V vsakem človeku se mora vzbuditi čut studa in ogorčenosti, ko sliši, da je Irancoski zdravnik hotel zastrupiti studenec z glivicami, da razširi kolero. Tako se med omikanimi narodi tudi v vojski ne dela. Italija mobilizira. Kako se bo zadržala Italija, ako izbruhne svetovna vojska na vseh konoih in krajih, je dosedaj še precej nejasno. Dblccbe o zvezi med Italijo, Avstrijo in NemSijo se niso nikdar objavile. Vendar se misli, da mora Italija po tej pogodbi ostati nepristranska, dokler se Avstrija in Nemčija bojujeta samo z Rusijo. Kakor hitro pa poseže tudi Franoija vmes, potem nastane tudi za Italijo dolžnost, da prime za orožje. VSeraj, d n e 3. avgusta, se je razglasilo, da tudi Italija mobilizira. TobibM potemtakem. odgovor na mobiiizacijo Franoije. Italija ne bo šla nerada v to vojsko, kajti ako bo zmagala trozveza Avstrija—Nemfiija—Italija, potem je upati, da Italija najve6 prldobi. Italijani si že-lijo otok Kors'ko, pokrajino Savojsko, Nico in v Alriki Tunis. To bi bil krasen vojni plen, ki je za Italijane več vreden kakor vse italijansko ozemlje v Avstriji. Turčija pod orožjem. Carigrad, dne 3. avgusta. Razfourljivi dogodki viEvropi in mobilizacija tnrške armade, kntera se je preteklo noe z bobnanjem po mestu naznanila, je vzbiidila splošna presenečenje. — Cez celo Turčijo je proglašeno obsedno stanje. Turške trgovske ladje so prekinile svojo službo v Crnem in Egejskem morju. Uradni list je razglasil, da je turška vlada za celo Turčijo določila odlog tožb (moratorij), ki ostane v veljavi mesee dni. Turška državna železnica je radi preteče svetovne vojske zaključena. Predsednik Alil je imel govor, v katerem je povdarjal, da bodo vsi turški državljani v teh resnih časih stali ob strani svojega sultana in svoje vlade. v Svedska mobilizira. Svedska je dosedaj vedno zatrjevala, da bo ostala v svetovne.ni sj)opadu nepristranska. Tega ji ni nihJče prav verjel, ker je znano švedsko sovrašlvo proti Rusom. Sedaj je prišlo poročilo, da Svedska niobilizira, kajpada ne proti nam, Rumunija prihaja k nam? Iz Rumunije prihaja važna izjava, da je narnyeo cesar Viljem brzojavno vprašal kralja Karola, kako se misli zadržati v bližajoči se svetovni vojski. Kralj Karol je odgovoril, da bo ostal zvest določbam vojaške pogodbe z Avstro-Ogrsko na strani Nemcije in Avstro-^Ogrske. Ako se to obistini, potem je naš poJožaj nasproti Rusiji zopet zelo ugodnejši. Anglija čaka. Anglija se še do danes ni odločila, ali ostane nepristranska ali pa pomaga Franciji in Rusiji. Sodi se splošno, da bi Anglija gotovo ne posegla vmes. ako bi biLa samo Rusija zapletena v vojsko. Riusija je Augliji v Mali Aziji in Perziji nevarna, vsled tega bi ji Anglija privoščila ponižanje, Drugače je, ako napade Nemčija Francijo, katero bo Anglija tudi v bodoče potrebovala za svojo zaveznico v Sredozemskem morju,. Zato je bila Nemčija ves 6as bolj popustljiva proti Franciji kakor proti Rusiji. Mogoče, da ostano Anglija še nepristranska, dokler ne pride francosko brodovje pred nemškim, oziroma pred avstrijsko-italijanskim, v nevarnost. Avstro-Ogrska, Nomčija in Rusija. Vse časopisje stoji pod vtisam objav glede brzojavk med nemškim cesarjem in ruskim oariem. Ta razkritja so pokazala, da je ruski car varal nemškega cesarja. Ko je v Berolinu prosjačil za mir, med tem je doma brusil orožje za nemškega cesarja, dal je proti Nemčiji mobilizirati. Ktem razkritjem izve ,,Neues Wiener Tagblatt" od popolnoma zanesljive strani, da so ruski zunanji minister, ruski vojni minister hi šel ruskega generalnega štaba soglasno in nepozvano zagotovili tudi avstro-ogrskemu velepaslaniku, da Rusija ne namerava proti Avstro-Ogrski nikakšnih sovražnosti. Kljub temu pa je ruska vojna uprava odredila mobilizacijo 16 armaditfh zborov proti avstrijski severni meji. List dostavlja še slede6e: Tc neverjetno dejstvo, ki se protivi zapadno-evropskim pojmom, je le 'člen v izkušnjah, ki jili je doživel nemški cesar Viljem v trenotku, ko je s sliko svetovne vojne prcii očmi še enkrat sklenil, posvetovati se s svojim priiateljeni in zaveznikom, aili bi se nevarnost ne dala vendar odstraniti. Odgovor na to brezprimerno izzivanjo ruskili vladnih oblasti je bil dan, da se jo ožigosaln. carjova neodkritosrčaost in Rusiji napovedala vojna. Kooka je sedaj padla, njena podoba kaže na vojno. — Isti list poroča nadalje, da sta imela nemški veleposlanik na Dunaju, pl. Tschirski in italijanski veleposlanik na Dunaju, vojvoda AVarna, opetovano posve- tovanja z avsltrijskim zunanjim ministroin, grolom Berhtoldom. List prinaša tudi vest, da se je ruski veleposlanik Sebeko posvetoval ob '/a5. uri popoldne % ure z grofom Berhtoldom. itusija nahujskana od Srbov. Ko se je 1. 1908. Bosna in Hercegovina priklo. pila Avstro-Ogrski, se je razšlo po Rusiji na stotine Srbov, ki so z neverjetnimi lažmi in nenadkriljivo spretnostjo začeli vznemirjati naibolj občutljivo struno ruske narodne duše. Po posradovanju teh srbskih politifinih agentov se je govorilo in pisalo samo o tem, kako vsa katoliška Avstrija nespravljivo mrzi pravoslavno Rusijo, kako Avstrija z najmo6nejšo silo in neštetira zlatoim, zavaja pravoslavne h katolicizmu, kako vse, zlasti pa pravoslavne Slovame, davi in preganja, tu in tam hujše kakor Turke, in da avstrijski Habsburžani ne mislijo in ne sanjajo o ničemur drngem nego o tem, kako bi 6im prej spuntali vse poljske in rusinske dežele v Rusiji in kako bi Raisijo potisnili ne samo za Vislo in Dnjeper, ampak tudi za Volgo. Vsa ta strup brezdušnih laži, vbrizgavan neprestano v imenu svetega pravoslavja, je dosegel konečno svoj cilj. Rusijagrozi Rumuniji Rusija je zaprla celo mejo nasproti Rnmnniji. Vlhki yozijo le do raeje. Ob meji se xbirajo velike vojaške množice. Vedno prihajajo ylaki z novim vojšaštvosn. Obmejnega ramunskega prebivalstva se je polotil velik strah. Iz tega peročila bi sledilo, da bo Rnsija skozi Rnmanijo prodirala proti Avstrijji. Z avstrijsko=srbskega 1 ««vv bojisca. Dne 3. avgusta. Na srbskem bojišču se včeraj, v nedeljo, dne 2. avgusta, ni zgodilo kaj posebno važnega. Zbiranje vojnih sil se vrši gladko po dolo5ene<m načrtu brez bojev, Ceprav z ozirom na sedanji položaj na bojišf.u, ni računati, da bi se te dni tu zgodilo kaj važnejšega, vendar se od uradne sitrani izda. vsak dan dvakratno porofiilo, da se ustreže radovednosti obfiinstva. V sedanjem času, ko živimo v dobi splošne napetosti, naj nihče ne postane nepotrpežljiv, ako se položaj na bojišču počasno razvija in naj tudi ne veruje raznim neresničnim poročilom, ki se razširiajo. Vsak treznomisleč človek naj ima toliko razsodnosti, da ne bo slepo verjel raznim neosnovanim govorioam in porofiilom, ki se širijo od ljudi in gotovih časnikov, ki pravijo, da so novice iz vojske izvedeli od ,,posebne strani" ali od v to ,,poklicanih oseb", ^Res je, da strogo uradno nadzorovanje novic z bojišča pospešuje med ljudstvom lahkovernost, toda zopet je treba povedati, da oblasti gledajo le na to, da ostane razvrstitev in število čet na bojišču tajno. Poročila o res izvršenili dogodkih na bojiščih se javnosti takoj naznanijo, četudi kratko in brez navedbe 6et, ki so bile v boju. Dnevno povelje na vojake v Bosnl. Korni poveljnik baroa Appel v Sarajevu je izdal na vojake 15. kora to-le dnevno povelje: ,,Njegovo Velifianstvo, naš najmilostlivejši cesar in kralj, je, zaupajoS v svoji vedno zvesti armadi in oprt na svoje dobro pravo, odpovedal Srbiji mir. Težkih dvomov nas rešujoča beseda je padla, Šilen viliar dolgo 6asa zadrževanih čustev resničnega navdušenja za čast in veličino domovine se ori po daljnih planjavah naše monarliije. Ne proti srbskemu narodu, ne proti srbskemu plemenu, od katerega jili toliko v naših vrstali vrlo izpolnjuje svoje dolžnosti, je naperieno naše orožje. Vsem onim, ki odkrito čuvajo zvestobo prejasni vladarski hiši in monarhiji, stiskamo podano bratsko desnico. Započeli smo vojno proti slabi vladi srbske kraljevine, ki je odklonila kazen za zločin, ki so ga izvršili njeni podaniki, profci onim zaslepljenim voditeljem, ki so že leta v besedi in pisimi nekaznmyario rogovilili proti dostojanstvu in obs oju naše monarliije, in ki so si svoje zlo5insko delo preko meja naše domovine drznili udejstviti z zaničevan.ia vrediiimi sredstvi. Dvigamo orožje proti morilcem in njihovim zaplotnikom, katerim sta padla kot žrtvi v Sarajevn prestolonaslednik in njegova soproga kot mufienika za bodočnost dpmovine. Naj čutijo vašo mašču.jo&o roko, zakaj vi ne boste preje mirovali, dokler ne da zadoščenja na tla zrušeni sovražnik za to, kar je zagrešil". Dnevno povelje se sklicuje na vojaške vrline in zaključuje: V božjem imenu v boj! Obstreljevanie Belgrada. Se enkrat se od u.radne strani zatrjuje, da naša artilerija pri Belgradu ni streljala na celo mesto. Resnica je ta-le: Iz Belgrada se je streljalo na naše 6ete, posebno na naše donavske ladje. Krogle so zadele in ubile večnašihkapitanovinvoja- k o v. Sajnoumevno, da so tudi naši morali odgovoriti in streljati tudi na poslopja belgrajskega mesta, iz katei*ih so priliajali sovražni streli. Sicer pa se je jiaše vojaštvo držalo, kakor se je že enkrat poročalo, določb mednarodnega prava, in le, kjer so jih Srbi pris lli, se je naredila izjema. General Lravdon. N;vrodna pesem. 1. Oj, stojaj, stojaj Beli grad, Za gradom teče rudeča kri, Za gradom teče rudeča kri, Da b' gnala kamne mlinske tri. 2. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On lioče 'meti Beli grad In turško vojsko pokončat". 3. Ošabni Turk se mu smeji In Lavdonu tak' govori: ,,Si prišel mene ti častiti, Al' prišel zajcev si lovit?" i. ,,Ne prišel zajcev sem lovit, Al' prišel tebe sem častit: 8 svinčen'mi kroglam' te škropil In s črnim prahom bom kadil." 5. Cesarske puške pokajo, Se ttirške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, ¦ Se Turkl z grada vlečejo. 6. Glej, tak' mogočni Lavdon je Premasal vse sovražnike; In dokler Beli grad stoji, Nnj p.-lava Lavdona sln\i. Kaj pripovedujejo srbski begunci. . V Bolgarijo je pribežalo zadnje dni veliko število srbskih dezerterjev (beguncev). Soglasno pripovedujejo, da se nahaja srbska arraada v naravnost obupnem položaju. Avstrija je Srbijo z vojno napovedjo presenetila. Nič ni bilo prljn-avljeno,. Primanjkuje živil, streliva in orožja. Armada se zbira brez vsakega načrta. Vse je brez poguma. Srbskl vojvoda Pntnik -- smrtnone/varno bolan. NaČelnik srbskega generalnega štaba, vojvoda Putnik, katerega so naše oblasti začetkom napetega razmerja med Avstrijo in Srbijo zaprle in zopet izpustile, je neprenehoma v bolniški postelji, od kar se je vrnil v Srbijo. V soboto, dne 1. avgusta, bi ga bilo skoraj zadušilo, ker ima nudo naduho,. Morali so ga na vratnem jabolku operirafti. Operacija se je sicer posrečila, a zdravniki nimajo upanja, da bi še ozdravel. Pazite na hujskafie! Uradno se razgaša: Kakor pravijo zanesliiva poročila, se nahaja v naši državi veliko število ljudi, ki hujskajo k puntu in spravljajo na ta način javni in državni red vnaj. večjo nevarnost. Vsled tega se vsi pozivliajo, da iz domoljubnih ozirov, kolikor le mogoče, podpirajo uradne osebe, ki si prizadevajo, da v vsakem ozini onemogočijo te nevarne ljudi. Pazite torej prav skrbno, tako lahko vsakdo sodeluje za uspeh in sre6en izid vseh državnih podvzetij. Tozadevna r e s n a obvestila se tudi lahko pošiljajo na vojni nadzorovalni urad v vojnem ministrstvu' na Dunaju. Kolera v Rusiji. Glasom uradnih vesti se je pojavila v Rusiji v podolskem vladnem okrožju azijska kolera, Prizadeta so sledeča okrožja in sledeče občine. Okrožje Brazlaw, Gajzvn, Jambol, Litin, občine Litin, Mikuliznv, okrožje Vinica, oblčine Jurkawoy, Kutišy, Lemešowka, Lilinzy, Mahumvka, Potoki, Stanislawčik, Worosilowka in Smerinka. Cesarjev brivec. -- Cesar se. foo sam bril. Mobilizacija je zadela te dni tudi našega cesarja. Poklican je bil namreč k vojakora cesarjev brivec Mož je mislil, da je bolj potrebno, da bi bril cesarja, nego da bi šel pod orožje. Ko je te dni zopet enkrat bril cesarja, je brivec porabil priliko in je vladarju Ijubeznjivo namignil, češ, kako neprijetno bo za Nj. Veličanstvo, ako bi on (brivec) moral na vojsko, Ko reče brivec cesarju: ,,yeli6anstvo, jaz sem danes tudl vpoklican", je cesar odvmil hladno: ,,Kaj res? Papri tem se ne da ni6 spremeniti". A brivec se ni dal ugnati in je skušal še natančneie naslikati ,,strašno izgubo", ki bi zadela cesarja, ako bi briveo moral v vojsko. Cesar pa mu je smehljaje in v dobrosrčnem naglasu odgovoril: ,,No, moj Bog, teh par dni se bom že sam pobril".  Gencral Konrad pl. Hecendort. V poučenih krogih se sedaj pogosto slišijo besede: ,,Hvala Bogu, naša armada ni bila nikdar tako pripravljena kakor sedaj". ,,Hvala Bogu, mi imamo Konrada pl. Hecendorfa." — V tem trenotku zre celi svet na šela generalnega štaba avstro-ogrske armade — Konrad-Hecendorfa, Konrad pl. Hecendorl (rojen v Pencingu pri Dunaju L 1852), je potomec vojaške rodbine in je bil vse svoje življenje vojak. L. 1876 je bil častnik generalnega štaba pri konjeniški brigadi, 1. 1878 je bil premešcen k pešpolk-diviziji, pri kateri se je udeležil okupa.ci.je Bosne, Pozneje je postal šel divizijskega generalnega štaba, učitelj na vojni šoli, polkovnik, brigadni general v Trstu in divizijski general v Inomo- stu. Pokojni prestolonaslednik je najpoprej spoznal izvanredno preustrojevalno in vojaško zmožnost tega