Št 30. Maribor, dne 6. julija 1911. Beilagen Tečaj XL V Ust ljudstvu v. pouk in zabavo. 4 - -<»ii/«S u EsSala vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavsfrflsSs SrtSelei 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, >— List se dopošilja do odpovedi. — Udja „Katožj Sakovnega draštva" dobivajo list brez posebno naročnine^ Posamezni listi stanejo 10 vin« <— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, s—. Eokopisi se ne vračajo^ Upravništvo:, KoroSke cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserato in reklamacije., HEa inaerato se plačuje od enostopna pstitvrste za enkrat 15 sfca za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Z a večkratne oglase primeren popust* InseraH se sprejemaj do srede zjutraj, m N« zaprte reklamacijo so poštnine proste, Našim mladeničem. Kdo se ne spominja z največjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je dne 4, in 5,. julija 1004 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin ? S kolikim navdušenjem se je obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil prekrasne. MladeniŠka organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe.. Izobraževalnih društev bomo Šteli skoraj že 500, in njih večina ima že svoje mladeniške odseke, mladeniŠke zveze. Iz njih so izrasli telovadni odseki „Orli", ki jih je po vseh slovenskih deželah že nad 140 z več kot 4000 Člani.. Krasno je naraslo Število katoliško mislečih visokošolcev, naših bodočih narodnih voditeljev. Živahno življenje vlada v naši lepi domovini. Mati Slovenija zre z največjim upom na te mnogo-brojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da prešinejo sebe in narod z rešilno ljubeznijo do vere in do domovine. Naš napredek priznavajo in Čutijo Nemci in; Lahi, se ga veselijo in ga upoštevajo bratje Hrvatje, Cehi in Poljaki. Pa naše delo Še ni končano. Naša Četa Še ni dovolj velika, da stre za vedno moč sovražnikov vere in naše narodnosti, Pomnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z neomahljivo zvestobo in z neminljivo ljubeznijo do dela. Slovenci in Hrvatje moramo delati kot bratje za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najzvestejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot taki hočemo še bolj združiti svoje sile. Za nr-vaško-slovensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvaška mladina, v teh dneh naj si hrvaško-slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo slovenski mladeniči in hrvaški seči v roke in skleniti nerazrušno zvezo v brambo svojih1 najdražjih svetinj.. Letošnji katoliški shod hrvaške slovenske mladine dne 24., 25., 26, in 27. avgusta v Ljubljani lioce manifestirati za te naše skupne svetinje in ideale. Kaj tako krasnega, kot bo ta shod, Slovenija še ni videla. Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija. Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvoborile-ljice katoliško-slovenske misli* Prihitite tovariši iz zelene Štajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje in ste Še vedno vzorno-delavni! Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Trsta in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku pa jugu! Pridite v našo sredo mladeniči iz beneške in ogrske Slovenije in iz tujine. Izredno se veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli iz HrvaŠke, Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tem velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvjestobo v velikem boju za vero in domovino. Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska in vseučiliška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi in revnimi, med učenimi in neuče-nimi. Kot sinovi enokrvnega hrvaško-slovenskega naroda se bomo radovali dosedanjih uspehov in delali načrte za nove. Pridite torej mladeniči dne 24., 25., 26, in 27. avgusta na katoliški mladeniški tabor v Ljubljano v najobilnejšem številu od vseh strani hrvaške ip slovenske domovine! Združili se bomo v velikansko armado katoli-Ško-narodnih borilcev, da postanemo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov, vere in naroda^ Naš letošnji mladeniški tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu: Da dedov naših vredni sini vsi ostanemo, v zvestobi do Boga ip slave se ne ganemo!: Dr. L o v, r o P o g a č n i k kot predsednik pripravljalnega odbora in Zveze „Orlov". — Dr. Janez Ev. K r e k za S, K, S. Z. za Kranjsko. — F r a n j o R i c h t e r , cancl. phil, za hrvatsko kat. akad, dija-Štvo. — Dr. JožefLiČan za S, K. S, Z. za Goriško. — Dr. J o ž e f H o h n j e c za S. K. S, Z. za Štajersko. — Martin K a t a 1 i n i č , cand. phiL za dalmatinsko kat, akad. dijaštvo, — D r. Val. Roži č za S. K. S. Z, za Koroško, — Anton Ogrizek, predsednik Slov.. Dijaške Zveze, za slovensko , kat. akad. dijaštvo. Slovensko zemlj omm nocej o vzeti. mvjiuui/liuiujo^ Iv 1 OIUVCIIOKD /.CilllJC da brezdvomno Spodnje Dravsko polje, ki se razprostira med Ptujem in med Ormožem. Ljudstvo, ki tukaj prebiva, je trezno kmečko ljudstvo, katerega Še ni okužil smrad, ki se razširja po ptujskem „Štajercu" iz Ptuja. Vsi poizkusi Štajercijanskih nemškutarjev, da bi se vgnezdili v posameznih občinah, ki ležijo na tem ozemlju, so bili zaman. Ljudstvo je izključeno kmečko ljudstvo ter se bavi le s poljedelstvom, to pa z vso vnemo. Na tem polju raste luk, kateri se raz-pečava po vsej slovenski zemlji in tudi še čez njene meje. Tukaj raste tudi žito in koruza, imajo pa tudi lepe pašnike, tako, da je živinoreja v najlepšem cvetu. To polje si je izbrala sedaj neka nemška družba, da bi Čez to polje izvedla kanal, da bi dobivala električno moč. Za družbo tiči Ornig ip mesto Ptuj, kakor tudi mesto Maribor, Kanal bi se odcepil od Drave kmalu' pri Ptuju, bi Šel skozi občine Zabovci, Bukovci, Stojnci, Meretinci, Gajevci, Trgovišče in Vel. Nedelja, in bi bil torej dolg blizu 20 kilometrov, Širok pa različno. Da bi se ta projekt izvršil, bi se moralo vzeti 300 do 400 oralov najlepše zemlje. Kanal, kakor je v načrtu, bi Šel v nekaterih krajih tik mimo hiš. Vas Markovce bi prereza! na dvoje. Potem bi Šel čez najlepša-polja, katera bi prerezal, Nekate- Presenečenja. i. Na gostilniškem vrtu newyorSkega centralnega parka smo. Bil je krasen dan. Listje hrastov, kostanjev in topolov, svetilo se je v vseh mavričnih barvah. Brezštevilne dame, gospodje in otroci, sedevali so ob mizah, ali pa se sprehajali po krasnem drevoredu. Natakarji so hiteli s postrežbo, kolikor se je dalo. K stranski mizi, skriti za debelim hrastom, sedli so trije gospodje. Pravi Amerikanci razne starosti, najmlajši kakih 25, srednji 40, a stari kakih 60 let. Vsi trije so bili oblečeni po najnovejši modi, elegantno počesani, trebuh krasile so jim težke zlate verižice; zlati Ščipalniki, snežnobelo perilo. Starejši od te deteljice, Mr, Smith, se je oglasil prvi. Bil je starček častitljive zunanjosti, z dolgo, sivo brado, milih, prijaznih oči, ki so se vsakemu .prikupile, „Prijatelji, zadnji Čas smo bili srečni. Prav srečni. Nebo je naše delo blagoslovilo." „Da, da, zvita, prekanjena igrica že preživlja človeka," dejal je Mr. Turner, mož 40 let, med lokavim smehom. „Kolik pa je naš netto zaslužek, Mr. Goldon?" Mr. Goldon, najmlajši igralec, je nekoliko pomislil, potem pa svojima tovarišema zašepetal: „Trideset tisoč." „Trideset tisoč dolarjev na en penny?" vprašal je začudeno Mr. Smith. „Da." „Very well — pride na vsakega izmed nas 10 tisoč dolarjev. Kaj napravimo z denarjem?" „Jaz mislim, da mi obrt nadaljujemo," menil je Mr, Turner. „Je-li to tudi Vaše mnenje, Mr. Goldon?" „Seveda," Edini Mr. Allan Smitlf majal je svojo Častitljivo glavo. „Jaz za svojo osebo sem proti temu." „Hočete li našo družbo zapustiti?" vprašal je Mr, Turner prestrašeno. „Ne, ali drugi predlog bom stavil. Faro je sicer dobra stvar, to priznavam; ali reč le prepočasi napreduje, Cemu bi Čakali toliko časa, ko vendar mahoma postanemo milijonarji," Turner in Goldon sta začudeno pogledala svojega mojstra. „In na kak način?" sta ga obadva v enem trenotku vprašala. Mr. Smith jih je pomenljivo pogledal, potem so pa staknili glave vkup, da so se nosovi skoro stikali. Stari si je najprej pogladil svojo sivo brado in je potem začel: „Poslušajte! Moj predlog je ta-le: Zame-njajmo faro-bank z drugo. Zložimo na!& denar vkup in ustanovimo pravo banko. V našem novem eldoradu, v Alaski, našli smo velik^asko zlato žilo, katero hočemo izrabiti. Da si nabavimo stroje, da bomo izplače>-vali delavce, da imamo obratni kapital, potrebujemo denarja in zopet denarja. Da si preskrbimo ta denar, izdati hočemo delnic v minimalni vrednosti 1000 dolarjev. Obljubili bomo ogromne dobičke, stoterne obresti. V začetku hočemo izdati le omejeno število delnic, tako, da se bi vsakdo Štel srečnim, da more svoj denar pri nas naložiti." „Vse tepo; toda, ali nam bodo ljudje verjeli?" vprašal je Turner skeptično. Zaničljivim pogledom meril je Smith Turnerja od pete do glave. „Vi vendar niste kak mlečnozobnež, da bi tega ne vedeli. Na vsako sleparijo, ali najsi je Še tako neumna in nerodna, se vsedejo ljudje na li- manice. Razen tega je pa Amerikanec rojen Špekulant. Rajši zgubi 10.000 dolarjev, kakor da bi tako zapeljive prilike ne porabil. Jaz Vam zatrjujem, da bodo dolarji kar deževali." „Bi li ne bilo bolje, ako ustanovimo mi akcijsko družbo?" je menil Goldon. „Ne, V prvo so težave veliko večje, v drugo pa dobimo po mojem načrtu ves denar v roke v gotovini." „Resnica je," pritrdil je Turner. „Glavna stvar je, da skrbimo, da bodo ljudje v naše zlate žile in rudokope verovali. Za to hočem pa sam skrbeti. Časnike moramo s poročili o čudoviti najdbi te zlate žile kar preplaviti. Vrh tega pa že moja postava, moja zunanjost, vzbuja zaupanje. Jaz bom prvi, Turner drugi direktor, Mr. Goldon pa bo blagajnik. Svjoj sedanji denar pa porabimo za prve stroške. Najeti si hočemo naše prostore v najbolj elegantnem delu mesta, notranjost najfineje opravimo, delnice pa damo umetniško tiskati na pergament." „In če pridejo naši slepariji na dan?" vpraša Goldon. „Potem smo newyorŠki prah že davno otresli od naših čevljev, razume se seveda, ko smo si dobiček pošteno razdelili. Seveda naša „kupčija" ne sme predolgo trpeti; v treh tednih mora biti vse končano. Ta Čas nam zadostuje popolnoma, predno spoznajo našo sleparijo." Veselo so si podali roke, banka je bila ustanovljena, predsednik izvoljen; sedaj pa na delo . .. II. V neko v bližini luke se nahajajočo gostilno, kjer so se zbirali zločinci vseh vrst, prihajal je že nekoliko večerov star mož. Glavo mu je pokrival kala-breški klobuk, nosil je viŠnjevkasto raztrgano bluzo, noge so mu tičale v luknjastih umazanih Čevljih. Širok obliž na enem licu, ki se je raztega, od ušes do ust, delal ga je nekako nepriljudnega, dasi bi bil nje-* rim posestnikom bi vzel vse travnike, posebno v ol> čini Zabovci, drugim pa zopet najlepša polja. Ce se ta načrt izvrši, bi bilo to katastrofa za ves ptujski okraj. Ravno vsled pridnega dela so razmere tam take, da sploh ni mogoče dobiti zemlje tudi za drag denar ne; le Če tu in tam kaka rodbina izumrje, nudi se prilika, da se lahko nakupi zemlja, Tudi v takih slučajih se plačuje oral njive od 2000 do 3000 K, o-ral travnika pa od 3000 do 4000 K. Na tej zemlji živijo večinoma srednji posestniki, kateri imajo od 6 do 12 oralov, torej ravno toliko, da lahko izhaja kmečka družina. Sedaj pa se jim bode od te zemlje vzelo nekaterim po 2 orala, nekaterim celo do 6 oralov. Na ta način se bode celo zemljišče, katero Imajo, tako skrčilo, da jih sploh ne bode moglo več preživljati. Naravna posledica temu bode, da se bodo dotični zadolžili in da jim bode potem tudi ostalo zemljišče prišlo na boben, Razun tega bo pa obdelovanje zemljišč jako o-težkočeno, tako, da bode vsled tega marsikateri izgubil veselje nad obdelovanjem zemlje. Kar nista mogla ptujski „Stajerc" in ptujski šnops doseči, to bi se s tem projektom doseglo, uničene bi bile kmetije in posestva, katera so že sto in sto let v eni rodbini. Tam bi se potem lahko Šopiril Nemec, dočim so mu dosedaj tja vrata zaprta. Ob meji razlastiije Siidmarka, tukaj pa naj bi se naša zemlja razlastila pod krinko gospodarskega napredka. Vse to pa ima eni in isti smoter, uničiti nas na celi črti, tudi tam, kjer smo dosedaj gospodarsko močni* To se vrši dandanes, ko vse toži o razljudenju dežele in ko se vršijo razgovori kako storiti konec toku prebivalstva iz dežele v mesta in industrijske kraje, ko vse vpije, da je treba podpirati kmečki stan, ker je v interesu ysake države, Če ima močno in pošteno kmečko ljudstvo. To vse bi se naj zgodilo, da bi neka tuja družba, katera se skriva pod imenom „Poetovia" in za katero tiči Ornig in mesto Ptuj ter mesto Maribor in najbrž tudi Siidmarka, mogla dobivati elektriko. Do-tično elektriko hočejo imeti potem v Ptuju in v Mariboru, hočejo jo pa izvajati tudi Še v druge kraje, celo na Nižje-Avstrijsko. Zato torej, da bi imelo mesto Ptuj in mesto Maribor električno razsvetljavo, se nam hoče vzeti najlepši in najrodovitnejŠi del slovenske zemlje, zato se hoče odvrniti od kmetijstva naše najboljše poljedelce! I To se ne sme nikdar zgoditi, in prepričani smo, da se mora ta nakana izjaloviti* treba je samo pa^ metnega in postavnega odpora proti tej nakani. Družba, ki se skriva za imenom „Poetovia", si je sama v svesti, kako neupravičena je njena zahteva za razlastitev teh zemljišč. Zato je pa najela razne prodane duše, kateri agitirajo sedaj pri prizadetih posestnikih! okoli, da je itak vsak odpor zastonj, naj se raje kar z lepa udajo, Češ,' da dobijo lepšo odškodnino, ako se udajo z lepa, kakor pa sicer. Za izvršitev svojega načrta morajo dobiti v svojo last tudi nekaj hiš in gospodarskih' poslopij, ki stoje na mestu, kjer naj bi Šel kanal. Po zakonu je taka razlastitev sploh nemogoča in nedopustna. Da bi dobili' take posestnike za-se, se dogaja, da pridejo razni odposlanci Nemcev in družbe „Poetovia" celo ponoči k posameznim posestnikom, posebno posestnicam, ter jim začnejo tam slikati, da bodo prišli ob vse, ali pa vsaj ob velik del premoženja, ako ne prodajo dobre volje družbi hiše za ceno, katero jim ravno ponujajo, DotiČne posestnice so se dale deloma res preslepiti ter so v strahu, da jih zadene nazadnje še večja Škoda, privolile v kupno pogodbo, Tojesleparijanaj-večje vrste. Naša dolžnost je, da opozarjamo prizadete posestnike, da ni moči na svetu, katera bi za podjetje gov obraz radi dolge, sive brade skoro Častitljiv. Mož ni pozdravil nikogar, ni govoril z nikomur. Hripavim glasom zahteval je svoj brandy, vse-del se k neki mizi v prav temnem kotu in zrl zamišljeno pred se. Tako se je vsaj zdelo; k.dor ga je pa natančno opazoval, je kmalu videl, kako s paznim o-Česom motri vse, kar se godi v lokalu. Navadni dnevni gostje so ga sumljivo gledali; slišati so bile že grožnje proti njemu. „Vohun, ogleduh, detektiv," godrnjalo je vse vprek,. Toda gostilničar jih je potolažil. „Tak ni noben detektiv, pač pa je on človek, ki ima za koga izmed vas dosti dela." Od tega časa je imel pokoj. Ko je sedel mož z obližem nekega večera zopet pri svoji mizi, vstopil je mož kakih 30 let, krasne postave, močan, kratko pristriženih las, črnih brk, v čedni obleki» Vse se je razveselilo njegovega prihoda. „Halo, šerif je tu; hip, hip, hura," kričalo je vse vprek. „Kje pa si tičal toliko časa, Šerif?" „Pridem ravno iz otoka; odsedel sem ravnokar Štiri mesece, hahaha. CaŠico Brandy-ja, oče Izak," je rekel, obrnivši se k gostilničarju, potem pa se ozrl zvedavo po sobi. Ko je pa opazil moža z obližem na licu, vprašal je naglo: „Kdo pa ]e to?" „Ne poznamo ga. Gotovo ima kako delo za koga izmed nas." „Delo? To bi mi prišlo ravno prav. Zakaj suh sem kakor cerkvena miš, Bomo videli." S kratkim pozdravom vsedel se je k možu z obližem. „Zakaj Vas pa imenujejo šerifa?" „Ste li Vi naše b.aže?" bilo je nasprotno vpra- Sanje, ^ „ (Dalje prih.) take dvomljive vrednosti mogla razlastiti hišo, gospodarsko poslopje a-li dvorišče. Taka razlastitev je namreč po zakonu nedopustna. Razlastiti se smejo zemljišča, ne pa tudi hiše in dvorišča, a le tedaj, če se dokaže, da je novo podjetje velikega narodnogospodarskega pomena, To je dvomljivo. Zemljišča naših kmetov so pa kmetom neobhodno potrebna. Na teh zemljiščih živijo sedaj in so prej živeli njihovi predniki in za ta zemljišča so prelivali kri v neštetih bojih proti Turkom in proti drugim sovražnikom. Brez teh zemljišč splohi ne morejo izhajati. Zemlja, ki se jo hoče vzeti, je življenskega pomena za ves okraj. Radi tega smo pa prepričani, da bode vse to politična oblast uvaževala in da bode zavrnila nakane naših narodnih nasprotnikov, da bi se zaradi e-lektrične moči ravno ta najlepši in najrodovitnejŠi del naše slovenske zemlje razlastil., Ce hočejo imeti v Ptuju in v Mariboru električno luč, naj si napravijo e-lektrično moč zgoraj v hribih, kjer ima voda večji padec, kjer so zemljišča manjše vrednosti, in kjer ne bode treba razlastiti toliko zemljišč, kakor na Spodnjem Dravskem polju. Od našega Sp. Dravskega polja pa prste proč!, v Številke iz Roškarjevega okraja. Maribor levi breg, Št. Lenart, Gor. Radgona, Ljutomer. St. Ilj v Slov. gor. Roškar Girstmayer PetelinSek 150 26 3 Sam niča 21 20 - 9 Dcbrenja 8 15 Sv. Jurij na Pesnici 10 150 , Gradiška 11 4 _ Grušova 30 16 ___ Sv. Križ 85 28 Jarenina t7 7 _ Sv. Jakob v Slov. gor. 213 10 _ Jelovce pri Kamnici 10 9 _ Janževska gora 5 37 _ Kaniža 12 10 2 Karčovina 33 98 52 Zgor. Sv. Knngota 30 108 — Leiter *berg 34 202 37 Sv. Marjeta na Pesnici 52 19 .- Sv. Martin pri Vurbergu 29 1 - Sv. Peter pri Maribora 118 6 - Plač 9 40 _. Ploderši ica 10 12 ___ Polička ves 78 5 _ Pesniški Dvor 66 27 3 Na Ranči 1 40 1 Rošpah 19 39 3 Slemen 9 40 Špičnik 10 20 _ Slatinski Dol 3 76 ___ Dragnčova 10 10 4 Zg. Dnp'ek 28 18 _ Sp. Duplek 35 7 _ Bresternica 16 30 1 Vosek 88 27 Boč 2 33 Svečina 16 46 Vukovski dol 29 11 Vrtiče 3 61 Selnica ob Dravi 13 68 Selnica na Muri 182 5 Ciršak 54 1 Ciglence 37 _ Cirknica 47 30 4 Andrenci 65 _ Sv. Benedikt v Slov. gor. 65 4 Sv. Jurij v Slov. gor. 61 1 Godova 26 1 Verjace 32 2 Sv. Trojica v Slov. gor. 29 33 Sv. Trije Kralji 37 1 Senarska 32 30 Jablance 31 10 Kremberk 5 16 Ledinek 19 28 Sv. Anton v »lov. gor. 39 Maina 47 Ihova 51 S p. Gaasteraj 33 7 Zg. Porčič 22 16 Zg Ročica 29 3 Zg. Žerjavci 29 12 /ig. Voličina 26 18 Oiek 14 34 Partinje 92 Rogoznica 23 2 Zamarkova 32 Žikarci 58 5 Šetarova 22 11 Žitecce 32 11 Ž;ce , 35 Selee 28 3 Smolinci 23 Župetinci 37 Drvanje 61 7 Trotkova 44 Cagona 25 1 ČrmlenSak 42 16 »p. Porčič 27 11 Srednji Gasteraj 31 Sp. Žerjavci 10 24 Sp. Veličine 37 Zimnica 14 31 Bš 58 Brengova 7« 7 Korena 41 27 CogetiEci 58 9 Iranjšovci 46 3 Hrastje—Mota 14 23 Galušak '/3 7 Sv. Jurij na Ščavn ci 37 19 Grabonoš 26 3 Ivacjci 33 Kapela 31 4 Črešnjovci 24 45 Okoslavci 45 12 Kralovci 24 2 Murski Vrh Zasad 50 3 Negova 72 4 Orehovci 7 36 Police 51 21 Rad;nci 29 11 Rihtaro ci 11 1 Sra'ovci 13 5 Ščavnica 56 12 Stanetinci 31 1 Očeslavci 31 15 Terbegovci 86 1 Zbgovci 20 15 Boračo-. a 46 15 Stara Nova vas 57 4 Stara cesta 68 Gi lova 42 1 Godomarci 30 Iljašovci 31 Mala Nedelja 35 1 Križovci 32 2 Krištanei 39 Slamnjak 47 Lcgarovci 66 1 Lokavci 48 Branoslavci 62 Moravci 38 1 Presita 39 Pri; to? a 31 Radrslavci 31 1 Ključarcvci fO 1 Slaptinci 40 2 Kamen^čak 83 Noršinci 60 2 Bunčani 11 Verkj 44 Bolehneci 53 1 Boreči 30 1 Bučečovci 12 Cezanjovci 47 Cven 110 Politični ogled. — Drž. zbor se snide dne 17* t. m. Otvoril ga bo cesar sam s prestolnim govorom. Ztasedanje sedaj v poletju bo kratko in namenjeno samo najnujnejšim zadevam. Glavno zasedanje bo potem v, jeseni in na to se že sedaj pripravljajo vse stranke, — Političen položaj v Avstriji je tudi še sedaj po volitvah zelo zamotan in nejasen. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je Bienerth padel in je prišel baron Gautsch za ministrskega predsednika, vsi drugi ministri so pa ostali. Kakšne namene pa ima novi ministrski predsednik, Še ni povedal. Ravno tajco pa tudi stranke niso zavzele napram njemu stališča. Vse čaka. — V Srbiji imamo ministrsko krizo. Dosedanji ministrski predsednik Pašič je podal demisijo, katero je kralj Peter sprejel. Sedaj se vrše razgovori za sestavo novega ministrstva. To nalogo je prevzel srbski poslanik na Dunaju, dr. MilovanoviČ. — V Albaniji Še vedno ni miru, Poročila, ki prihajajo v sv.et, so zelo različna. V enih se govori, da je Turčija že napravila red in mir, druga pa zopet pravijo, da se vstaja vedno bolj Širi. Na Portugalskem grozi zopet vstaja. Sedanji svobodomiselni mogotci trobijo sicer v svet, da je republika povsem na trdni podlagi, toda od drugod se sliši, da temu ni tako, ker je ljudstvo po veČini še dobro, verno in nezadovoljno s sedanjimi brezverski-mi voditelji. Govori se, da se pripravlja protirepubli-kanska vstaja. — Vojna nevarnost. Med Nemčijo in Francijo je nastala vsled maročanskega vprašanja vojna nevarnost, Nemčija je poslala v luko Agadir v Maroku vojno ladijo, kakor pravi, z namenom, da varuje ta-mošnje svoje podanike. Tako varovanje podanikov je pa navadno enako zasedenju, zato je ta korak Nemčije presenetil vse države, zlasti pa Francijo, ki smatra Maroko že za svojo pokrajino. Napetost med obema državama je zelo velika in druge velesile že posredujejo, da bi se ne kalil mir. Razne novice. * Osebna vest. Prestavljen je namestniški kon-ceptni praktikant Simon Hagenauer, iz Celja v Slov. Gradec in namestniški konceptni praktikant Bolfank Burhauser iz Slov, Gradca v Celje, * Iz šole. Na petrazrednici v Cadramu je prosto mesto učiteljice; prošnje do 20. julija na krajni Šolski svet. — V Orehovi vasi, okraj Brežice, je pro- ■sto mesto Sol. vodje. Prošnje do 22. julija na krajni Šolski svet. * Na ženskem učiteljišču 65, Šolskih sester v Mariboru se vrši vpisovanje za prv,i letnik v torek, dne 11. julija od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemne izkušnje trajajo potem do 13. julija. Vpisovanje v pripravnico se vrši dne 11. julija od 8. do 12. ure popoldne. Natančna pojasnila daje vodstvo zavoda, Maribor, Schmiderergasse 15. * Skušnja na vinarski in sadjarski Šoli v Mariboru se vrši dne 29, julija ob 9. uri predpoldan. * Verska šola. Glasilo liberalnega slovenskega uciteljstva, „Učiteljski Tovariš", piše z ozirom na šolski zakon v Belgiji: Iz Bruselja poročajo z dne 1. t. m.: 10.000 liberalcev in socialistov je priredilo sinoči protestno zborovanje proti klerikalnemu šolskemu zakonu, ki nakazuje samostanom letnih 10 milijonov frankov iz državnih sredstev za šolske namene. Po ulicah1 se je zbrala na tisoče broječa množica. Vsi govorniki so povdarjali nujnost, da z vsemi sredstvi preprečijo uveljavljenje zakona. Zborovanje so zaključili ogorčeni klici: „Stran s klerikalizmom! Stran s samostani!" V celi državi valovi globoko gibanje, ki dobiva že take obsege, da, je ljudska vstaja s težkimi posledicami neizogibna, ako vlada ne umakne šolskega zakona," — Iz vsega se vidi, da slovensko liberalno učiteljstvo komaj pričakuje trenotka, ko se bodo začele zapirati v Belgiji vse šole, ki jih imajo redovi v svojih rokah. VeČina belgijskih otrok obiskuje Šole, ki so jih sezidali in vzdržujejo samostani. Prebivalstvo j'e s tem seveda zadovoljno, ker mu ni bilo treba razen nekaj podpore od strani vlade za šolo ničesar prispevati. Ker so pa stroški za samostanske Šole vedno večji, je nameravala prejšnja^vlada samostanom za njih trud, delo in ogromne stroške, ki jih imajo, podpore z zakonom ustaliti in zvišati. Ta namera je sa-moobsebi umevno, razdražila belgijsko svobodomisel-stvo, kaleremu sploh vse smrdi, kar nosi katoliško ime. K temu ogorčenju se je seveda pridružil tudi „U-čiteljski Tovairiš", ki s tem dokazuje, da mu 'je šolstvo ravno tako pri srcu, kakor psu palica. * Silo pridigujejo celjski liberalci proti slovenskemu duhovništvu, Med novicami „Slov. Naroda" iz Štajerske, katere se urejujejo v Celju, se razglaša nov boj slovenskemu duhovništvu na Štajerskem, in sicer ne več samo z obrekovanjem in lažjo, ampak tudi s — silo. „Farja moreš ugnati samo s silo." Ta-Tako se glasi doslovno novi nauk v „Slov. Narodu" z dne 1. julija, In ljudje, ki razglašajo ta nauk, so se redili v duhovniških zavodih cel Čas svojega srednješolskega študiranja in bi brez duhovniške pomoči sploh ne mogli študirati. Sedaj se izkazujejo svojim dobrotnikom in kruliodajalcem hvaležne ter liujskajo svoje pristaše nad nje, naj jih napadajo s surovo silo. Prej so beračili kruha od duhovnikov, sedaj kličejo: Farja moreš ugnati samo s silo. * Učimo se! Sedanji volilni boj je pokaza\, kake vrednosti je časopisje. Kjer je zelo razširjeno slabo časopisje, tam se je slabo volilo, kjer je razširjeno katoliško, tam se je tudi dobro volilo. Najboljši a-gitatorji so časniki.. Vsak teden obiskujejo hišo za hišo in govorijo zgovorno besedo za načela, katera zastopajo. Časnikom je treba 'posvetiti največ pozornosti. Slabi Časniki morajo ven iz vsake fare. Nadomestiti jih moramo s katoliškimi časopisi. Bodimo pri tem delu odločni! * Nagobčnik katoliški cerkvi. Na zborovanju v Žalcu dne 25, junija so sklenili liberalci, da bodo zahtevali postavo (Kancelparagraf), naj se Škofom in duhovnikom prepove v cerkvi govoriti o važnih in v človeško življenje globoko segajočih političnih zadevah, kakor so n. pr. volitve. Vsakemu dovoljujejo liberalni frakarji besedo, le duhovnik naj bi molčal. Molčal posebno, kadar bi moral govoriti, da opozori ljudstvo na liberalne oderuhe, sleparje in goljufe. Vsak pretepač, tat, ropar, sploh zločinec, sme govoriti o volitvah, Če je le liberalec, samo duhovnik' ne. In škofje bi seveda ne smeli svojim vernikom več pisati pastirskih listov. Tega, liberalci ne marajo. Vse bi naj molčalo, da liberalec lahko nemoteno slepari ljudstvo. Zato hočejo kancelparagraf, nagobčnik za u-čečo cerkev. Kdor Še ni dosedaj sprevidel, kam plovejo liberalci, bo pač sedaj odprl svoje oči. In kdor je pošten, bo liberalnim hujskačem proti veri in cerkvi za vselej obrnil hrbet. * Liberalci motijo verske obrede. Zopet so doprinesli liberalci dokaz, kako sovražijo katoliško cerkev in njene obrede. V Žalcu se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m.' veličasten pogreb. Ogromne množice so spremljale k zadnjemu počitku g, Franca Kudra iz PetrovČ. Sprevod je vodilo šest duhovnikov. Ljudstvo je Čutilo bližino smrti in vladala je globoka resnoba. V teh svečanih trenotkih so pa zopet pokazali liberalci, kako so podivjani in kam bi prišlo ljudstvo, če bi se pustilo voditi od teh ljudi. Ko se je pomikal sprevod mimo Janžekovičeve gostilne v Žalcu, se je začul naenkrat odurni klic: „Živio Roblek!" Ljudstvo se je zgražalo nad tako posurovelostjo, ki piti v očigled veličastnosti trenotka ne more miriti svoje strasti, a liberalcem to Še ni bilo dovolj. Ko so se vršili na pokopališču cerkveni obredi in je ravno govoril č. g. ku-rat Fink iz Maribora, prijatelj rajnega, ganljive poslovilne besede, so vprizorili liberalci pred pokopališčem rabuko. Verno ljudstvo je bilo seveda, vznemirjeno in vse je obsojalo brezversko početje liberalcev. Tako vidimo, kako bi liberalci radi ustvarili tudi pri nas portugalske razmere. Čuta za svetost sv, vere in njenih obredov nimajo že nikakega in bi najrajši vse pahnili v brezverstvo. * Osel — znak liberalne stranke. Z divjanjem in sleparijami v volilnem boju si liberalci niso priborili zmage, pač pa najnovejši z.nak svoje stranke — o-sla, V Žalcu so imeli liberalci na dan volitve pripravljenega osla, na katerega so hoteli posaditi našemljenega izprijenega fanta in na ta način osramotiti dr. Korošca, ki bi bil moral po njihovi želji propasti. Ni se jim posrečilo, porabiti osla v zloben in sramoten namen in jim je ostal. Edino, kar jim je ostalo po volilnem porazu, je — osel. In s tem oslom na Čelu bodo korakali v bodoče v nove boje, po nove poraze. Tudi ni pričakovati drugega od stranke, ki nastopa v, znamenju osla. * Uradni dnevi okr. glavarstev na Spod. Štajerskem. Brežiško okr. glavarstvo ima uradni dan v Sevnici dpe 15. julija in v Kozjem dne 12, julija. — Konjiško okrajno glavarstvo ima uradni dan v Vitanju dne 21. julija in v Trbovljah dne 27. julija. — Mo-zirska. politična ekspozitura ima uradni dan v Ljubnem danes C, julija, v Lučah 19. in v SulČavi dne 20. julija, — Mariborsko okr. glavarstvo je imelo uradni dan pri Sv. Lovrencu dne 4., pri Sv. Lenartu 13, in v Slov. Bistrici 6. julija. — SlovenjegraŠko okr. glavarstvo ima uradni dan v Marenbergu dne 2b, julija» Ptujsko okr. glavarstvo ima uradni dan \f Ormožu 19„ v Rogatcu 27, in v Rogaški Slatini dne 28. julija, — Ljutomersko okr. glavarstvo ima uradni dan v. Zg. Radgoni dne 12. julija. * Romarski vlak k M a t e r i b o ž j i na T r -s a t vozi iz Maribora dne 17, julija in se vrne nazaj v Maribor dne 18. julija. Natančni vozni red in cene za razne postaje se nahajajo v našem listu vzadej med naznanili. Na razpolago je tudi 50 kart drugega in 150 kart tretjega razreda, s katerimi se vožnja nazaj grede laliko enkrat prekine. Te karte veljajo 30 dni. Kdor ima to karto, se laihko pelje nazaj z vsakim osebnim viakom in lahko enkrat izstopi. Te karte stanejo za III. razred 2 K 50 vin. in za II. razred 4 K več, kakor navadne. Ako so te karte enkrat že preluknjane, potem se ne dajo več zamenjati za navadne; pred odhodom vlaka iz M a r i b o r a pa se Še vedno lahko zamenjajo. Pred odhodom vlaka iz Maribora se lahko tudi navadne karte zamenjajo proti doplačilu za dražje, pozneje pa to ne gre več. Vič. gg. dušne pastirje še enkrat uljudno prosimo, da priporoče romanje in karte skupno naročijo. Odštejejo si naj takoj narasle stroške. Denar se naj pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. Tukaj se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Karte se bodo poslale le proti predplačilu. Naročijo naj se najpozneje do 11. julija t. 1. Opozarjamo še enkrat na to, da se letos na vlaku karte ne bodo več dobile; vsak si naj jo torej pravočasno oskrbi. Kdor si karlo že naroči, pa se morebiti ne more udeležiti romanja, lahko karto da nazaj, a karta mora biti v naših rokah še pred odhodom vlaka iz Maribora. Pozneje se karte od južne železnice ne vzamejo več nazaj. Vsa jiotrebna pojasnila dobijo romarji še v prihodnji številki „Slov. Gospodarja", Romarski odbor Poročila iz hmeljskega trga., Žate,c, dne 24. junija. V zadnjem času ö© bila hmeljska trgovina brez pomena, kajti trgovalo se skoroda ni nič. Razpoloženje je vkljub temu jako trdno ostalo, ravno tako tudi cene, ZatecM hmelj se plačuje po 170—180 K za 50 kg, kakoršna je pač kakovost. Tfujega limelja ni bilo v prometu, kajti tega je jako malo v zalogi in se odjemalcem ne more ugoditi. Notira pa 145—162 K za 50 kg. Vreme tudi sedaj ne pospešuje rast rastline. Jako hi bilo želeti izdatnega dežja,,, ker je vsled visoke temperature, kakor tudi vsled vednega vetra zemlja izsušena. Rastlina pa se je do sedaj poklala jako stanod'tno in je po veČini dosegla tri četrtine hme-lovke, po nekod pa celo visoČino. Uši je zmiraj man-je in tako je upanje, da v slučaju ugodnega vremena ne bo žetev tako slaba, kakor sedaj nekateri črnogledi prerokujejo. Tudi iz drugih krajev na. Češkem prihajajo razmeroma ugodna poročila o hmelju. Povsod ovfra. rast nekaj hladno in deževno vreme, nekaj pa uši, katere pa izginjujejo. Povsod se izraža upanje, da bode žetev Še precej ugodna. Mariborski okraj, m Maribor. V torek, dne 4. t. m. zvečer so napravili pijonirji iz Melja na Pobrežje vojaški most. Sezidali so ga v eni uri treh minutah. V sredo zjutraj je Šla preko njega mariborska garnizija, Slovensko društvo za Stajprsko s sedežem v Mariboru je imelo v soboto dne 1. julija v uredništvu „Slovenskega Gospodarja" svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Gospod stolni dekan dr. Iv. Mlakar, ki je vodil zborovanje, je podal kratko zgodovino tega nekdaj tako vodnega političnega društva. Društveni tajnik je poročal o delovanju društva, ki je dejansko poseglo vmes pri občinskih volitvah na Tezni in Kamnici ter ima posebno velike zasluge zato, da se je odbil naipad Nemcev in nemSkutarjev na slovensko-nemško šolo v Leitersbergu. Iz blagajniko-vega poročila je sledilo, da je gmotno stanje društva ugodno. Pri volitvi novega odbora je bil z vzklikom izvoljen dosedanji predsednik jcir. Ivan Mlakar. Ostali odbor je tako-le sestavljen: podpredsednik dr. Josip Leskovar, blagajjiik dr. Kari Verstovšek, tajnik VI. PuŠenjak, odborniki: dr. Fr.ajpc Kovačič, Bende, Studenci, Franc Thaler, St. Ilj, dr. Lukman, Ferdinand Leskovar, profesor Gabrijel Majcen; namesjniki: župnik Muršič, Fram, Franc Žebot, Šlojf; Dregle-dovalca računov: dr. Anton Medve|J in Vinko Žolgar. m Sv. Trojica v Slov,, gor. Tukaj bo tretjered-niška skupščina svetotrojiška v nedeljo, dne 16' julija t. 1. (Karmelska Mati božja) na slovesen način obhajala 50-letnico svojega obstanka; 16—20 oseb bo obhajajo slovesen spomin, da so že 50 ali Še več let v tretjem redu, ter se bo od strani tretjerednikov zadostilo okrožnici preč. kn. šk. ordinarijata z ozirom na sv. obhajilo, katera naj bi letos posamezne družbe darovale za sv. Očeta. K tej slavnosti vabi vodstvo tretjega reda pri Sv. Trojici vse ude svetotrojiške skupščine. m Frani: V petek smo pokopali 33 let starega moža Viktorja Kamšeka, kmeta v Framu. Neizprosni» sušica je pograbila ženi moža, otročičem očeta in 90 let staremu očetu edinega sina. m Zi dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali p. n. dobrotniki in dobrotnice: g. Zackerl, nabral na gostiji slikarja Jožefa Zadravca z Lizo Vogriuec na Podravjn, 5 K 50 vin. Čižek Jožef, dekan, 10 K; dijaška veselica pri Sv. Juiju v Slov. gor. 204 K 96 vin., dr. RoBina. (kazensko poravnanje) 10 K, dr. Pipuš (poravnava: Grm Anton in Iv. Ledinek) H) K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! m Si. Ilj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo dne 9. julija po večer-mcah se vrši v Slovenskem^ Domu občni zbor podružnice Slovenske Straže za St. Ilj Jarenino, St. Jakob, Svečino, Sv. Kungoto in druge, ot. Ilju bliže ležeče krajo. Govorit pride dr. Medved iz Maribora. Obmejni Slovenci lepe Jareninske dekauije, ve vrle neustrašene Slovenko na meji puhitite vsi prihodnjo nedeljo dne 9. julija v šentiljski Slov Bom. m H če. V nedeljo dne 9. julija se ustanovi podružnica „Slov. Straže" za Hoče. Ustanovni shod se vrši ob 3. uri popoldne v društveni sobi pri g. Jož. Rojku. Govor bo imel veleč. g. dr. Fr. Kovačič iz Maribora. Pridite! Ptujski okraj, p Mogočni Brenčič. Pred volitvami so trdili liberalci, da Brenčič ne bo dosegel nič, zdaj že pravijo, da- je on kriv, da se je podražil tobak in cigare. Kako ste otročji, ali še bolj hudobni? Menda zadnje! p Na Vurbergu je pri prvi in pri ožji volitvi dobil Ploj 37 glasov. Toda pri ožji volitvi ni prišlo več tistih volit, ki so ga prvič volili. Zjato so mu pa Ornigovi pristaši dali toliko glasov, da je ostalo pri starem. Katerim in koliko so liberalci pijače kupili, da so dobili več glasov, bi bilo tudi zanimivo opisati. A ker nočemo osmešiti zapeljanih ljudi, jih rajši pokrijemo s plaščem pozabljivosti, p Kako liberalci „delajo"? V Žerovincih je prišel znani Polak k volitvam kot zaupnik Kmečke zveze, v. Hermancih v isti lastnosti „vzor-mož" ilovski Masten, v Brebrovniku pa oberst Herg. Vsi trije so znani liberalni agitatorji, pa, se prištulijo kot zaupniki Km, zveze! Ali ni to grdo? Jih pač mora biti strašno sram Nar. stranke! Da sta Polak in Masten zmožna takega nastopa, se razume. Ali gospodine Herg, kako se strinja Vaše postopanje z oficirsko Častjo?. Tak oficir je žalostna prikazen, ki na povelje pripro-stega kmeta-komisarja obmolkne in obsedi kakor šolar prvega razreda, in mu kmetje morajo pokazati vrata!; p Žetale. V nedeljo, dne 2. julija ob 2, uri popoldne je Tlletni Martin Bele v Kočicah padel kakih 10 metrov globoko s črešnje ter si močno poškodoval roko in dobil tudi na glavi hude rane. Z,Večer ob 5-uri je bil previden s sv. zakramenti. Bil je nekdaj hraber vojak ter je bil v vojski, p Svetinjska vest. Saljivec je v sobotnem „Slovencu" poročal, da je dr. Tavčar „prišel v Bistrico ves lačen, truden in potan," se je težko vsedel na klop pred kočo in obupno vzdihnil: „Za umret mi je!" — Ubogi dr. Tavčar, liberalni general brez armade! A še hujše nego njemu, se godi ivanjkovskemu Peto-v ar j u (Pravilno: Pettovar). Zastonj si je brusil ob volitvah jezik in pete, celo ponoči je prirejal shode! K žalosti vsled poraza Plojevega se je pa pridružila še druga, hujša: Dobil je dne 28, junija v VeliČanah trgovcarkonkurenta. Zato je nekje v VeliČanah vzdihnil, Še bolj obupno nego Tavčar: „Tako mi je, da mi je za umret!" Verjamemo! p Svetinje. Kdo ve, kaj Še vse doživimo! Na Petrovo je bilo pri nas že nekaj novega in izredno lepega! Naša dekleta so se namreč organizirala v Dekliško zvezo; vse, kar jili je poštenih, so se zbrale pri Pihlarju, in c, g. dr. Hohnjec, znani organizator mladine, jim je govoril o namenu dekliške organizacije in njenem pomenu za čednost in narod. Navdušeno je pozdravila novo zvezo tajnica dekliške zveze od Sv. Petra pri Radgoni, Petovar. Ustanovil se je takoj odbor, katerega predsednica je vrla Kristina Vrazova, namestnica Nežika Novak, tajnica FranČika Vrazova, nje namestnica Micika Semenič, knjižničarka Micika Pijilar, blagajničarka Lojzika Janežič, odbornice: A-nika Zadravec, Anika Spešič in Pepika Stih. — Že prvi dan so dekleta pokazala, kaj da znajo, uprizorile so namreč igro: „Svojeglavpa, Minka", in dasi sa se vadile same in je igra precej težavna, se je vendar dozdevalo, kakor bi gledali igralke, vajene odru. Takšnih nastopov želimo več, dekleta na delo! Med posameznimi dejanji so nas zabavale deklamovalke, ki so enako kot igralke rešile izvrstno svojo nalogo. Ce omenimo, da je bilo čistega dobička nad 70 K, pa« kaže, kako so se zanimali ljudje za to prireditev. Med dekleti vlada veliko navdušenje, želeti je le, da bi tudi mladeniči kmalu pokazali, da nočejo zaostati. p Veličane. Tukaj je otvoril novo trgovino g. Mirko Bauman, mož krščanskega mišljenja. Ljudstva hodi z veseljem v to trgovino, ker je prepričano, d» se v njej ne bo žalilo njegovega verskega čuta in zabavljalo proti cerkvi in duhovnikom. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 3. julija sm» pokopali vrlo članico Marijine družbe in Dekliška zveze, Treziko Blagovič, Umrla je na jetiki, ki jo j« dobila vsled hudega prehlajenja. Bog ji daj po hudem trpljenju večni mir! p Sv. Miklavž. Slanjčki politični modrijan, Bogšov Martinek, je ob volitvah gorel in delal za Ploja. Doletela ga je čast, da je peljal brzojav v Ormož. V miklavževski občini je dobil Ploj 8 glasov več nego Brenčič. Martinek, brihtna glavica, je menil, da je zdaj Ploj že izvoljen. Hripavo je kričal na kolesu: „Živio Pluj! Drajundsehcig glasov ma! Živio Pluj! Brenčič pa v karuzo!" Drugod so bili pa volilci bolj pametni, pa so postavili v koruzo Ploja,. To je Marti-neka tako potrlo, da ga zdaj ni več ne slišati, ne videti. Najbolje stori, da gre zdaj k Ploju „v koruzo". p Cirkovce. „Tonč, daj mi šfamperl ilorjana, mi ni nič dobro v želodcu." Tonč: „Ze vem nekaj, a povej sedaj, koliko kil pa tehtaš vendar?" Krojač: „Pojdi se solit, kaj boš vedel ti, Ferkov Tonč, koliko tehta en krojač, ko kupuješ le teleta in praseta." „TonČ: „Jaz bi le rad vedel za sebe, koliko kil moram imeti teže, da še mene kot natakarja veter ne vzame, kakor je tebe, ko je našel Janez samo tvojo lestvo." Krojač: „Čakaj me, to si bom zapomnil! Le glej za sebe, da še tebe veter ne odnese, če ne zmaga Pljujeva podpora." TonČ: „Prosim te lepo, prinesi k nam tisto težko lestvo za podporo, se bova oba gor privezala, če bi se podrla Pljujeva podpora." Krojač: Ali naj priženem še učitelja Janka in komija Gustlna Staraschina?" Tonč: Le, le, vsi štirje Pljujevi in Or-nigovi agitatorji skupaj bomo bolj varni proti volilnemu vetru. Veš, ljubi moj Juža, mene je strah, kakor bi bil v Trstu pri morju, zato naj DraŠek v Pajevi k.oči močno skupaj zbije lestvo. Ce nima žrebljev, daj mu ti za eno krono šivank in tri špulce Črnega cvjr-na, sicer se nam vse potrga." Pri tem pogovoru se je stara Zevnica v kotu vsa prestrašena oglasila: „,TonČ, tebe bi bilo škoda, če bi te vzel veter. Kdo bi mi potem tako ponujal ilorjana? Moraš paziti, ker natakarji, brivci, krojači, komiji in učitelji so bolj lahka roba, zato imate lojtro, Pletercani pa kot možje se vozijo na parizarju, pa jih' noben veter ne odnese. Enkrat sem že mislila tebe in tvoje prijatelje zapreti v svojo kočo, bi bili na varnem, a dočakala bi le rada, kako bi z lojtro frčali po zraku, Ce se le preveč bojite, zložite skupaj eno krono za našega Jaka, ki vas potem vse skupaj za pete nazaj potegne." p Sv. Bolfeuk pri Središču. Veselico, katero je priredila Zveza slo.vensko-krščansko-socialne mladine pri Sv, Bolfenku dne 29. junija 1911, se je prav dobro obnesla. Naši mladi igralci so ta dan prav junar ško nastopili in s tem pokazali, kaj vse znajo in premorejo. Občudovali smo naiše mladeniče, ki so prav dobro in povoljno uprizorili težko dvodejanko „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko TinČe"', in enodejan-sko burko igro „Pri gospodi" v dveh dejanjih. Po igri je bila prosta zabava s Šaljivo poŠto. Ne bomo naštevali imen igralcev, toliko pa že povemo, da je vsak svojo vlogo prav izborno rešil. Zahvaljujemo se torej v prvi prsti našim igralcem, ki so nam s svojim pogumnim nastopom napravili par prijetnih uric in jim kličemo, da nam Še večkrat prirede tako prijetno zabavo. Zahvaljujemo se torej g. Martinu Trstenjaku, ki nam je dal drage volje prostor za veselico na razpolago. Izrekamo pa tudi zahvalo slav. občinstvu, ki nas je v tako obilnem številu posetilo. Vam pa, mladina," kličemo še enkrat: Le tako naprej po pošteni, začrtani poti! p V Stoprcah imamo vedno kaj novega. V nedeljo so nas razžalostili g. župnik z novico, da se podajo tekoči teden v bolnišnico. Lani so celo leto popravljali cerkev; letos so nam napravili veliko veselje s sv. misijonom, katerega smo imeli od 22. aprila do 1. maja. Tolike skrbi in sitnosti so zopet zrahljale njihovo, že itak slabo zdravje, in začeli so z novega bolehati. Surovosti naših liberalcev, štajercijancev in plojašev ob Času letošnjih državnozborskih volitev pa so jih tako oslabile, da niso mogli več pridigati, ne poučevati Šolarjev. Da se izognejo pikanju strupenih liberalcev, gredo v bolnišnico, da se zopet nekoliko o-pomorejo. V Stoprcah mora imeti župnik železno naravo, Če hoče izpolniti vse svoje dolžnosti. Upamo, da se nam Č. g. župnik kmalu okrepčani vrnejo. Kakor pa. ni nobene žalosti brez veselja, tako tudi pri nas ne. V nedeljo nameravajo prirediti naši liberalci veselico pa čast svojemu poslancu Ploju pri glavnem a-gitatorju Ignajcu Vrabiču. Pravijo, č® pridejo sam Ploj. Piva so baje že poslali dne 10. junija en poln voz. Muziko in strelbo so tudi že na 18. junija ali pa 25. junija imeli pripravljeno. Ker pa jo takrat Ploj kljub podpori sijajno propadel, zato pa. si .hočejo sedaj napraviti nekoliko veselja. Kako se bode ta veselica iztekla, vam hočem poročati. Mogoče bodo delili ta dan liberalci svojim agitatorjem zopet podporo. Po-lanci pravijo, da je g. VrabiČ že dobil podporo; samo koliko, to se prav ne v,e. p Središče. Naši liberalci so sedaj ob času volitev izgubili še tisto malo pameti, kar so jo imeli. Zato se ni Čuditi, Če razgrajajo po cele noči ter ne dajo miru poštenim ljudem. Mislijo namreč ohladiti s tem svojo jezico, ki narašča vedno bolj. Grozno jih muči misel, da so bila njihova prizadevanja vsa zastonj ter da so njihovi upi splavali po vodi. Treba bo čakati dolgih1 Šest let na nove upe. V tem Času si bodo nabrali naši modrijani nekoliko moči, da bodo zopet lažje agitirali za tega, tako jim priljubljenega Ploja. To pa vam že sedaj obljubimo, da zmaga ne bo vaša, ampak Slov. kmečke zveze, kakor dosedaj. Zdaj ste imeli na plakatih pisano, da greste dne 20. junija po zmago, toda vaše prerokovanje se ni uresničilo, ker niste dobili zmage, ampak „zgago". Se nam pač i smilite ubožčeki, ko hodite okrog s povešenimi glava- mi, kakor zvenele cvetke. Pa nič ne žalujte preveč, da vas ne spravi vaša žalost v prerani grob. ,To bi bila pač čudna žrtev. Zdaj se le potolažite ter bodite veseli, da so vam ostale tiste kronice v žepu, ki ste jih namenili dati za smodnik, da bi streljali na čast Ploju ter s ttem naznanjali daleč na okrog, da v središki trg še ni prisijalo solnce olike. Najbolj Čudno se nam pa zdi naše liberalno učiteljstvo, ki ima v varstvo izročeno mladino, da jo poučuje v krščanskem duhu. Spametujte §e vendar vsi, ki Še spite v temi nevede. Živel Brenčič! p Sv. Bolfeuk pri Središču. V nedeljo, dne 25. t, m. smo imeli v šoli po rani sv. maši gospodarsko predavanje; predaval je domaČi g. nadučitelj in veleposestnik R. Košar o škodljivcih v vinogradu, posebno o črvih in kako se isti zatirajjo. Zianimivo predavanje je imelo mnogo pazljivih poslušalcev. Prosimo Še večkrat. p Ptuj. Društvo „Prva narodna godba" s sedozem'v Ptuju" priredi v nedeljo 9. malega srpana t. 1. veselico z godbo in petjem v gostilni g. Bračiča v Novi vasi pri Ptuju. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo 9. t. m. priredi naše Bralno društvo veselico, na katero uljudno vabi. Vrši se po večernicah Na zanimivem vsporedu ste tudi dve igri: „Svojeglavn» Minka" in „Nezadovoljni drvar". Pridite mnogoštevilno. Velika Nedelja. Kat. slov. bralno društvo „Mir" priredi v nedeljo, dne 9. julija po večernicah predstavo krasne igre „Junaška deklica (devica Orleanska)". Kdor le količkaj utegne naj pride, ne bo mu žal. p Žetale. Kat. bralno in izobraževalno društvo v Zetalah priredi v nedeljo dne 9. julija po večernicah v stari šoli slavnost na čast slovanskima apostoloma sv. Cirila in Metoda. Na vsporedu je slavnostni govor, petje in deklamacije. Vstopnina prosta. Radovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. p Domova. Naše bralno društvo priredi v nedeljo dne 9. julija veselico, ter ustanovimo podružnico „Slov. Straže". Vršilo se bo vse skupaj v gostilniških prosturih g. Ant. Zagoršeka. Dragi somišljeniki, pridite v mnogobrojnem številu, ter se pridružite našej četi, da nas bode močna četa „Stražarjev". Govornik pride iz Maribora. Na svidenje. Ljutomerski okraj. 1 Stara-Nova vas na Murskem polju. V zadnji Številki „Slov. Gospodarja" se je zahvalil naš gosp. župan cenj. dobrotnikom za vsestransko podporo našim bednim pogorelcem. Tudi podpisanemu, kot občinskemu svetovalcu, so došli od raznih strani in sočutnih src v enak namen dobrohotni prispevki; zato izreka tukaj v imenu vseh nesrečnežev najglobokejšo, srčno zahvalo: g. Ivanu Roškarju, deželnemu in državnemu poslancu (40 K); slav. posojilnici v V,itanju (24 K); Č. g. Jakobu Kosi, kaplanu v Celju (20 K); č. g. Ivanu Kunce-ju, duh. svet. in župniku pri Sv. Juriju ob Sčavnici (10 K); g. Tomažu Pušenjaku, nadučitelju na Cvenu (10 K) ; Miciki SimoniČ na Dunaju (10 K); g. Antonu Senjurju, posestniku v Loga-rovcih (24 K); neimenovanemu iz Amerike (100 K); darovalcem povodom darovanja v dom. farni cerkvi (90 K), in Borečanom (5 K). — Skupaj 333 K, ki so se že primerno med ponesrečneže porazdelile. — Torej ponavljam: „Srčen Bog plati, in Bog povrni!" — Stara-Nova vas, dne 1. julija 1911. — —Josip Rozman, občinski svetovalec. Sv. Juri! ob Sčavnioi. čebelarska podružnica priredi v nedeljo dne 9. julija ob dveh popoldne v Boračevi pri g. Šutu čebelarsko zborovanje, na katerem predava g. Jurančič. Sv. Jurij ob Ščavnici. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 9. julija v navadnih prostorih zabaven popoldan. Vprizorila se bode veseloigra „Svojeglavna Minka". Naš pevski zbor ima pripravljenih tudi nekaj lepih komadov, da nas bode z njimi razveselil pred igro, posebno pa pri prosti zabavi v gostilni g. M. Trstenjaka. Slovenjgraški okraj. s Legen. Pustili smo naše učitelje dolgo časa zopet pri miru in jih gledali skozi prste. Toda ker ne mirujejo in se vedno bolj blati našo čestito duhovščino v „Nar. Listu", jim pa ne smemo veqf prizanašati. Nadučitelj iz Smartna pri Slov. Gradcu je zavoljo liude bolezni na dopustu; ta bolezen mu je pa tako dobro došla ob volitvah, da je prav pridno agi-tiral in se večkrat prepiral z volilci. Učitelj Barle je imel na dan volitve urne krače. Oblazil je skoro celo Pohorje in gonil ljudi na volišče za Werclniga. Se celo pobožnega se je delal tedaj ljudem, veliko bolj, kot na Rešnjega Telesa, ko je pri procesiji vpričo otrok vedno govoril z učiteljico. Seveda je Barle to lahko storil, ker ni bilo nadučitelja pri procesiji; v tem slučaju se je namreč ta posluževal dopusta, na dan volitve pa ne. No, ljudstvo bode že kmalu tudi pri nas do dobrega spoznalo ta slavna učitelja. s .¡Šoštanj. Dne 18. t. m. smo imeli tukaj tako-imenovano lepo nedeljo v trgu; ta dan gre procesija s sv. Rešnjim Telesom iz farne cerkve v trško. Med to procesijo sta se zgodili dve reči, ki ju moramo na tem mestu izročiti javnosti, ker je bila med ljudstvom zavoljo tega prav opravičena, nevolja. Prvo je obnašanje našega nadučitelja tukajšnje Šulvereinske šole, ki sliši na ime Teodor Denk. Ko se je ^začela procesija že pomikati, so bili Še nadučitelj in njegovi učenci pokriti; priti je moral nekdo drugi, da jim je razjasnil, kje so. Ali ta mož daje svojim gojencem taka. navodila za lepo obnašanje? Ali jim je že povedal kedaj, kakor to nam drug nekdaj, tisto priliko o vrabcih pod klobukom? Zares lepa vzgoja in lep vzgled! Po pravici se bojimo, da bodo otroci, ki pohajajo to šolo, zapravljeni ne samo v narodnem, ampak tudi v verskem oziru. — Ko smo prišli do Tomaževe ali Strojnikove kapele, pa zavozi kar noter med procesijo avtomobil H 741. Med ženstvom je nastala zmešnjava, begale so z ene strani ceste na drugo, šest pa jih je strašilo podrlo na tla; dobro, da se ni zgodilo kaj hujšega, nevarnost je bila velika. Šofer, ki je vodil avtomobil, je sedel na svojem prostoru kakor kak. graščinski valpet iz prejšnjih stoletij, ki sme ravnati z ljudstvom, kakor se mu zdi; morebiti pa vendar ne bo šlo tako. Sicer pa se bo o teh rečeh Še na pristojnem mestu govorilo. s Gradišče. „Nar. List" dela v naši občini zares narodno-obrambno delo. iObčina je do polovice nemška. Vendar je Še nekaj prav vnetih slovenskih kmetov in kmetic, med katere moramo računati v prvi vrsti posestnika Grila, p. d. Hekerla in njegovo blago, navdušeno krščansko ženo. In ravno to vedno najbolj napada „Nar. List". G. nadučitelj Majcen, V: bodete že vedeli, od kod izvirajo ti dopisi. Ce ne bo-dete mirovali, bodemo morali zopet napeti druge strune, Ali naj razložimo ljudstvu stanje Vaše posojilnice? Kako pa je bilo pred nekaj meseci, ko jo je morala Ljudska posojilnica v Mariboru oddati advokatu, ker niste plačali ali niste zamogli plačati niti malih svo-tic? Napadi na slovenske kmete se bodo maščevali in občutno bodete čutili udarce, kamere bodemo dali nazaj. Slišimo zopet, da hoče več posestnikov vzdigniti v posojilnici denar; nekateri so že poslali knjige Ljudski posojilnici v Mariboru, da bode denar iztir-jala. G. Majcen, to bode prijetno! s Itemšnik. V torek, dne 27. junija dopoldne, je razsajal v Remšniku, na Kapli in Gradišču nepopisen vihar, kateremu je sledila toča. Najstarejši ljudje ne pomnijo take burje in take toče. Podrlo je na nekaterih krajih, zlasti v Kapli, cele gozdove, odkrilo je hiše in hleve; na njiv(ah je pobila toča vse žito, zlasti koruzo, grah, fižol in krompir. V Četrtek dopoldne je bil že na Remšniku državni in deželni poslanec dr. K. Verstovšek pri g. županu in si je o-gledal pri nekaterih posestnikih škodo. Tukaj je izvedel, da je na Kapeli Še hujše in tudi v Gradišču. Še isti dan, v Četrtek, je takoj pisal poslanec na glavarstvo v Slov. Gradcu in v Lipnici, da takoj vse potrebno ukreneta. V petek je bil drž. poslanec tudi že v Gradcu pri namestniji, da je opozoril že sedaj na-mestnijo na veliko škodo, katero imajo posestniki teh treh občin. t Marenberg. Dne 28. junija "je nagloma umrl g. Mat. Bežan, c. kr. notar. Vsled svojega dobrotljive-ga, srca je bil jako priljubljen povsod. Ostal je vedno tudi zaveden Slovenec kljub tejavnim razmeram v svoji družini, ker je imel Nemko za ženo. Truplo So prepeljali v Gradec, kjer so ga dne 1. julija položili v obiteljsko rakov sorodnikov iji njegove žene. Bodi mu žemljica lahka! s Marenherg. Dne 27. junija smo pokopali Marijo Duhovnik, vdovo po železniškem sprevodniku iz Ljubljane. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. Svetila ji večna luč! s Siovenjgraricc Kmetijska podružnica v Slovenjgradcu priredi dne 9. julija 1911 ob 11. uri dopoldne v dvorani okrajne hranilnice zborovanje, pri kojem bode predaval c. kr. krajni komisar za agrarne operacije Sima-Gall o novih agrarskih zakonih in o agrarskem postopanju na Štajerskem in c. kr. agrarni nadzornik Pelko o napravi pašnikov. Udje kmetijske podružnice kakor tudi vsi, ki se zanimajo za ta predmet, so uljudno vabljeni. s Remšnik. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo ima dne 16. julija t. 1. ob pol 3. uri popoldne v gostilni g. Jurja Grogl svoj letni občni zbor, h kateremu pride tudi govornik iz Maribora, najbrže državni in deželni poslanec g. dr. Karol Verstovšek. Po govoru pa nastopijo naši zavedni in neutrudljivi mladeniči zopet z gledališko predstavo ter uprizorijo tokrat veseloigro v treh dejanjih „čevlj ar . Ker je čisti dobiček namenjen za tukajšnje uboge šolske otroke, se bode pobirala vstopnina in sicer za sedež po 40 vin., na stojišču po 20 vin. Igra se uprizori v dober namen, za našo ubogo šolsko mladež, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Zopet vas vabimo, iz sosednih župnij kakor tudi iz domače, da pridete k tej prireditvi, k tej pošteni zabavi. Pridite, ne bode Vam žal, k tej-že ime pove vse — veseloigri, — torej bode veselega smeha dovolj! Celjski okraj. c Celjski volilni okraj ¡Šteje 10.000 volilcev, po shodnih poročilih „Nar. Lista" pa je bilo nad 20 tisoč volilcev za Robleka. Kako je torej zmagal dr. Korošec? To uganko bom razvozljal. Celjski feldpa-ter je strastno agitiral: volite Robleka! Ce boste prišli zato v pekel, vas bom tam že jaz tolažil, ker tudi jaz volim Robleka. Ker pa ne maramo za tolažbo liberalnega agitatorja, smo volili Korošca. — Ta feld-pater, ki je pa svojih štacijah zapustil sledove svoje vere, je zatrjeval, da je Roblek veren katoličan. Mi pa ne bomo nikdar volili liberalno-vernega katoličana, ki plačuje letno nad 100 K za proticerkvene Časopise, Nas verne katoličane uči katekizem na strani 222, da. ni vreden sv, odveze, kdor nima resničnega trdnega sklepa, opustiti branja in naročevanja veri sovražnih spisov. — Na protestnem shodu v Žalcu so vsemogočni liberalci sklenili, da se mora duhovščini privezati nagobčnik. Feldpatru so liberalci že poskrbeli nagobčnik, da ne more več govoriti na tistih krajih v cerkvi, kjer imajo duhovniki še pravico govoriti. c Griže. Tukaj imamo kraj Zabukovca, na katerega se ni nikdar nobeden spomnil, da bi se nekoliko pometel. Imamo sicer mirne rudokope, pa je neka visoka glavica, katera od njih žuljev živi, da bi se nekoliko okrtačila, Gospodari tukaj neki nekdanji čevljar, seveda sedaj posestnik, krčmar in branjevec z mešanim blagom, kateremu nikakor ni všeč, da je dr. Korošec zmagal in dolži nekatere hiše v Grižah, da so one krive Koroščeve zmage. Ali se ne bojiš, ti v Zabukovco privandrani čevljar, da se bodo vsi dr. Koroščevi .volilci za naprej začeli tebe ogibati, potem se ti ne bo treba več tako šopiriti. Za danes zadosti, prihodnjič več. — Zabukovčan. Petrovče. Črna zastava je te dni žalostno vihrala z naše občinske hiše ter nam naznanjaj.a tuž-no vest, da je dne 30. junija preminol iz naše sredine velečislani naš tovariš in občinski svetovalec gospod Franc Kuder. Komaj 46 let star je moral po dolgi in mučni bolezni zapustiti po ljubem možu žalujočo že- no, za skrbnim očetom se jokajoče otroke in nas njegove mnogoštevilne prijatelje in znance. V nedeljo 2. julija je bil njegov pogreb na žalski mirodvor. Velika množica ljudi se je zbrala, da spremlja dragega ranj-kega k zadnjemu počitku. Pogreb j« vodil gospod provizor Schreiner ob asistenci petih duhovniko(v, in med njimi sta bila ta dan med nami zaposleni poslanec dr. Korošec in prijatelj blagega pokojnika gospod kurat Fink iz Maribora. Na pokopališču sta govorila ranjkemu ganljive besede v slovo gospod kurat Fink in Friedric-h iz Mirasana. Liberalci so izrabili tudi ta žalosten dogodek, da pokažejo svojo brezmejno podivjanost. Že iz Janžekovjčeve gostilne je klical nekdo in motil pogreb z neokusnim klicem: „.Zivio Roblek." Med govorom gospoda Finka na mirodvoru je neki liberalec zopet" začel kričajti ter motil pogrebne obrede. Pričakujemo, da državno pravdništvo tukaj poseže s krepko roko vmes, kajti tudi v interesu države in vse javnosti je, da se vsaj pred obličjem smrtfc u-stavi vSaka strankarska strast. c Jurklošter. Na trirazredni ljudski šoli v Jur-klostru je opaziti zelo neugoden šolski obisk; zgodi se, da sedi včasih v razredu le troje otrok; posledice so šolske kazni radi zamud, katere stariši zelo občutijo, naj bodo v denarju ali v zaporu, in sicer v prvem slučaju, ker je ljudstvo večinoma revno, in v drugem, ker zamudijo ljudje v zaporu delo in vsakdanji kruh.. Posledice tega dejstva so pa nevarnejše, kakor se to pri površnem premišljevanju dozdeva: radi občutnih kazni se zgražajo roditelji doma vpričo dece nad učiteljstvom, vsled tega se naravnim potom tudi otroku vcepi mržnja do svpjega učitelja v srce, kar rodi nevoljo do šole, in ako jo sploh obiskuje, le brezbrižno sledi pouku. Kje so pa iskati vzroki slabega šolskega obiska? Odgovor ni pretežak. Tukajšnji šolski okoliš je skrajno neugoden za šolsko obiskovanje radi strmega, hribovitega sveta; ljudstvo prebiva večinoma v strmih hribih, kjer večkrat ni vozne ceste ali ugodnega pota; po zimi so Še nekatera pešpota deloma s teža,vo hodna. K temu se pridružijo snežni meteži, in še dorasli ostanejo raje doma ali dospejo le z naporom v cerkev in v trgovino. Pri takih razmerah mora otrok na vse zgodaj v slabi obleki z doma, ostati celi dan, brez tople hrane, tako, da se ves zmučen zvečer komaj priplazi domov. Na pot dobi po nekod kos kruha, po nekod nič, ker ga ni. Naravna posledica tega je, da telesni in duševni razvoj otroka zaostaja. Roditelji, boječ se za svojega otroka, obdrže istega doma in raje trpe kazni, katere brezdvomno neugodno vplivajo na razmerje med stariši in učiteljstvom ter sploh šolskimi oblastmi, kar je za vspeh odgoje skrajno slabo.. Poleti rabi ljudstvo svojo mladež deloma tudi doma, ker je pomanjkanje delavcev, zelo občutno; krepki delavci teli pokrajin so večinoma v tujini. — Vsem tem žalostnim prikaznim se da edino-le odpomoči z vpeljavo poldnevnega raz-delnega šolskega pouka; pri tem dobi otrok redno toplo lnano, vsled tega se telesno krepi in je pristopen tudi za duševni razvoj. Obisk postane brezdvomno u-godneji, kazni pa redkeje, vsled Česar se razvije tudi razmerje med roditelji in učitelji na zdravi podlagi, vspeh odgoje pa postane neizogibno ugodnejši, kar je vendar cilj vsake šole. Z ozirom pa zelo slabe zimske prometne razmere naj bi se tudi Šolske zamude miieje obravnavale in le upornost resno kaznovala. Šolski ogleda naj bi se vendar imenoval iz lastnega šolskega okoliša, ako sploh zamore kaj vspeŠ-no poslovati, ne se vzel celo iz drugega političnega okraja, Ni res? gospod nadzornik! — Ker se žalostne posledice slabega šolskega obiska opazujejo že več let, je skrajni čas, da se iste temeljito odpravijo. To je možno edino-le s sočasno odpravo njih vzrokov, zato naj okrajni šolski svet spoštuje navedene /nezdrave razmere in ukrene vse potrebno, da se na ljudski Šoli v Jurkloštru vpelje razdelni poldnevni pouk ter nastavi brez odloga šolski ogleda v lastnem Šolskem okolišu. c Dramlje. Pogovor med Jarnovičem in učiteljem Sevnikom po volitvah. Ja n M W «M«« _ « L. n .' — 1 _ Y _ _ _ J ! J • S» V' ¡ 10 K P°8ebn? 1 ¡ CA \2 K. HU^i- • I finia M «—te za i str \ 1 Narodne veletrgovin* 1 r. StermecW, Cell*. Vabilo k rednemu občnemu zboru Kletarskega društva v Ormožu, vpisane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v scboto, 22. julija 1911 ob 3. uri popoldan v prostorih ormožke posojilnice v Ormožu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorntva. 3. Od-obrenje rač. zaključka za 1 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi 720 načelstfo. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo _________ ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od v sakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJtr i6 tudi gostiu», letovišče in prenočišče. --Svoji k svojim 1 -^fl I Pojasnila o žnseratih ™ f - - s - _ J daje agrassišfoa samo tistim, Iti Loterijske Številke: Dne 1. julij» 1911. Trst . . 26 38 20 79 80 Line . . 16 65 45 19 43 Lepo posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obsto-ieče iz 11 oralov zemlje in aicer travnika, sadonosnika, njiv in "yi-da ter lepe zidane z opeko kiite hiše in vinitarije se ceni primer-30 in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer jbatoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor. 846 Pekovskega učenca s plačo 8 K vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah. 610 Delavnice za popravila! a T- a -1- g 3-- 2,- 0 2- Enonadstropna hiša s 11 stanovanji in malo gostili o. 12 000 K se plača, drugo lahko ostane vknji-ženo. Vpraša Reckenzahngasse št. 10 Maribor. 658 Pozlatarski pomočnik se takoj sprejme v deio pri g. Jakob Go-lobič, kiparju t Ljutomeru. 687 VlozJianilo. Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi se menja zrnje z moko. Janez Špea, posestnik parne žage in mlinar t Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magdalensko predmestje. 150 KKNNN&KIKKS Dobro! Po ceni r Točna postrežba i Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi ga «broke! Illustr. centi zastonj gramofone ed 20 da 200 K. Niklasta remont.-ura K S'60 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Bndiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic — Večletna jamstvi Nasi. Dietinger Theod. Fehrenbaoh orar in očalar Maribor, Soaposka alloa 26 Kopujea zlatnino In srebra. "SStt Kavcije in obrti zmožni gostilničar išče gostilno na iačun ali v najem. Plamberger, Sv. Jurij ob Taboru Savinjska dolina. 686 Lepa prilika. Kdor želi kupiti jako lepo posestvo, ki meri 47 oralov zemlje, obstoji iz 7 oralov lepih sadonosaikov, da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polovnjakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, vse zidano in v najboljšem stanu, 1 lepa enonadstropna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi za 20 glav, vse obokano in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski hiši, lepa viničarska hiša, 3 lepe kleti, 2 stiskalnici, 1 kozolec, dobra voda zraven {«elop-ja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska posoda, 2 voza, plju-gi, brane. Posestvo leši četrt ure od železniške postaje in cerkve, Proda se radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknji-žena. Več se izve pri g. Jcsip Sa-jelšniku pri Sv. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561 Učenec, z dobrim spričevalom se sprejme v trgovini A. Pinterja v Slov. Bistrici. Učenec mora tukoj tudi trgovsko šolo obiskovati kar je posebno vpoštevati. 684 Sprejmem takoj 10 hlapcev h konjem, ki so vajeni v gozdu, proti mesečni plači 40 K in hrano. Ponudbe je pošiljati na: Parna žaga Anton Kajfež, Kočevje. 682 Stabilni krajevni agenti nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih sreik. Ponudbe pod „Merkur" Brno Nova ulica 20. 645 Lepo arondirano posestvo v bližini železniške postaje in državne ceste, oddaljeno eno uro hoda od Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Isto obstoji iz velike zidane hiše, gospodarskih poslopij s stiskalnico, travnikov s slalko krmo, lepih sadonosnikov in vinograda deloma z amerikansko trto, obsega skupaj okoli 34 oralov, ter je zelo pripravno za mlekarstvo in sadjarstvo. Ravno tam je na prodaj še drugo manjše arondirano posestvo z veliko lepo hišo, gospodarskim poslojem in zemljiščem enake kakovosti. Več se izve pri notarju dr. Vok v Ljubljani. 680 Vzamem dečka, 9 do 10 let starega, ki nima starišev, za svojega sina;, če si je pa deklica, tudi vel-Ija Ce sta si pa brat in sestra, vzamem oba za svoja otroka. Več pove upravništvo tega lista. 678 Učeuca poštenih starifev se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Davorin Tombah pri št. Vidu niže Ptuja. 665 Išče se blizu trga ali me3ta stanovanje s hrano in postrežbo ali brez iste proti dogovoru za vpokojene-ga g. župnika srednjih let. Pcnud-be na uprjvništvo „Slov. gospodarja" pod napisom „bivališče". 167 Absolvent štajerske dež. vinorej-ske šole z odliko in triletno dobro prakso, versiran v pisarniškem poslu, išče primerne službe. Ponudbe sprejema upravništvo. 689 Hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, kletjo, stavbeni prostor, velik vrt za zelenjavo, gospodarsko poslopje se proda v Pobrež.ju pri Mariboru. Več pove upravLištvo. 695 Sedlarski in lakirarski pomočnik kakor tudi učenec se takoj sprejme pri Franr.u Ferk, sedlarju in la-kirarju v Mariboru, Augasse št. 2. 693 Na prodaj je v prijaznem mestu na Sp Štaj. posesti o, ki ima prostorno enonadstropno hiša pri državni cesti, gospodarsko poslopje z zeliščnim in sadnim vrtom. V hiši je vsa priprava za trgovino in pe-karijo. Proda se zaradi starostne onemoglosti posestnika. Cena 50.000 K. Naslov pove uredništvo. 703 Učenca, poštenih starišev in več pomočnikov sprejme takoj M hael Dobrave, slikarski mojster v Celju gospodske ulice št. 5. 692 Mesarski učeneo iz poštene hiše se »prejme takoj pri Jos. Stelzer-ju v Celju. 697 Sprejmem pridnega in poštenega očenca dober v računanju in pisavi za mojo trgovino mešanega blaga in deželnimi pridelki. Frid, Skušek, trgovec Metlika, Dolenjsko. 699 Več enovprežnih in dvovprežnih „Neutischeinskih" vozov se proda po jako nizki ceni pri Francu Ferk, sedlarskemu mojstru v Mariboru, Augasse št. 2. 694 Prodam belgijske kunce, mlade z dvema meseci po 8 K par, od starih, kateri imajo težo 15 kil. Na vprašanje odgovarjam, ako se pismu znamka priloži! 702 Na prodaj je posestvo na prijaznem hribu, fare sv. Jurij ob Taboru. Posestvo meri okoli 68 oralov njiv, gozda, sadnega vrta in travnikov. Travnikov je veliko, se lshko redi 20—25 glav živine in po 10 svinj. Poslopje (hiša, živinski hlev, svinjski hlev in kozolec) je v dobrem stanu. Vodo od z dobro studenčnico je v kuhinjo in pred živinski hlev. Posest' o se proda samo, ali pa tudi z živino in premičninami vred ali pa te zamenja za kakšno manjše posestvo Cena in več se izve pri Anton Kamnik, sv. Jury ob Taboru. Savinjska dolina. 705 Franc Kancler, mizarski mojster Sp. Hijdinj št. 12 pri Pttyu, vzame v delo poltenega mizarskega pomočnika; plačilo bo primerno. Vzamem tudi v uk enega precej močnega 16 let starega fanta z dobrim šolskim spričevalom. Imam novo p ostorno delavnico. 688 X.NKKKXXXXX Mladenič, absolvent kmetijske šo-šole, 25 let star, izurjen v vseh panogah kmetijstva, teoretično in praktično, išče služb) opravnika ozir. oskrbnika na kakem večjem posestvu. Nastopi tudi na pristavi. Cenjene ponudbe pod „Gospodar" na ugravništvo „Slov. Gospodarja". __701 Blizu Celja se proda nova, 10 let davka prosta hiša z vrtom. Izplačati bo treba 3400 K. Oglasi se v Sp. Hudinji št. 65. 713 Proda se lepa, nova hiša, še 7 let davka prosta, z dvema sobama, kuhinjo, klet, svinjski hlevi, vodnjak z prav dobro pitno vodo, lepim vrtom in dva orala orane zemlje. Hiša je 10 minut od postaje Orehova vas in 15 minut od cerkve oddaljena. Proda se pod lahkim pogojem. Pojasnila daje g. Lobnik, restavracija, Orehovavas. 715 Zanesljiv hlapec h volom, ali pristavnik se takoj sprejme. Več pove upravništvo Slov. Gosp. 711 Pekovski učenec in en pekovski pomočnik, kateri mora tudi nekaj v gaj iti, se sprejmeta takoj pri Jakobu Krajn6»nu v Podčetrtku. 726 Šafer, samski, zanesljiv v poljedelstvu in vinogradništvu se takoj sprejme pri oskrbništvu grajščine Gutenhaag pri Mariboru. 724 Kočij až, se takoj sprejme pri oskrb-ništvu grajščine Gutenhaag pri Mariboru. Plačilo po dogovoru. 725 Vabilo na drugi občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Šmartnem ob Paki", r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, 16. t. m. ob 3. uri popoldne z poprejšnim dnevnim redom. 1. Poro ":ilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pra.il. 5. Slučajnosti in predlogi Sklepalo se bo ob vsakem številu udov. K obilni udeležbi vabi 722 odbor. Pozor mladina! § Kdor ima 10 K kapitala, lahko postane sam s oj gospodar ali mojster z lepim letnim dobičkom od 40 do ¿0 kron mesečno, in to le še lahko ob prostih urah in tudi od vsakega spola ljudi že od 13. leta naprej. Za pojasnila in poduk kakor tudi \ zoreč od dela se naj blagovoli poslati 50 vin v znamkah; sigurnost te službe je resnično zajamčena. Naslov „Dbra eksistenca" trg Lembeig, Šmarje pri Jelšah. 727 Vrtnar, srednjih let, ki razomi vrtnarstvo in sadjarstvo, je vešč vsakega kmetijskega dela, pošten in lepega obnašanja želi blužbe pri kaki krščanski obitelji, še rajši pa v kakem samostanu ali pri kakšnem drugem duhovskem zavodu. Naslov pove upravništ 728 Mlad, pošten fant želi priti kam za cerkovnika, je dobro vajen y cerkvenih opravilih, želi biti samostojen, vojaščine je popolnoma prost. Naslov pove upravništ. 717 Kmetijsko posestvo se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo leži na Murskem p >lju, tik okrajne ceste Ljuto mer-Radgona, tik železniške postaje Hrastje-Mota, posestvo je vse v ravnini, lepa solnčnata lega, v najboljši plodoriti zemlji, \se blizu hramov in domačije, ker daljna in slabeja zemlja je že td-prodana, in še se lahko več razproda, ako želi kdo še manjšo posestvo imeti; posestvo še meri 32 oralov, 15 oralov njiv, 10 oralov travnikov, 7 oralov lesa. Hrimi so vsi od vogla do vogla zidani, z opeko kriti, vse brez popravil v najboljšem stanu in v najlepši legi, da si človek še boljšega želeti ne more. Cena posestru je 28000 kron, ali pa vsak oral zemlje 900 kron, kolikor je kdo vzame, s hrami vted. Posestvo se tudi za drugo izmenja. Več se izve pri Ant. Vrsbln, veleposestniku in trgovcu pošta Križovci pri Ljutomeru. 719 Lepo kmečko posestvo na Spod. Koroškem, ob jezikovni meji, meri 43 oralov od t. j. 16 gozda, drugo pa ro dovitne njive in travniki z nno. g'm in dobrim sadnim drevjem, prostorna hišna in gospodarska poslopja, žaga na vodo, domač mlin se proda po ceni z premičninami in nepremičninami vred. Natančneja pojasnila daje L. Kalb v Pibsr pri Koflacha. 721 Od danes naprej oddamo vsako no.o veliko ploščo kakor: Gramofon pišoči angelj, Odeon, Jumb., Favorit za eno krono ceneje, to» rej samo za 5 oz. 3 K; velike Jumbola; Zonofon in Kaliope za 2 K ; 1000 igel samo K 1'60. Gramofoni že od 15 K naprej. Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. 72S Malo posestvo se proda na Po-brežju šl. 122 pri M«¡boru. Naslov pove upravništvo Goep. 718 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Hranilnice in posojilnice na Laškem r. z. z n. z., zastopane po dr. Josipu Kolšek, odvetniku v Lažkem do dne 26. julija 1911 dopoldne ob 9. uri pri spodaj ozeamenjeni s»dni]i, v sobi št. 9, dražba zemljišča vi. št. 151 kat. obč. Tiiffer (hiša št 8 v kateri se izvršuje gostilničarska obrt, ležeča ob okrajni cesti Laško - Celje, blizu toplic, z drvarnico, kegljiščem, 127 m8 vrta in 1403 m2 travnika), s pritiklinami vred, ki sestoji iz gostilaiške oprave in pohištva ter eie sobe za tu,ce. Nepremičnini ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 18 267 K 30 vin. po odbitku brencen na 17.027 K 30 vin. pritiklini na 419 K 80 vin. Najmanjši ponudek znaša 9000 K, pod tem znaskem se ne prodaje. Varš'ioa 1750 K. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, (zemljiško knjižni izpisek, hipoteVarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvece zpp sn ke itd ) smejo tisti, ki že'e kupiti, pregledati pri spodaj ozaamenjeni sodniji, v sobi št. 4 med opravilnimi urami. C. kr. okrajna s dnija Laško, oddelek II , dre 23. junija 1911. H^ef^UNION" na Dobrni (Neuhaus beiCilli) se da v najem s 1. oktobrom t. 1. event. tudi mesnica. Vpraša se naj pri načel-708 stvu hranilnice in posojilnice na Dobrni S sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci drse 7. in S. julija t. I. in dne septembra t. §. od 10. do 12. ure dopoldne, V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so sta ri vsaj 13. let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnjo šolsko izpričevalo in K 15*— vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom — ravnateljstvo, 718 (D eooeeooeoooeoeoeooeoeooeoooooe V Ljubljani, 1. julija 1911. Štefan Kauinii trgovina i želsznino v Radgoni, priporoča najboljše ocelne siotike in lopate dobre kose in srpe pravo staj. železo po najnižji cenf in so-23 litini postrežbi. Enega ali dva učenca iz dežele sprejme v krojaško obtt Vencelj Ehm, Maribor, Franc-Jožefova cesta d. 679 Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogatsch Maribor» Fabriksgasse Kršesnske-ssdalna gvera prirsdl letos m a a ^s Vlak bo šel ¡z Maribora dna 17. julija zjutraj in pride nazaj 8 s&a y i) io v Maribor 18. julija zyečir. Sprejemal bo romarje na vseh ' Štajerskih p stajah. Vozni red in vozae cene so »ledeče: priporoča svojo mnogovrstno zalego cementnih cevi, SfOlpiC, kerir, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnitih cevi, mefia-kers^e plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajah kakor kamnite cevi po najnižjih cenah. Vlak odhaja 17. julija ob Odhod 12 . 12. » 1-1. » 1. » 1. » 1. . 2. » 2. » 2. » 2. . 2. n 2. . »■ . 3- . 3" . 3. . 4. Dohod 6. Odhod 1. Dohod 3. uri 45' zjutraj . 16' „ » 1* » » 2' „ » 1X7 » . 31' , . 46; „ » 8 » . 16' „ n 22, „ » 30' „ » 40' „ . 54' , » 4' „ » 22' „ Ti 33' „ » 43' „ . 59' , . 50- „ „ 46' popold, 40' n n Postaje Vlak se vrne 18. julija ob Cene za tja in nazaj. 1 III. razred | II. razred Maribor Hoče Slivnica Rače Pragarsko Slov. Bistrica Poljčane Ponikva Grobelno Sv. Jurij Štore Celje Laško Rimske Toplice Zidanmost Hrastnik Trbovlje Ljubljana Postojna Postojna Matulje ' Reka Dohod 7. uri 50' zvečer 7. 7. 7. 7. 7. 6. 6. 6. 6. 6. &. 6. 6. 5. 6. 4. 8. n II. Odhod 11. 40' 34' 29' 16' 5' 51' 28' 21' 15' 6' 56' 42' 32' 15' 5' 58' 52' 58' „ 28' predpol. 16 kron 15 K 50 v. 15 kron 14 K 50 v. 22 kron 21 K CO v. 21 kron 20 K 50 v. Dne 13. julija; V veznih cenah je zapopsdena tudi vstopnina v postonjsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Na pou tja sa ustavimo v P»stej;ii ter si tam cgledamo gve-tovnoznano postonjsko jamo. Na Trsat jo h Reke peš malo cro. Vepored pobožnosti na Trsatu bo ta le: Dne 17. julija: Oh 5. uri popoldne slovesen \hod in kratek govor. Nato spovedovanje. Ob 7. «ri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija. Od 3. ure naprej sv. maše. Ob 6. uri zjutraj pridiga, na<6 slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 8. uri zjutraj slovesen odhod. Od 9. do 10. ure dopoldne se vozimo nekoliko po aorju. Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršao obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denar se naj pošlje prej ko je mogoče, najpozneje pa do II. julija. Romarji se opozarjajo, da Ietts rsikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, ko vlak cdhaja. Karte se naročajo po posti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna Sv. Cirila. V Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 5. julija naprej. Po pošti se karte pred 7. julijem ne bodo razpošiljale. 674 Romarski odbor. Uradni dnevi bo : vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. obrestuje se po 472% L oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilno položnice 564 št. 118.C60 in domači nabiralniki. se dajejo na vknjižbo po 5—51/,«/,, na vknjižbo in poroštvo po 5l/»%i na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju z krez Peresa tudi iVŽS1**^^!^ ^¡esa«^ za najhujše kile, tre-I/ bušne obveze, suspen- vL \| j sarije, bergle, pokonč- W Ee držaje varstvene stro- j® za dlesne poškodbe, umetne noge in roke vlfe^fll* itd. po nizkih cenah. \|1||||| Izdelujeta vse prav po (fjS^""^ zdravniškem predpisu. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin. F. Podgoršek 634 Bendažist, Maribor, Burgg&sso 7. kakor ga kaže ¡P^iT^ in kateri bi v nobeni i hiši naj ne majkal, se dobi gBBM pri Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom sauio 6 K. Pošilja se po povzetju. Jako priprosto! Zelo prakttično! Nobena igrača! (Hrratsko), želez., poštna in brzojav. postaj.*, telefon. Nov zdravilni salon z električno razsvetljavo, vele-slavna radijo aktivna žveplena terma + 58° C, priporoča proti trganju, renma vfffjl!Visfcija, itd. pitna zdravila pri hudih vratnih boleznih, vnetja |!|iif krhlja, boleznih v prsih, na led-¡¡¡¡§ vicah, v želodcu ln črevesu h iHjjl» boleznih, tpf Elekir. mssaža, kalnžse feo-^ peli, kopeli z vt!g!jlko?o kislino, sol&čne kopeli. Celo leto otvorjeno. Udobni komfort. Novi hoteli Krassa okolica. Vojaška godba. Prospekti brezplačno. 476 Ravnateljstvo kopališča. jj^julf Bi a testni hiši v NsrtiteCM donn Posojila daje: na hipotekami pupiiarno varni kredit po 4*/470i na hipotekami kredit sploh in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 5"/,,, na hipotekami kredit s poroštvom po 5'/,%, na osebni kredit po 6%-Eskontpiuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem račtiuu. _ Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po 4%, na vložno kujižice proti štirimesečui odpovedi po 4'/,°/,, v tekočem računu po ¿'/S/o oziroma po dogovoru. Rentr.i davek plačuje posojilnica sama. Rezerv«! fo«si It 322.522*9S, stani® vplačanih deležev St 117.6S0, lastno premof.esije It §§3.4©2°49, ^irsraii^ii^ vl©8 nad It. c©2 3.OH0. Trideseto upravno Seto. Iidajatelj in nložnik: Katoliško tiskovno; društvo. TUk ti;kara« n. Ciril* v Maribor* Odgovorni »rodnifc: L. SsKDarlr.