jej ne bo treba nas iz njenega žepa rediti. — Vse gospodarstvo nam odvzema polagoma. To se je pokazalo tudi sedaj, ko je hotela spraviti z vso silo pod svoje nadzorstvo občinske gozdne čuvaje, kar se ji je tudi posrečilo v dveh občinah, ter odvzeti občinam pravico do izkazovanja drv, itd., kar vse je za nekatere prav vitalnega vprašanja.
Tako je! Torej vprašam volilce: AH so sposobni tisti župani zastopati občine ter se staviti v bran, kadar se gre za naše koristi — ako že pri volitvah kažejo vso svojo omahljivost in nezmožnost! Samostojnost mora biti last županu, in zato v prihodnje  naj  si izvolijo  prizadeti   le take
može za župane, ki so res vredni takega častnega mesta in tudi sposobni za tisto. Mislim, da se razumemo!
»ljubljenec naroda* — t ožji volit?! in nezaupnice. — »Ljubljenec naroda" — srednjeveški grof Coronini — je bil postavljen — kakor trd6 napačna poročila v »Gorici* *—• kandidatom za državni ^ur-m^shodir*p*k Rebku. O tem shodu, čujte in strmite! je bil grof obveščen še le po 3 dneh, in sicer po svojem sinu, ki je "razodel očetu, kaj da nameravajo ž njim. Grof je takoj protestoval proti kandidaturi, ali — .kakor ČujeriiO •— preslepili so ga, češ, da bo izvoljen soglasno! — Prišel pa je v ožjo volitev s samostojnim kandidatom, in po izidu volitve so prifrlele s Krasa in s i Tolminskega nezaupnice, menda še poprej, predno je »ljubljenec naroda* zvedel, da je izvoljen— pod znamenjemTcorupčije Tri terorizma!
Kaj takega se more pripetiti pač res edino človeku, ki je — »ljubljenec naroda!" Iz okolice. — Pišejo nam: Končale so volitve, ali kako. »Liberalni* Šempeterei niso pričakovali takega izida, ki je za goriške Slovence prav sramoten radi tega, ker je izvoljen zopet tisti grof, ki je bil nas pustil tako lepo na cedilu. Šempeterski volilni možje so šli končno seveda z »Goričani*. Gg. nunca sta tako ukazala, in drugače ni smelo biti. — Za vzgled naj bi si vzeli bližnje Vrtojbance, ki so stali trdno kakor skala za dr. Staniča. Jeden biljenskih volilnih mož je stal tudi trdno, kakor pritiče pravemu možu-besedi, dasi mu je žugal kurat s peklom in luciferjem.
Zanimivo je bilo poslušati ljudi, kako so govorili: Danes so letali f.„ fraki po Gorici !* Menije ponujal neki f... 10 gld., čemu dobim
kak glas*..... itd.    - Rečem odkrito, da du-
hovski stan je dne 29. pr. m. veliko trpel na svojem ugledu. Toliko v naglici kot prinos k poročilom o volitvah.
Kurat liudtn v Pevmi jo priobčil v posebnem izdanju »Gorice* tik pred volit-vijo, da ni bilo več mogoče podlosti in laži zavrniti, svojo denarno razmero do dr. Staniča v znani tiskovni pravdi proti »G o r-rieru*. Da bodo naši čitatelji poznali tega človeka v popolni nagoti...., smo poiskali resnico. Povemo jo prihodnjič, da bodo čitatelji strmeli..... in da bo tudi kuratu Hudimi na vse žive dni šumela po ušesih. Tudi duhovniku je treba vsaj malce poštenja in morale, ko se že tak6 oblastno postavlja za sodnika čez nas grešne posvetnjake. Na svi-danje v soboto!
Trgovska sodnfja tržaška in slovenski jezik. - - Nedavno smo poročali, da se je dr. Stanič uprl italijanski razpravi pred trgovsko sodnijo tržaško, in da je radi tega obravnava morala biti odložena, ker niso ni sodniki, ni zapisovalci, ni predsednik uitieli slovenski in tudi tolmača ni bilo pri rokah. Dne 30. pr. m. se je ponavljala pred istim sodnim dvorom ista razprava. Privzet je bil sedaj pa tolmač. Dr. Stanič se je temu protivil, zahtevajoč, da se sodni dvor tako sestavi, da sodniki neposredno vse razumejo, ne pa po kakšnem mikrefonu, ki vso stvar drugače podaja. —
Imel je koj priliko to dokazati Že pri prvem stavku, koji je tolmač raztolma-čil, ter zbog tega odklanjal tolmača, ker ni bil sposoben, zvesto prevesti, kar je on govoril. Tolmač je to priznal, in sodnijskemu dvoru ni preostalo drugega kot tolmača odpustili ter iskati drugega.
Med tem časom sta se trudila predsednik razprave in-predsednik trg. sodnije pregovoriti — priznavaje sicer polno ravnoprav-nost slovenščine z italjanšč no — zastopnika, da bi morda vender v kakem drugem jeziku — bilo bi v laškem ali nemškem govoril. — Trg. sodnija da nima nobenega slovenskega sodnika, ker v Trstu ni nobenega slovenskega prisednika in ker v vsem Trstu ni moči najti sposobnega tolmača. Dr. Stanič se je pa temu uprl ter obstal pri tem, da bode le slovenski govoril in sicer le s sodniki, ki ga razumejo.
Po dveh urah iskanja so privedli nekega avskultanta kot tolmača. Obe stranki ste pa izjavili složno, da s tolmačem ne razpravljati, ker tolmač ne more niti ne od daleč vsega na tanko prevesti, kakor stranke, priče in odvetniki govore. — Dr. Stanič je koj pri prvem stavku, kateri je ta tolmač prevedel, dokazal tak nedostatek.
Stranki ste potem, ko sta videli, da ni izhoda, raje stvar popustili,  kakor razprav-
ljali in razsojali jo pred sodniki, ki jih ne razumejo.
Tako je! Sedaj pa vidite, kako se sodnije v Primorju »slovenijo*!!
»Uzoren« dušni pastir. — V italijanskih listih smo čitali prav ostre dopise proti župniku Lovru Juvančiču v Dornbergu. Reč je ta-le: Nekemu Fr. Bercetu štev. Sl5.' v.Do^bergiTje umrla hčerka v goriški bolnici. Berce je želel, da bi zvoniio tudi v Dornbergu, ko bo pogreb v Gorici. Toda župnik Juvančič ni hotel nič slišati o tem. Berce je prosil potem pri ordinarijatu, ki je to dovolil, »ako ni proti kakega kanoniskega vzroka". Pod pismeno dovolitvijo je ordinar. pečat in podp!s kanclerja mons. Kravanja. Tudi zdaj ni nič pomagalo; še več, župnik Juvančič je vrgel Brcetu ordin. dovoljenje pod noge in ga surovo ozmerjal in zapodil. Zvonilo torej ni! — Nekaj dnij potem je padla Bercetu v glavo posebno hudomušna misel: nesel je župniku 5 gld. za sv. maše, kar je župnika Juvančiča tako omečilo, da je dal wpost festum* tudi ivoniti..,..
Nismo hoteli verjeti, da je vse to resnica. Zato smo se obrnili v Dornberg, dajo izvemo: in v svoje veliko presenečenje moramo reči, da so Hal. listi pisali resnico. — Radovedni smo, kaj pravi na tako profana-cije knezonadškofijski ordinarijat!
Pevsko društvo »Nabrežlna* v Na-brežini bo imelo svoj redni občni zbor ter volitev novega odbora dne 4. svečana ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih. Odbor.
V ostalem pa so zbežali Angleži nazaj preko reke Tugele, zapustili za seboj svoje mrtvece ter izročili Ladvsmith usodi. Bitka pri Spionskopu je morala biti grozna, ker od dveh stranij s hribov so streljali Buri na Angleže. ~ V angiežkem parlamentu ho čuti trpkih besed radi vojne.
Predstolni nagovor v parlamentu pravi, da se bo nadaljevala vojna, dokler se ne doseže zmage. Irski poslanci bodo predlagali da se sklene mir.
Razgled po svetu.
Ukaz nttitlsterskega predsednika. — V tem ukazu se naroča političnim oblastvom, da morajo ustrezati vsakemu zaktevanju, katerega ni odvrniti iz zakonitih ali javnih ozirov, ne glede na postranske pomisleke. Zahteva hitro rešitev vseh agend, vestno izvrševanje službe in prijazno občevanje g prebivalstvom. Uradništvo mora biti v zvezi s prebivalstvom ter skrbeti za potrebe ljudstva. Prepoveduje uradnikom, da bi se dali voditi pri izvrševanju svojih dolžnostij po svojem političnem mišljenju Zunaj službe naj uradniki taktno postopajo. — Ge za katere, tedaj gotovo za naše dežele je bil potreben tak ukaz I Če le kaj izda ? I
Spravilih konferenc se udeleži tudi nemška narodna stranka. Torej se udeleže spravnih konferenc vse levičarske stranke razven Wolf • Schčnererjeve strančice in pa socijalnih demokratov. Wolf in Schonerer gotovo ne bosta zamudila terorizovati udeležence konferenc, in kdo ve, če ne bosta uplivalu toliko, da se baš radi njihovega upliva ne razbijejo konference?!
Državni zbor bo sklican baje še pred 20. t. m. Tako je povedal posl. Kaiser v seji nemške narodne stranke. Vprašanje pa je: ali pa bo mogel poslovati redno že takrat drž. zbor. Ali bo mogoče že do takrat dognati spravne konference do pozitivnih vspehov? To je vprašanje, veliko vprašanje! I
Za štrajkujoče premogarje je poslalo vodstvo angleških premogarjev svoto 8000 K; nabirajo pa še prispevke po celi Angleški. V Moravski OstrovLi štrajka 16.000 premogarjev. V Ljubnu tudi začno štrajkati, ako se ne ugodi njihovim zahtevam do 6. t. m.
Volitve v francoski senat. — Izmed 99 novih senatorjev je: 61 republikancev, 6 liberalnih republikancev, 18 radikalcev, 7 radikalnih socijalistov, 3 nacijonalci in 4 konservativci. Ta volitev pomeni veliko zmago za sedanje ministerstvo Waldeck-Rousseau.
Kaj hočejo Italijani. — V nedeljo je bil v Trstu shod zaupnikov italijanske stranke v naših deželah. Prišlo je bilo 40 mož in vsi poslanci razven don Zanettija. Sklenili so ohraniti svoje sklepe doslej še tajne. »Edinost* poroča, da se ji je posrečilo poiz vedeti, da so sklenili zahtevati, naj se privilegij, ki ga je užival italijanski jezik doslej na uradih v Primorju in v Dalmaciji, uzakoni; ako se jim ne ustreže, preidejo v opozicijo. ,Ed," skončuje svoj dostavek k temu tako le:
Ker je torej gotovo, da se sedaj pričnč znana klečeplazka rovanja italijanskih poslancev, ki morejo vsikdar računati na pomoč liberalnih Nemcev in mogočnih prijateljev teh Nemcev na visokih mestih, in slednjič tudi na pomoč birokracije, ne bo škodilo, ako našim državnim poslancem kličemo: po2or!!
Vojna v Južni Afriki, — Oddelek angleške pehote je bil blizu Singelsteina odbit od Burov. Prišli pa so pešci, ki so pregnali Bure. French je bil isti dan napadel Bure pri Pleses-Portu severno od Colesberga, ali se je moral umakniti.
Narodno gospodarstvo. Anketa o vinski klavzuli.
(Dalje).
In takoj se je pokazalo, da so imeli gospodje govorniki - proti popolnoma prav. Avstriji se je takoj zvišal uvoz vina. Že leta
1892.  se je zvišal uvoz vina od 530.269 kvintalov (I. 1891.) na 1,222.229  kvint.! L.
1893.   se je uvozilo v Avstro-ogerski čolni okoliš 913.031 kvint., 1. 1894. — 812.950 kvint., I. 1895. - 888.585 kvint., 1. 1896. pa -~ 1,440.591 kvint. itd. Razume se, da -\ je imela tu velikanski delež ravno Italija. Da pa pokažem, v koliko je ravno Italija deležna pri vvozu vina v naše. kraje, naj navedem n. pr., koliko se je 1. 1898. in 1. 1899. uvozilo ravno iz Italijo vina v Avstro-ogerski  čolni  okoliš.  V devetih mesecih h
1898.  je Italija poslala v Avstrijo vina nič manj in nič več nego 1,097.527 kvintalov, v 9. mesecih 1. 1899. pa 956.885 kv„ vsega importiranega vina tudi v 9 mes, v Avstro-ogersko pa je I.  1898.  bilo  1,119.190,  I,
1899,  pa 977,211 kv.! Kakor videti, se ga od drugod k nam prav malo uvaža — Italija je vsled tako nizke carine izpodrinila vsa tuja vina ter je v neznansko konkurenco našemu domačemu. In, kaj pravite, koliko je pa Avstro-ogerska v 9. mesecih 1, 1898. in v 9. mes. 1.1899. izvozila vina? L. 1898. okoli 101.287 kvintalov, I. 1899. pa 114.998 kvintalov.
Iz vsega tega je razvidno, da je prav opravičen opominjevalni glus vladi, ki preveva skoro vse strokovno časopisje Avstro* Ogerske, pred obnovitvijo nespremenjene pogodbe z Italijo. In, čislani gospodje, ker je opominjevalen glas po našem mnenju opravičen, moramo ga tudi podpreti s takimi dokazi, da bo vlada v istini izprevidela, da je vinska klavzula posebno vsem vinorodnim krajem Avstro-ogerske v velikansko škodo. Opozarjam tu na preje povedano, namreč, kako so se poslanci vinorodnih krajev — razven Goriške; o tem pa pozneje — pro-tivili vinski klavzuli in kako jasno dokazovali vladi, da bode uresničba klavzule na veliko škodo vinogradnikom in vinotržcem Avstrije. Ali, povdarjam, vse to je bilo zaman. Vlada se ni ozirala na to. Zategadelj bode pa treba, da se že sedaj prav pošteno pripravi ves materijal, kateri bode takorekoč kričal ter opominjeval vlado pred tako nesrečnim zopetnim korakom. Prav je, kakor sem rekel v početku, da se naravnost protestuje in »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" se je zelo razveselilo, ko je seznalo, da se je započela akcija mej županstvi ter da se podpisuje prošnja na »Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo*. Vendar se je pa zdelo »Trgovskemu in obrtnemu društvu za Goriško", da ni dovolj, če se samo prošnja odda visokemu c. kr. trgovinskemu minister-stvu, da odpravi klavzulo, temveč da je treba zbrati ves materijal, čuti mnenje odličnih mož iz najrazličnejših krajev dežele — in baš zato je sklicalo današnjo anketo — vse to posebno z ozirom na dejstvo, da je bil zastopnik goriške dežele grof Fran Goronini pri posvetovanjih za pogodbo ter dne 13. jan. 1892. govoril glede na goriške razmere za vinsko klavzulo. Gosp. grof Franc Goronini je za klavzulo zat6, ker je imela Goriška takrat mnogo odjemalcev svojega vina v Italiji. Naj navedem par odstavkov iz njegovega govora :        (Dalje prihodnjič).
»Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" naznanja, da je nekje v lepem kraju na Goriškem prav potreben klepar; izhajal bi dobro, ker je tam mnogo del v kleparsko obrt spadajočih. Obrniti se je na društveno pisarno v Gorici, Gosposka ul. št. 7.
Št. 36.
Razpis dražbe.
Dne  12.  februvarja t. 1. še odda v občinski  pisarnici v Št. 'Andrežu pri Gorici na javni dražbi 6d 10T12. ure predpoldne gradnja  nove  tuk. cerkve. Delo  je   cenjeno na 32,929   gld. 33 kr. — Gradbeni načrti in pogoji so razgrnjeni ob uradnih urah v obč. pisarnici v Št. Andrežu do dneva dražbe. Vsak vdeležitelj dražbe moral bode položiti dražbeni komisiji 10% varščino. Županstvo v Št. Andrežu     „ 22. januvarja 1900. , Župan;
L u t m a n.
Izšel je za leto 1900.
| Kažipot in koledar po Primorskem
gj                              z natanjčnisrJ podatki
gj  vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Ey                                                 Vdobiva se
S            v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
Si       Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezan fl. 1*20             ~*9fB
Oklic.
Š tem se daje na javno znanje, da hočeta stopiti v zakon: I. rudar Franc Mleku ž, bivajoč v Habinghorslu št. 6a, sin Andreja Mlekaža, umrlega kmetovalca v Xalu na Primorskem, in njegove zakonske žene Katarine, rojene Gašperčič, stanujoče istotam; II. in dekla Terezija Flajs, bivajoča y Ha-binghorstu št. G«, hči krnela Tomaža Flajsa in njegove zakonske žene Katarine, rojeife Kavs; prvi je umrl, — slednja pa prebiva v Soči na Primorskem. Oznanilo oklica ima se izvršiti v občinah Habinghorst, Caslrop,  Soča in Trst.
C as trop (pokrajina Westfallen), dne 6. jan. 1900.
Stanovni uradnik: po zastopstvu
i     Eckey.
—   Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Koiyedic & Zajec
(prej G. Darbo)
pred nadškoiijo šiv. 5. Podružnica konec Raštcla štv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar » v GoMci na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnngobrojnn   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernib cenah.
© ©
©
© 0 ©
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, poclnjene in medene plo-ičevine, orodje za razne obrti in pohfšnega, Sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.    /
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov e. kr. priviligovanih livarn.
Prepoznano na jboljših patentovanih kotlov gosp, Nussbaum - a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    Op
fgk    prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.    JSk
0000©0©©0 0©©0©0©©00000

UNIMEHT. CARICI CIMPflS.
iz Rlcht«J«w lek«TM w Pr«gi pripoznano kol izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno pri!Jnbljen» domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naSo zasilno znamko s „81-»BOM« namreč, is RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčitno znamko.
RicMcrjevalekarna jri zlatem \mu m^
t   v PRAGI.               j.TJ|
Anton Potatzky v Goric
Na sredi BaŠtelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnherškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
ia pfearnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne "stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
| Svetinjlce. — Kožni venci. — Masne knjižice.
|' tfišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.       2 35-8
Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem vljudno  naznanjam,  da sem ustanovil in otvoril čisto veliko tvorniiko podjetje pod firmo
I. slovenska mehanično-avtomatična tvornica tkanin in pletenin *&K Dragotin Hribar LJI
Ljubljana  -*¦   Tržažka cesta štv. 57   ffr-   Ljubljana
4fefefe
, Ta tvornica je opremljena z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno silo, tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 da 20.000 tucatov vsakojakih nogavic od priprostih do najfinejših za gospe in gospode, otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse druge izdelke iz volne in bombaževlne in sicer: jopiče, obleke za otroke, rute za na glavo in za ogrinjati, rokavice, »lučke, telovnike za gospode knkor tudi vse potrebščino za gospode biclkllste.
Tvornica je postavljena na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornicami bodi glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročila in zagotovljam, da bodo postrežem v vsakem oziru najpošteneje.                                                                             _-          ..      , .  ,f              .
Dragotin Hribar.
NB. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in ker potovalec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj proti vzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov.
l*ig»»»»»»»»»«»»»*««H»*»»»»»«*»»»»»»»*»»*»»»»»»»»«»»*»»^
S*
i
is* li* i*
tii*
Anton Obidič.
Čevljar
v Semeniški ulici štev. 4
litV" v Gorici, ~^**fB
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imaca tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeuiškl ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica?*
slovanska knjižnica".        knjižnica za mladino".
„primorec".           „SOČA".            „Kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŽCEK, zaloga vsakovrstnih izjalovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi škatljicami.
tiskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladeče tiskovin« ima tiskarna izgotovljone v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vrocilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovaiišča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade /Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 24 ur.
B zalogi „ioriške tiskarne" i. iabršfek so izšle knjige
»Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke'priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
»Zgodov. erfiee iz po knez ene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
»Venee slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji BO kr.
Mt. Funtka izbrane pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliuruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Anton Klodieev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
»Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. MaruŠič. Cena s poštnino liJ kr.
»Slovanska knjizniea". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898.
•  je izšlo 81 snopieev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižnica za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu sno-piču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjizniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1*60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. l.*30.
»Bele  noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr.
„Bett'M[ur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Walkce, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 130.
»Kako je ravnati z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan IvančiČ v Tolminu, t iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1.
Trdo vezan gld. 1-90.
Mehko vezan gld. 1*60.
P.VMH0I1
PFCCKO-CjLOBHHCKltt   GlOBAPE
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar) in
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTuaH rpaMMaTHKa P^ccKaro ff3Mica) V kratkem izid« „Slovensko-ru8ki slovar" in „rusko-slovenska slovnica"
mm