Leto VII. — Štev. 42.
Murska Sobota, 30. oktobra 1955.
Cena din 10.—
Neslutene možnosti    zemeljskega plina  izkoriščanja   V POMURJU
V Filovcih je iz druge vrtine izbruhnit plin — 20.000 kubičnih metrov plina
v eni sami uri
V sredo, 12. oktobra ob eni zjutraj so naleteli beli rudarji iz Lendave na drugi vrtini pri Filovcih, v globini 2400 m na zemeljski plin. Plin je udaril iz vrtine s pritiskom 200 atmosfer na sloju in bruhnil v višino 30 metrov.
Beli rudarji so takoj poklicali na pomoč strokovnjake iz Zagreba. Plin je z nezmanjšano silo uhajal v četrtek do 18. ure. Filovci in najbližja okolica vrtine, ki je tik ob cesti Murska Sobota—Lendava, je pokrita s črno zmesjo plina in olja. Varnostni organi iz Dobrovnika so prepovedali ljudem v Filovcih kuriti, kaditi in uporabljati električni tok. Nekaj časa je bil ustavljen tudia promet na omenjeni cesti. Ljudje iz Filovec so kuhali na hribu, ki se vzpenja levo od ceste Sobota—Lendava. Belim rudarjem iz Lendave in Zagreba ter okoliškim gasilcem se je posrečilo, da se plin ni vžgal. Uhajanje plina so hoteli ustaviti z vodo, ki so jo brizgali v vrtino: vendar to ni uspelo. Nagajal je tudi neugoden veter, ki je ustavil delo pri agregatih. V petek so plin ustavili tako. da so začeli vgrajevati posebne cevi, toda že ob štirih popoldne je izbruhnil plin še z večjo silo. Malo je manjkalo. da bi uničil močan pritisk vse varnostne zaklopke. Pritisk plina je znašal na dnu vrtine okrog 230 atmosfer. Ob osmih zvečer so plin spet premagali. Plin, ki je uhajal v petek popoldne, je bil že močno pomešan z nafto, kar je znak, da so v neposredni bližini ležišča nafte. Vrtalci iz Lendave upajo, da bodo v nekaj dnevih prišli do nafte.
Velika količina plina, ki je izbruhnil iz druge vrtine pri Filovcih, je dokaj razburila naše ljudi. Posebno gospodarstvenikom je bil ta pojav očiten povod za razmišljanje o potrošnji butana v Pomurju. Posebno sedaj, ko so odkrili ležišča plina v Filovcih, v neposredni bližini M. Sobote, bi bilo mogoče to stvar urediti z znatno manjšimi sredstvi, ka-
kor če bi napeljali plinovod iz Lendave. Kljub pomanjkanju drv in premoga kaže prebivalstvo Pomurja premalo zanimanja za nov način kurjave. »Nafta« v Lendavi proizvaja letno do 9.000 ton butan-propana. Zanimivo je, da ga Prekmurje potroši zelo malo, čeprav ima za to idealne pogoje. Na splošno porabijo največ plina gospodinjstva, ker je mogoče navadno kuhinjsko peč preurediti z neznatnimi stroški tako. da je moči kuriti v njej z butanom. Za široko potrošnjo polnijo v lendavski degazolinaži posebne jeklenke, ki tehtajo 10 kg in stanejo 400 din. S tem plinom lahko izhaja štiričlanska družina 1 mesec. Z večjo proizvodnjo bi plin znatno pocenili.
Še važnejši poudarek in pomen bi lahko imelo izkoriščanje plina v pomurski industriji. Že samo dejstvo, da smo odmaknjeni od ležišč premoga, da nimamo možnosti za izkoriščanje vodne energije, daje Pomurju, ki hrani v zemeljskih globinah neslutene količine plina, svojevrstno gospodarsko oboležje.
Geološke meritve lani in letos so pokazale, kakor je izjavil direktor
Geološkega inštituta v Ljubljani -da je Prekmurje torišče izredno velikih zalog zemeljskega plina in nafte. To daje možnost in potrebo, da bomo naše gospodarstvo usmerili in vskladili z naravnimi in za Pomurje spocifičnimi pogoji — izkoriščanjem plina in nafte. Zemeljski plin je lahko v prihodnosti energetski vir za našo industrijo, s čemer bi zmanjšali proizvodne stroške in se osamosvojili v nekaterih važnih gospodarskih činiteljih. Kot izhodišče naših teženj v gospodarstvu mora biti »Nafta« v Lendavi, ki ji je treba dati sredstva za raziskovalna dela, za za proizvodne potrebe za razširitev industrijskih obratov. I. Makovec
Nafta, nafta ...! Težko je opisati veselje, ki zajame naše bele rudarje« vsakokrat, kadar po večmesečnem napornem vrtanju privre iz zemeljskih globin ta toliko iskana tekočina. Tudi vrtina pri Filovcih je pred dnevi dala svoje: iz globine 2400 m je udaril zemeljski plin. Kjer je plin, tam je v bližini tudi nafta — pravijo vrtalci in strokovnjaki. O plinu pa razmišljajo gospodarstveniki — in vsi, ki jih skrbi kurjava.
PREDAVANJE DR. VRATUŠE V M. SOBOTI
V nedeljo, 16. oktobra se je mudil v M. Soboti dr. Anton Vratuša. Imel je predavanje političnemu aktivu Pomurja. Predaval je o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih s posebnim ozirom na smer jugoslovanske zunanje politike. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavanju in v razgovoru postavili še nekaj vprašanj.
Murska Sobota je drugič proslavita svoj praznik
Dostojna oddolžitev spominu
padlih borcev in žrtev za svobodo
Z zastavami, slavoloki in s cvetjem je te dni okrašena metropola Prekmurja, naša draga Murska Sobota. Tri dni so trajale svečanosti, tri dni je vladalo praznično razpololoženje v mestu. Več tisoč soboških meščanov se je udeležilo vseh prireditev, vsi delovni kolektivi in posebno še naša mladina. Proslava soboškega občinskega praznika je bila dostojna oddolžitev spominu velikih dogodkov naše slavne preteklosti, bila pa je hkrati ponovna manifestacija naših delovnih ljudi ideji in uresničenju idej, za katere so dali svoja življenja naši najboljši sinovi in hčere.
Svečanosti 17. oktobra so se začele s sobotno akademijo, na kateri je o pomenu praznika spregovoril
tov. Štefan A n t a 1 i č , član občinskega odbora SZDL. Predstavnik sindikata tovariš Sreš pa je še pred tem razdelil pokale in pismene pohvale kolektivom, ki so tekmovali v čast občinskega praznika v raznih športnih disciplinah. Tekmovalo je 12 sindikalnih podružnic, ki so se pomerile v nogometu, odbojki, kegljanju, šahu, streljanju, namiznem tenisu in v lahkoatletiki. Najboljše uspehe je dosegla sind. podružnica drž. uslužbencev, na drugem mestu je »Panonija« , na tretjem pa sindikat trgovcev. Najboljšo disciplino so pokazali tekmovalci iz Panonije«. Predstavniki posameznih nagrajenih podružnic so prejeli v dar lepe pokale.
Akademijo je zaključil koncert orkestra kulturno-umetniškega društva »Štefan Kovač«.
V	nedeljo dopoldne je bila najprej svečana sej občinskega ljudskega odbora, ki so se je udeležili občinski odborniki in še nekateri gostje. Spominski govor je imel odbornik Jože V i 1 d. Zatem je delegacija odnesla vence in jih položila pred spomenik heroja Štefana Kovača v parku, pred spomenik zmage ter okrasila z njimi vse spominske plošče v mestu. Med tem so se začele zbirati na ulicah množice z zastavami in venci. Okoli 1500 ljudi je nato v povorki krenilo na mestno pokopališče. Tu so se zgrnili okoli grobov borcev, ki so padli v Prekmurju in so tukaj pokopani. Po intonaciji Internacionale, ki jo je odigrala mestna godba na pihala, so predstavniki političnih organizacij, občinskega in okrajnega ljudskega odbora, delovnih kolektivov in ustanov položili vence ob simbolični spomenik. Nato je predstavnik Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Štefan Š a b j a n govoril zbrani množici. Z enominutnim molkom so zatem počastili spomin padlih.
Major JLA. Tomo Rad uka. je govoril v imenu garnizije Murska Sobota in pozval navzoče, še posebej naše pionirje, naj ohranijo spomin na velike sinove in hčere, ki so padli v boju za našo svobodo. Četa soboške garnizije je nato izstrelila častno salvo. S tem je bila nedeljska svečanost zaključena.
V	ponedeljek, na sam dan občinskega praznika, pa se je zbralo nad 3000 ljudi, zlasti mladine iz Sobote in bližnje okolice, da bi prisostvovalo odkritju spominske plošče 77 padlim dijakom soboške gimnazije. Med tem časom je počivalo tudi delo v tovarnah, podjetjih in ustanovah.
Uvodno besedo na svečanosti je imel predsednik Obč. odbora SZDL, tovariš Vanek Šiftar, ki je govoril o zgodovini gimnazije, v kateri so rasli padli junaki. Zatem je imel spominski govor tov. Janko L i š k a , profesor in razrednik padlih junakov. (Izvlečke iz njegovega govora objavljamo na drugi strani.) Potem ko je odkril veliko spominsko ploščo- vzidano v pročelje gimnazije, so navzoči z enominutnim molkom počastili njihov spomin. Ravnatelj gimnazije, tov. Ernest Kučan, in predstavnica mladine Cveta Kučan sta nato sprejela spominsko ploščo v varstvo od predsednika Okrajnega odbora Zveze borcev. Obljubila sta, da bosta čuvala ploščo in vedno budila spomin in herojstvo padlih v sedanjih in prihodnjih pokolenjih, ki bodo šli skozi razrede te gimnazije. Sledil je lepo izdelan spored kulturno-umetniškega društva »Štefan Cvetko«. Z njim se je končala spominska slovesnost, obenem pa tudi vse proslave letošnjega občinskega praznika — 17. oktobra.
Drugo posvetovanje dopisnikov Pomurskega vestnika
Dopisnik je tudi politični delavec
Na nedeljsko — drugo posvetovanje v M. Soboti je prišlo okrog 40 sodelavcev in dopisnikov Pomurskega vestnika. Bil je to živahen razgovor ljudi, ki pišemo v domači list ter mu dajemo pravo vsebino in obliko. Na posvetovanju smo temeljito ocenili svoje delovanje in dali vrsto predlogov za izboljšanje lista — tako v vsebinskem kot v tehničnem pogledu. Precej koristnih napotkov smo dobili tudi od predsednika uredniškega odbora in zveznega poslanca tov. Vaneka Šiftarja.
Na posvetovanju je bilo predvsem poudarjeno, da je vsak dopisnik našega tiska hkrati tudi politični delavec, katerega delovanje je treba vedno pravilno upoštevati: ugled pa si bo vsak sodelavec pridobil s pridnim dopisovanjem v našem tisku in pisanjem resničnih prispevkov z vseh področij družbenega delovanja. Nekateri naši dopisniki naj bi bili bolj vsestranski pri poročanju: dosedaj so se posamezniki namreč omejevali zgolj na poročanje z enega dejavnostnega področja ali organizacije, niso pa spremljali vsega življenjskega utripa v svojem kraju ali oko-
lišu. Mnogo več bo treba poročati o delu ljudskih odborov in njihovih svetov ter stalno spremljati njihovo poslanstvo; v domačem listu bo treba bolj tolmačiti njihove važnejše odloke in sklepe; kmečka stran naj bi bila bolj ustvarjalna, naj bi bila tribuna za izmenjavo izkušenj kmetovalcev (sodelavci in dopisniki naj bi se pogosteje oglašali pri naprednih kmetovalcih in posredovali njihove izkušnje v domačem listu, več sodelovanja pa pričakujemo tudi od kmetov samih); več bo treba pisati
o kmetijskem zadružništvu, predvsem o prizadevanju zadrug in njihovih odsekov za napredek posameznih kmetijskih panog; smotrno bo treba urejevati kulturno stran, posredovati našim Pomurcem več zanimivosti iz domačih krajev, skratka: napraviti list kar najbolj zanimiv za številne bralce in naročnike.
Naš list si je zadnje leto pridobil čez 120 sodelavcev in dopisnikov: med njimi so taki, ki se pridno lotevajo tudi pisanja o problemih in slabostih v svojem okolišu. V veliki meri je njihova zasluga, da si je list krepko utrl pot na podeželje, med naše kmečke ljudi, saj je v enem dobrem letu narasla naklada od 4.000 na 6.000 izvodov. Boljše in smotrnejše delo dopisnikov in uredništva pa bo ta uspeh prav gotovo še povečalo in prispevalo svoj delež k temu. da bo Pomurski vestnik
postal sčasoma težko pogrešljiv prijatelj v slehernem kmečkem hramu.
Zato smo na posvetovanju sklenili, da bomo kot sodelavci in dopisniki tekmovali v počastitev 10-letnice proglasitve FLRJ in Tedna našega tiska. V mesecu tiska, ki ga prireja uredništvo družno z SZDL, naj bi se dopisniki še pogosteje oglašali s tehtnimi prispevki. Na sedežih novih občin bodo v prihodnjih tednih posebna posvetovanja dopisnikov in voditeljev SZDL. ljudskih odbornikov in drugih činiteljev. Najboljše dopisnike in sodelavce bomo pohvalili in nagradili ob Dnevu republike — 29. novembru. Razen tega bomo člani uredništva z najboljšimi dopisniki priredili Novinarske večere v M. Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Gor. Radgoni. Občinstvu se bomo predstavili s svojimi prispevki. K sodelovanju nameravamo povabiti tudi kulturne skupine v teh središčih.
S. Klinar
Z drugega posvetovanja dopisnikov našega lista — beseda teče, pomenek je živahen.
V LENDAVI BODO PREUREDILI POŠTNO POSLOPJE
Lendava je bila že nekoč središče jugovzhodnega dela Prekmurja. V mesto prihajajo ljudje iz okoliških vasi. Promet v Lendavi pa se je še povečal, od kar so se združile bivše občine: Gaberje, Dobrovnik, Polana in Lendava. Novim potrebam je treba preurediti tudi pošto, ker so bili dosedanji prostori vsekakor premajhni. Še letos bodo pošto razširili in sodobno uredili. Dela bodo veljala okrog 2 milijona din.
Ljudski poslanci
med volivci Pomurja
V	nedeljo, 16. oktobra so bili napovedani v nekaterih krajih zbori volivcev. Volivce so obiskali: zvezna poslanca tov. Ivan Kreft in Vanek Šiftar ter republiški poslanec tov. dr. Marijan Ahčin. Zbor volivcev v Lipovcih je bil preložen zaradi gasilskih tekem. Poslanca tov. Ivan Kreft in dr. Marijan Ahčin sta obiskala volivce v Črensovcih in Trnju. Udeležba je bila izredno slaba. V nekaterih krajih so morali preložiti zbore volivcev zaradi slabega obiska.
V	prejšnjem tednu so bili zbori volivcev na Razkrižju, Veščici, v Radoslavcih. Šalincih in Banovcih. Ljudska poslanca Ivan Kreft in Jože Gričar sta govorila na zborih o našem gospodarskem razvoju, o trenutnih težavah v gospodarstvu in o zunanji politiki. Volivci so z zanimanjem sledili razlagam ljudskih poslancev. Volivci pa. so razpravljali tudi o svojih problemih.
Skoraj v vseh krajih je bila udeležba zadovoljiva. Najslabši obisk je bil v Banovcih, kjer se je udeležila zbora komaj četrtina volivcev.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 21. do 30. oktobra:
Okoli 25. okt. in okoli 30. okt. padavine z ohladitvijo, sneg skoraj do nižin. V ostalem času večdnevna razdobja suhega, oziroma lepega vremena, v jasnih nočeh pogostokrat slana.
Vaša slava naj ne mine !
Dragi fantje!
Prvič smo se srečali pred 20-timi leti. Takrat ste bili še dečki: plašni, nezaupljivi, kakor je kmečka deca ko pride v mesto. Še bolj nezaupni kot drugod. Tisto prvo zimo. ko smo se spoznavali, sem čutil, kakor da ležijo na vaših starših in tudi na vas še rahle sence grofovskih časov.
Potem je prišla prva pomlad. Peljali smo se na Kapelo. Vožnja pomlad ob Muri, sonce, vse to nas je razigralo kakor veter vaše lase. Na vrhu smo se pogovarjali o krajih, o hribih naokrog in kod vodijo ceste. Tudi o krajih onstran obzorju smo se pogovarjali, o pokrajinah onstran Ivanščice in onstran Boča. Ob pogledu na Muro. ko smo zaključili krog,  ste utihnili. Le spomladni veter je božal vaša razgreta čela . ..
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
ste se poslovili s cvetjem, jeseni pa smo se pozdravili s smehom in šalo. Potem smo se spet učili: trli smo trde orehe s pomočjo pravil francoske slovnice, analizirali glagole in pridevnike, povedke in prilastke; korajžno in kar brez slovnice smo se spuščali v pogovore po srbski, se pogovarjali pri slovenščini in slikah
v čitanki, deklamirali, uprizarjali pesmi, brali spise naših pisateljev in se ob njih pogovarjali o vsem. za kar smo se vnemali.
Nekoč je stopila po uri k meni Slava in mi ponudila list s topoli na prvi strani. Seveda sem ga kupil. Naslednje leto smo prevzeli ta list. Mladega Prekmurca, iz sokolskih rok v svoje. Začeli ste pisati vanj: Lojze, Miran. Pepi in drugi. Mladi Prekmurec je postal vaš list in vaš vodnik. Rastel je iz vas mlajših in nas nekoliko starejših za vas in za vse nas, za prekmursko ljudstvo, ki ga je tako toplo slikala Miškova beseda v njegovem boju za prostor na soncu, za vse nas. ki nam je dajala poleta Miškova satira zoper zaostalost, spletke, laž in nasilje.
Takrat vas je že bilo nekaj včlanjenih v SKOJ in preko njega je Partija vodila tudi vas in vas pripravljala na težke dni. ki so že bili na obzorju. Učila vas je. kako se je treba boriti proti sovražnikom ljudstva. In njen nauk je padel na plodna tla vaših mladih src. Že takrat, posebno pa še pozneje, ste dokazali, da ste bili njeni vredni in ponosni učenci. Nekateri pa ste se pozneje zaradi take skrbi, ki nam jo je ves čas posvečala Partija, razvili v vodeče partijske kadre.
NA NAŠO DOMOVINO
so začele legati težke sence. V Soboti smo čutili te sence bolj kakor kjer koli. Na griče nad Radgono je pljusknil nacizem, da se razlije vsak čas še naprej. In kakor da nas je pogled na te griče skozi okna učilnic še bolj vzpodbujal, kakor da nas je bližina pošasti še bolj utrjevala v veri v naše ideale, bodoče zaveznike in pravico, v človeško in v človeštvo. Morebiti smo se takrat malo manj učili, a se več pogovarjali o težki preteklosti naših narodov in vsega človeštva, ki ni nikdar prenašalo tiranov. Venomer bolj nemirni časi nas niso motili, da ne bi šahirali in se navduševali za ruske mojstre, da ne bi nastopali z vedrimi gledališkimi igrami in se vozili na izlete, se šalili v odmorih in na ulici, se pogovarjali in spet delali, a ob priložnosti tudi v javnosti pokazali. da se ne bomo vdali. Posebno ko so trgali Češkoslovaško. Telovadbo smo tiste čase, ko je Hitler nasilno spreminjal meje po Evropi, spremenili v zemljepis posebne sorte. Telovadne vrste so se spremenile v krožke krog zemljevidov.
Postali smo družina. Ko sem nekoč prvega maja zaspal pohod v Fazanerijo. ste me kaznovali s špalirjem kopriv: od Jeričeve hiše, od praga in oken pa do šole ste jih natrosili in še bolj na gosto od praga v razred do šopka na katedru in koprive v slehernem tintniku. Lepšega in bolj prisrčnega upora in govora ne bom doživel najbrž nikoli več.
PREDEN NAS JE RAZNESLO
križem po svetu, smo se srečali še drugič. 27. marca v sokolski dvorani. Nismo marali proslavljati kralja. kakor so hoteli to združeni klerikalci in madžaroni za predsedniško mizo. Izjavili smo se za Ljudsko fronto, za zvezo s Sovjetsko zvezo. Val vaše mladosti je takrat drugič prepljusknil Soboto. Besede, ki sem jih vrgel med vas po svoji srčni dolžnosti, so vžgale burno manifestacijo
proti fašizmu. Še zdaj mi sijejo tam od desne stene drzne oči Slobodanove. oči. kakor njegovi vratolomni skoki čez konje in mizo na letnem telovadišču, oči, ki so izdajale dejanja bodočega narodnega heroja
Nato nas je ločil vihar. Ostali smo zvesti sanjam svojih dijaških let in človeškemu ponosu, ki so ga rodile te sanje. Za te lepe sanje o človeški družbi in za ta ponos. za pravico in vse lepo ste darovali največ, kar ste mogli, življenje v cvetu svoje čiste mladosti.
Majsko sonce. Pokrajina. proti Muri je bila vsa v cvetju. Rž je šla v klasje. Gledal sem to mlado rast čez Turopolje iz razreda. Bil sem sam. Takrat je vstopil Pepi. Bila sva se domenila za sestanek. Prinesel mi je svoje prve pesmi. Eno izmed njih je bil pravkar napisal, ležeč sredi cvetja in sredi rži tam nekje proti Krogu. Zabolela me je. Deško srce je slutilo smrt. In kmalu je res nehalo biti tam nekje daleč od Tišinskega loga, daleč od Mure.
 V BOJU ZA PRAVICO.
svobodo in proti nasilju vas je padlo 76, padel je vaš profesor Šifrer, padli so Stane, Maks in Hiti,  vsi iz enega
razreda, in morda še kdo. ki ga še ni na plošči. Padla sta Ali in heroj Marko, ki sta nas takrat pomagala voditi, padel je ljubeznivi Gusti. nasmejani Hajdinjak, odločni Kuhar Štefan, padel je Plaznik s Koroškega, padla sta brata Šerbca, v taboriščih so uničili Janka, ki je bil takrat še skoraj otrok, in vrsto drugih. ki jim je bila dražja svoboda kakor življenje. Nezlomljeni ste umirali po ustaških in nacističnih taboriščih, tragično končali v Rusiji, padali ste kot talci in borci pri Trstu, na Koroškem, križem po naši bičani domovini, a najhrabrejši med hrabrimi na čistini, na odprtem prostoru blizu vaših domov.
Ni nam bilo dano. da bi se srečali spet pri delu in oblikovanju novega življenja. Samo z Jerkom, ki je bil vedno za šale in nasmejan, sva si segla v roke in se poljubila, ko se je vrnil iz vojne. A kmalu je tudi on umrl.
DRAGI FANTJE.
danes se srečujemo tretjič. Srečujemo se v tej lepi šoli, dograjeni po osvoboditvi. Z radgonskih gričev ne grozi več nacizem. S svojo mlado krvjo ste pomagali uničiti eno od največ jih nasilij v zgodovini, s svojimi mladimi življenji ste pomagali osvoboditi našo domovino, s svojo žrtvijo ste pridružili čast Prekmurja časti drugih naših pokrajin in mest. Tretjič ste zavzeli Soboto s svojo srčno krvjo in osvobodili te naše drage kraje ob Muri. S svojo žrtvijo ste pokazali pot ljudstvu, iz katerega ste prišli. Vaša svetla imena na tej plošči nam bodo ostala v pretresljiv in topel spomin, hkrati v opomin, da je tako krvavo, priborjena svoboda dragocenost, ki se ne sme blatiti, dragocenost, ki jo bomo vselej branili.
Vaša slava, dragi fantje, naj ne mine!
(Iz govora profesorja Janka Liska ob odkritju spominske plošče na soboški gimnaziji.)
Staro sinagogo, kjer so bili 17. oktobra 1944 zaprti zavedni prekmurski Slovenci, rušijo. Na njenem mestu stoji novi stanovanjski blok.
Velik šahovski turnir v Črnelavcih
v počastitev 17. oktobra
Pusto jesensko jutro je bilo. ko je zavihrala na zadružnem domu v Črnelavcih zastava, ki je bila priča prvega brzopoteznega šahovskega turnirja v Pomurju. Turnir je organiziralo šahovsko društvo »Ledava« v Črnelavcih. Iz vseh krajev severovzhodne Slovenije so prihajali šahisti. Turnirja so se udeležili šahisti iz Maribora. Ptuja , Frama. Kroga, od Grada, iz Puconec in M. Sobote. Vseh šahistov je bilo 125. Sodelovalo je vsega 12 šahovskih klubov.
Šahiste jo pozdravil rojak dr. Janez Nemec iz Maribora. Za številno udeležbo se je zahvalil predsednik ŠK »Ledava« tov. Dini Titan. Sodnik in tehnični vodja je bil Edo Masten. Turnir je potekel zelo lepo. Po končanem turnirju so se razvrstila posamezna šahovska društva takole: ŠK »Maribor«,  ŠK »Branik« Maribor, ŠD »Sobota I«,  ŠD Ptuj, ŠD Fram-Hoče, ŠS »Obrtnik« Maribor. ŠD »Ledava« Črnelavci, ŠS Gimnazija M. Sobota. ŠS Krog, ŠS Grad. ŠS Puconci, ŠD »Sobota«. ŠK »Maribor kot najboljše društvo je dobilo pokal.	F. F.
S plenarne seje zastopnikov kmetijskih delavcev v Podgradju
Tudi v kmetijstvu so nam potrebni izobraženi in strokovno sposobni ljudje
Izven sindikalne	organizacije	je	še mnogo delavcev in	uslužbencev kmetijskih
posestev in zadružnih organizacij. —	V	vrste sindikalnih članov	je treba vključiti tudi
hlapce, dekle in pastirje. — Vzgoja sezonskih delavcev pod okriljem sindikalnih podružnic, katere bo potrebno ustanoviti povsod, kjer so za nje pogoji, je važna naloga prav v zimskem času. — Delavci na kmetijskih posestvih in v zadrugah se bodo morali bolj truditi, da se bodo dokopali do ustrezne kvalifikacije za svoja delovna mesta.
Na plenarni seji Okrajnega odbora kmetijskih in gozdnih delavcev in uslužbencev - bila je zadnji četrtek	v Podgradju	—	so bile te misli vodilna	nit v živahni razpravi
in njej sledečih sklepih.	Na seji sta se	združila dosedanja Okrajna	odbora KGDU Ljutomer
in M. Sobota. Sedež novega vodstva bo v Ljutomeru.
Zadnji četrtek je bila v poslopju Kmetijske šole v Podgradju pri Ljutomeru plenarna seja Okrajnih odborov sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev in uslužbencev M. Sobota in Ljutomer. Navzoča sta bila tudi predsednik in tajnik republiškega sindikalnega vodstva tov. Feliks Razdrih in Franc Martinec. Na seji sta se združila oba okrajna odbora v enotno sindikalno vodstvo za Pomurje. Za predsednika novega odbora so izvolili tov. Žigo Verena iz Rakičana, za tajnika pa tov. Alojza Zupanca iz Železnih dveri. Za sedež izvoljenega odbora so določili Ljutomer.
V razpravi so delegati poudarjali, da bo potrebno zimsko »mrtvo sezono« spremeniti v »živo« — zlasti v pogledu izobraževanja in strokovnega usposabljanja članov. Pozimi se bodo še prav posebno prizadevali. da bodo v svojo organizacijo povabili tudi one delavce in uslužbence, ki sedaj še vedno stojijo ob strani. V nekaterih zadrugah in na manjših zadružnih posestvih niso delavci in uslužbenci vključeni v nobeno sindikalno podružnico. Organizacija kmet. in gozd. delavcev šteje sedaj okrog 2.800 članov, predvidevajo pa. da bo njih število naraslo vsaj za tisoč, posebno še tedaj, češe jim bo posrečilo vključiti tudi
hlapce, dekle in pastirje, ki prav gotovo zaslužijo njihovo pozornost in posebno vzgojno-zaščitno skrb. Prav tako nameravajo povabiti v svoje vrste tudi številne sezonske delavce, ki so bili dosedaj v glavnem prepuščeni le palirjem. V zimskem času naj bi bili sezonci doma deležni vzgoje in izobraževanja, v času sezone pa se bodo morale njihove domače sindikalne organizacije zanimati za to. kako živijo na svojih deloviščih. ali so našli svoje mesto v tamkajšnjih sindikalnih podružnicah, ali so jim zagotovljeni pogoji za dostojno življenje itd. Proces vključevanja sezoncev ne bo lahek in bo terjal mnogo naporov in časa. Uveljaviti ga bo mogoče postopoma, z osebnimi stiki in prepričevanjem sezoncev. da je zanje samo koristno, če bodo ubrali tako pot. Tega pa se je treba že enkrat resno lotiti, zato bodo ustanovili sindikalne podružnice v vseh večjih središčih in na sedežih močnejših zadrug ter se tako tudi organizacijsko bolj približati bodočim članom.
Kmetijski gozdarski in vinogradniški delavci so dosedaj vse premalo stremeli za tem. da bi si z ustreznimi strokovnimi izpiti zagotovili kvalifikacije za svoja delovna mesta. To je sicer ustaljena navada v obrti in povsod drugod — samo
v kmetijstvu ne. Na seji je prevladovalo mnenje, da bo potrebno v tem pogledu veliko bolj vplivati na člane, kajti ustrezna kvalifikacija ne prinaša delavcu samo pogojev za večje pokojninske prejemke, marveč neposredno prispeva tudi k večji storilnosti in kakovosti dela. kar lahko samo koristi posestvom in zadružnim organizacijam. Menili pa so, naj bi bili delavci v starosti čez 40 let oproščeni teoretičnega izpita, kajti njihove praktične izkušnje so že tolikšne, da jih po pravici uvrščajo med kvalificirane delavce v kmetijstvu.	S. K.
Posvetovanje novinarjev v Novi Gorici
V petek, 21. t. m. bo v Novi Gorici drugo posvetovanje novinarjev pokrajinskega tiska. Kakor pred meseci v Kranju, se bodo predstavniki vseli pokrajinskih tednikov iz Slovenije tudi tokrat pomenili o problemih tiska in izmenjali svoje izkušnje.
Posvetovanja v Novi Gorici se bodo udeležili tudi predstavniki »Pomurskega vestnika«.
TA TEDEN OB ROBU
Komentar iz Prlekije ali:
Janezu se je zmešalo
Napisano o času, ko Dre šmarnica o prleških kleteh
Kaj še, boste dejali, komu pa se ne bi zmešalo o teh časih ... Stojte, ljubi moji, Janezu se ni zmešalo od te preljube šmarnice, niti od groznih vojnih napovedi, ki jih pri nas še ni konec. Janez tem napovedim več ne verjame in kadar mu kdo pošepne tako novico, ga s skrbjo pogleda in se vpraša: ali nima ta človek vročine, ali ni mogoče pod vplivom	petnajst-maliganske
šmarnice?
Ne, Janezu je zadnjič nekdo pošepnil drugo, grozno novico: »Si slišal,« je dejal skrivnostno. »Nezaslišana novica! Denar bodo zamenjali! To se pravi, če imaš kaj denarja, kupi karkoli, drugače boš ob njega.«
Janeza je spreletelo. Njegov prigaran denar, pa takole! Ves razburjen je hodil po svojih opravkih.
Pa je na srečo (ali nesrečo) srečal še tistega dne drugega informatorja: »Si čul? Nezaslišana novica! Vsa posestva do 5 hektarjev bodo zaplenili. Kaj praviš, si ti tudi med njimi. ha?«
Janeza je do kosti zazeblo. Kaj, najprej denar, potem pa še tisto bore posestva, kolikor ga je podedoval po očetu. Jej, jej, kaj delajo z ljudmi...
Vso noč je Janez tuhtal in nazadnje le iztuhtal. Vzel je denar in hajd na posel. Nista minila dva dni, pa se je znebil vsega denarja, njegovo posestvo pa se je razširilo čez pet hektarjev. Ne boste Janeza, ne. Janez je zvit. Denar je naložen o posestvu, posestva pa je čez pet hektarjev, kdo mu kaj more, primojduš!
Sam s seboj je Janez zadovoljen užival nad tem. da je pretental to »preklicano oblast«. Potem pa naenkrat novica, sam ne ve, od koga: »Ali že veš, Janez? Vsa posestva nad pet hektarjev bodo šla fuč ... Odkupili jih bodo. Božja resnica, ti pravim, slišal sem od ,visoke' osebe ... Ja, ja, tudi ti boš poleg, seveda, ker si zadnjič dokupil ...
Janezu je prešinilo mozeg in kri. Sedaj je končno ob vse: denar, posestvo, vse, vse ...
In Janezu se je zmešalo. Vzel je vrv in se obesil.
Pa ni imel sreče. Žena, ki ga je slučajno zalotila pri tem poslu, se ni strinjala z njim in je prerezala vrv. Ko si je malo opomogel, ga je oplazila z njo po hrbtu, rekoč: »Ni škoda vrvi, tepec stari. Povej vsaj, zakaj si to počel?«
In ko ji je Janez povedal, ga je oplazila še dvakrat: »Saj sem ti rekla, da si tepec, če verjameš vse to.«
»Menda res,« je mrmral Janez in se pomirjen odpravil na delo.
In če še kdo Janezu pošepne kako »čisto novo novico«, ga ta samo skrbno pogleda in poizkuša sam razvozljati resnico: ali nima morda vročine, ali pa mogoče ni pod vplivom petnajstmaliganske šmarnice.
Prlek
V Ženavljah je 60 odstotkov
volivcev včlanjenih v SZDL
Tudi pri nas imamo odbor SZDL. ki pa dosedaj ni užival posebnega ugleda zaradi nepobrane članarine, katero smo celo dolgovali za vse lansko leto. To pa ni bila toliko krivda tega odbora, kajti pri nas je mnogo sezonskih delavcev, katere imamo v evidenci tudi v času sezone, ko so z doma. Članarine pa doma ponavadi ne poravnajo. Zato so na zadnji seji odbora sklenili, da bodo odslej pobirali članarino pozimi in za vse leto. Tako bodo lahko tudi sezonci odrinili svoje. Za letos smo že poravnali vso naročnino, novi člani pa so dobili legitimacije. R. Ovček in Š. Grabar sta obiskala slednjo hišo. Sedaj je v naši vasi včlanjenih v SZDL 62 ljudi ali okrog 60 odst. vseh volivcev. V tem pogledu gotovo prednjačimo med prekmurskimi vasmi.
Predzadnjo nedeljo smo imeli pri nas zbor volivcev. Prišlo je precej ljudi. Izvolili smo odbornike za novi krajevni odbor. Na zboru so predlagali. naj bi vaščani Šulinec uredili svoje ceste, ki so že v obupnem stanju. Navzoči so tudi sklenili, da bodo navozili gramoz na šolsko dvorišče.
Pionirji pa pridno zbirajo sadje, ki ga je pri nas dovolj: poslali ga bodo vrstnikom v kraje, kjer ni bilo sadne letine. Vsak dan lahko srečaš otroke, ki nabirajo sadje in ga v vrečah odnašajo v šolo. Tudi pri tej akciji smo odkrili nekaj staršev, ki niso hoteli prav razumeti te hvalevredne geste Rdečega križa. Teh je sicer malo, vendar pa niso nič prispevali. čeprav imajo mnogo sadja. Pionirji bodo v kratkem izbrali šolo. kateri bodo poslali sadje. O. R.
NOVICE OD GRADA
Društvo prijateljev mladine je imelo pred kratkim sestanek, na katerem so sklenili, da bodo začeli zbirati jajca, moko. mast in dr. za Novoletno jelko. Upajo, da bodo letos pogostili pionirje bolje kakor lani.

Člani KUD pri Gradu so imeli pred kratkim občni zbor. Ugotovili so, da je akcija zbiranja denarja za knjižnico zelo dobro uspela. Največ sta nabrala: Zelkova in Horvat, učitelja pri Gradu. Pri Mladinski knjigi v Ljubljani so že naročili nekaj knjig. V knjižnici bodo uredili tudi čitalnico. Na občnem zboru so izvolili delegata, ki bo zastopal društvo na kongresu LPS in »Svobod« na Jesenicah. Za 29. november bodo priredili občinsko proslavo, na kateri bo nastopil tudi tamburaški zbor. Pevski zbor bo pripravil nekaj točk za to proslavo. Pogovarjali so se tudi o literarno-glasbenem večeru in o igri, ki jo bodo v kratkem uprizorili.
*
Tudi gasilci pri Gradu so postali delavni. Ustanovili so žensko in pionirsko desetino. Pionirje bodo naučili vaje s sekiricami. Decembra bodo poslali dva člana na gasilski podčastniški tečaj v M. Soboto.
Pri Gradu je bil zbor volivcev. Navzoči so sklenili, da bodo pomagali pri popravilu cest. Organizirali bodo tečaje za pletenje in vkuhavanje sadja. Največ pa so govorili volivci o zobozdravniku, ki ga kraj najbolj, pogreša. Sedaj hodijo ljudje k zobozdravniku v M. Soboto ali v Rogaševce. pri tem pa zamudijo precej časa.
Pred kratkim smo imeli pri Gradu mladinski sestanek. Na sestanku sta bila tudi predsednik OOSZDL tov. Miloš Ledinek in predsednik LMS za okraj M. Sobota tov. Ludvik Pleteršek. Sklenili smo. da bomo do 15. X. ustanovili vaške mladinske aktive po vseh vaseh občine. Še v oktobru bomo imeli mladinski občni zbor. Najvažnejši sklep sestanka je bil: pritegniti v mladinsko organizacijo vso vaško mladino.
V zgornjem delu Grada se je marsikaj spremenilo. Popravili so glavno ulico in uredili drevored. V kratkem bodo dogradili tudi dve stanovanjski hiši. V parku, ki je zelo zanemarjen, bi bilo potrebno popraviti steze in postaviti nekaj klopi. Tudi pot od postaje LM je potrebna popravila. Z vsemi temi malenkostmi bi dobil Grad mikavnejši zunanji videz.	n
Pogled na središče Murske Sobote
CANKOVA
Pred kratkim je imel Svet za šolstvo na Cankovi prvo sejo.
Predsednik sveta, tov. Gorjup, je prikazal stanje šolstva v občini. Še vedno primanjkuje učiteljev, saj nekateri poučujejo po 60 otrok v enem razredu. Razpravljali so o otroškem vrtcu na Cankovi in o šoli na Pertoči. Šola v Rogaševcih bo dograjena v kratkem. Izredno kritično je vzdrževanje šol v občini. Čeprav gre leto h kraju, je bilo porabljenih komaj 20°/o razpoložljivih sredstev za vzdrževanje šol. Svet za šolstvo na Cankovi je sklenil, da bo raziskal vzroke te nepravilnosti.
POMURSKI VESTNIK. 20. oktobra
ZDRAVSTVENI DOM V LJUTOMERU
JE STVARNA POTREBA
Že več let se vsiljuje v Ljutomeru potreba po novem zdravstvenem domu. Lani so izdelali načrt, ki pa še seveda ne predstavlja tega, kar si ljutomerski zdravstveni delavci tako toplo želijo — novega zdravstvenega doma.
Splošna ambulanta je stisnjena v prostorih, ki nikakor ne odgovarjajo sodobnim zdravstvenim potrebam. V isti stavbi je tudi protituberkulozni dispanzer, tako da se poslužujejo tuberkulozni bolniki iste Čakalnice kot ostali bolniki, kar omogoča neposredne infekcije. K ljutomerski ambulanti spada precejšen okoliš s 15.000 prebivalci. V ambulanti delata dva zdravnika splošne medicine. V lanskem letu so zabeležili 25.264 pregledov in obolenj.
Tudi protituberkulozni dispanzer je preveč utesnjen. V dispanzerju delajo: specialist za pljučne bolezni, medicinska sestra in bolničar. Lanskoletna statistika je pokazala velik odstotek obolelosti prebivalstva za tuberkulozo. Ob koncu preteklega leta je bilo 153 tuberkuloznih bolnikov.
Z zdravstveno zaščito v občini se ukvarja higienska postaja. Postajo vodi zdravnik, pomagata pa mu dva zdravstvena tehnika. V letu 1958 so odkrili 53 primerov nalezljivih obolenj. Člani zdravstvene zaščite cepijo prebivalstvo proti davici, kozam in tifusu. S cepljenjem imajo
precej dela. saj je v ljutomerski občini mnogo prebivalcev.
V Ljutomeru je tudi posvetovalnica za matere in otroke, ki posluje enkrat tedensko. Posvetovalnica daje mladim materam napotke za nego dojenčkov.
Sorazmerno najprimernejše prostore ima zobna ambulanta. Potrebno bi bilo ustanoviti tudi šolsko zobno polikliniko, vendar za to ni prostorov. Pri pregledu zob. šolskih otrok so ugotovili, da je 75 odstotkov otrok potrebnih popravila zobovja.
Vse navedene stvari so samo drobci te problematike v Ljutomeru. Zdravstveni delavci se dobro zavedajo svojih nalog, katerim bodo lažje kos, če bodo dobili potrebam primeren prostor za svoje delo — nov zdravstveni dom.
V Bakovcih se je sestal novi krajevni odbor
V Bakovcih se je prvič sestal novoizvoljeni krajevni odbor. Na seji so izvolili predsednika in sprejeli več sklepov. Uredili bodo najbolj prometno cesto in na novo nasipali gramoz, ob potoku Mokoša pa bodo nasadili nasade za olepšanje vasi. Trenutno najbolj pereče vprašanje je mlinski obrat v Bakovcih, ki kljub prošnjam vaščanov ne sprejema žitaric v predelavo. Bakovčani se morajo sprijazniti s tem. da vozijo svoja žita  predelavo v oddaljene mline. Poslovalnica KZ ima zelo lepo urejeno skladišče, tako da je odkup poljskih pridelkov nemoten. Upravni odbor zadruge je obljubil v Bakovce tudi drobilec žita, ki bi bil nujno potreben v vasi — toda ostala je le obljuba.
Tudi šolski odbor je imel svojo redno sejo. na kateri je sprejel sklep, ustanoviti kmetijsko gospodarsko šolo. za katero je v vasi precejšnje zanimanje.
Pomurski čebelarji:
Letošnji pridelek medu je slab
1. oktobra letos so se sestali v M. Soboti čebelarji vsega Pomurja. Na seji so obravnavali važna organizacijska vprašanja: kako pritegniti k organiziranemu delu vse čebelarje in kako si pravočasno omisliti sladkor za krmljenje čebel.
Letošnji pridelek medu je izredno slab. Ajdovega medu sploh ni, dočim je bil spomladanski pridelek izredno majhen. Pereč problem našega čebelarstva je sladkor za krmlje-
nje čebel. Skrajni čas je, da začnejo čebelarji krmiti čebele, ker jim v nasprotnem primeru preti nevarnost, da bodo čebelje družine pomrle. Tudi glede pasišč bo treba ukreniti vse potrebno. Čebelarji so mnenja, da naj Okrajni ljudski odbor izda odlok o čebeljih pasiščih. Imenovali bodo tudi posebno komisijo za razdeljevanje pasišč.
Naši čebelarji nadalje menijo, da bi se morala oblast bolj zanimati za razvoj čebelarstva. Poudarili so, da je čebelarstvo zelo važna panoga, saj je statistično ugotovljeno, da opražijo čebele nad 80% vseh cvetov — kakor na travnikih tako v vrtovih — in tako pripomorejo, da obrodijo jablane in druge kmetijske kulture. Tudi med je blago, ki ga ne smemo podcenjevati, prav tako vosek, ki je potreben naši industriji.
A. Benko
Ali naj bo Zavod za socialno zavarovanje molzna krava ?
Že večkrat smo govorili o primanjkljajih o Kmetijski zadrugi Kapca. Naslednji primer je po svoji vsebini še prav posebno zanimiv.
V. F., doma iz La koša, je bil leta 1952 poslovodja KZ Kapca. Novembra istega leta so V. F. zaprli, ker je prikrajšal zadrugo za 243.000 din. Ko se je imenovani vrnil iz zapora, je ostal vse do konca minulega leta brez službe. Kaj se je zgodilo ob začetku prejšnjega meseca, ni nihče pričakoval, najmanj pa predsednik KZ Kapca. V. F., ki se je med tem časom zaposlil pri Trgovskem podjetju »Panonija« v Lendavi, je vložil tožbo proti KZ Kapca; v tožbi zahteva, naj mu izplača omenjena zadruga mesečne prejemke za čas.
ko je bil v zaporu. Zahteval je tudi otroški dodatek. Tožbo je dobil F., ker ni imela KZ Kapca nobenega pismenega dokumenta, da je odpovedala službeno razmerje omenjenemu tovarišu. KZ Kapca mora plačati V. F. 157.000 din rednih mesečnih prejemkov, od tega 71.000 din socialnega zavarovanja. Zavod za socialno zavarovanje pa 135.000 din otroških doklad. S tem denarjem, ki ga bo V. F. dobil od KZ Kapca in od Zavoda za socialno zavarovanje, bo z lahkoto poravnal primanjkljaj, ki ga je zakrivil v kmet. zadrugi. Vprašanje je. ali naj bo Zavod za socialno zavarovanje molzna krava zaradi malomarnosti posameznikov.
ce
IZ MOSTJA
Sola v Mostju ima šolski svet. ki se je sestal v letošnjem letu samo enkrat. Ko so pred kratkim vaščani pripeljali za šolo drva iz bližnjega gozda, se tega dela niso udeležili vsi. kakor bi bilo to potrebno. Tudi njihovi otroci se te akcije niso udeležili. šolo pa obiskujejo zelo neredno. Naloga šolskega sveta je. da naredi v tem oziru potreben red.
Zaradi pomanjkanja sadja v Mostju in okolici niso mogli pionirji sodelovati pri zbiranju sadja, zato so sklenili, da bodo nabirali želod. Z izkupičkom so plačali zavarovalnino za vse pionirje na šoli. Želod so nabirali skupno, po 1 uro na dan. Tudi s pletenjem copat so pričeli, vendar se ta posel ni obnesel, posebno zato ne. ker v šolskem poslopju ni prostorov za sušenje premočenih čevljev, v učilnici pa je to nemogoče.
Gasilci v Mostju niso dovolj delavni. Preti nevarnost, da bo brizgalna ostala brez gospodarja, ker je članov vedno manj. Vaščani, ki so še. člani gasilskega društva, nimajo praktičnih vaj. niti se strokovno ne izpopolnjujejo. Mogoče bo mostjanske gasilec razgibala pionirska desetina, ki bo v kratkem ustanovljena.
REZERVNI OFICIRJI SE IZOBRAŽUJEJO
Rezervni oficirji iz lendavske občine imajo redna predavanja. V počastitev Dneva republike bodo organizirali z aktivnimi tovariši iz lendavskega sektorja tekmovanje v streljanju in šahu.
Kaj bo z elektriko v Melincih?
Melinčani se že nekaj let trudijo. da bi napeljali v vas elektriko. Upali so, da bodo letos ob Dnevu republike zasvetile v vasi prve električne luči. Vaščane pa je DES obvestil. da bo ustavil vse delo. ker nima potrebnega jamstva. Vaščane je njegov ukrep potrl tembolj zato, ker so že vsa dela pri kraju. AH
Obsojanja vreden primer
V	zadružno trgovino v Križevcih pri Ljutomeru je pred kratkim prišla H. J., kmetica iz Bučečovec. Vstopila je zelo razburjena in najbrž malo vinjena. Še preden je zahtevala, kaj želi, je začela grdo preklinjati in zmerjati stare ljudi, za kaj sploh žive in podobno. Stranke so jo najprej samo nemo gledale in poslušale. Šele čez nekaj časa smo razumeli, za kaj pravzaprav gre. Stranke, ki so doma iz Bučečovec ali iz bližine, so nam pojasnile vso stvar. Njena mati, ki je stara 80 let. je pred leti izročila kmetijo hčeri Jožefi, sedaj pa hodi bosa in raztrgana. Bliža se zima, hčerka je morala kupiti materi obleko. To je storila seveda šele takrat, ko jo je k temu prisililo sodišče. Zaradi tega se je H. J. tako nedostojno vedla o križevski kmetijski zadrugi.
Sovaščani se zgražamo nad takim početjem. Potrebno je. da SZDL naredi v takih stvareh red, zanima pa se naj tudi za vse podobne pojave in naj jih razkrinka pred javnostjo.
KM
KUZMA
V	Tednu otroka smo se tudi pri nas razgibali. Ustanovili smo DPM. Posebno starši šolskih otrok so bili takoj pripravljeni sodelovati pri društvu. Na občnem zboru, ki smo ga imeli pred kratkim, smo se pomenili o delti otrok v šoli. Sklenili smo, da bomo pomagali otrokom pri pletenju copat. V Tednu otroka smo priredili otrokom in staršem pester popoldan. Na prireditvi so se obiskovalci pošteno nasmejali.

Že nekaj let smo pri nas razpravljali o šolskem plotu, dvorišču in stopnicah. Posebno plot nam je delal velike preglavice. S trudom smo vse to uredili. Pred kratkim pa nam je nekdo podrl skoraj ves plot. To se je zgodilo zvečer. Upamo, da bomo odkrili nepoštenjaka. ki ne ve čuvati družbene lastnine.	SD
Petdeset let gasilstva v Dokležovju
Nedavno so dokležovski gasilci dostojno proslavili 50-letnico delovanja svojega društva. Postavili so se z bogatini programom.
Večer poprej je bila velika baklada. Gasilci so se pomikali po cestah, spremljala pa jih je domala vsa mladina. Zborovalci so vzklikali tov. Titu, SZDL in ZK. Vsa vas je bila kot ena plamenica. Govor tajnika društva je poslušalo 700 ljudi. Za veselo razpoloženje ob kresu je skrbela godba na pihala.
V	nedeljo zjutraj je bila budnica. Vabila je ljudi k popoldanskim slovesnostim. Gasilci so položili vence na grobove umrlih članov društva in prižgali svečke. Pionirka je deklamirala pesem »V slovo« in godba je zaigrala žalostinko. Čez dve sto ljudi se je zbralo na pokopališču.
Popoldne se je zbrala pred zadružnim domom četa domačih gasilcev. ki so pozdravili goste iz Bakovec. Veržeja, Bunčan, Ižakovec, Melinec, Beltinec. Gančan in Lipovec. Verženci so prinesli svoj prapor. Na glavni proslavi je bilo okrog 3.000 ljudi. Gostje so zasedli svoja mesta na okrašeni tribuni.
Svečanost je odprl predsednik PGD. za njim pa je spregovoril podpredsednik ObLO Beltinci. Sledile so recitacije, nastop pevskega zbora in govor sekretarja OGZ M. Sobota tov. Škrgeta, ki je izročil štirim zaslužnim članom odlikovanja II. in III. stopnje. Ljudsko rajanje je trajalo pozno v noč. brez vsakega pretepa.
Rado Meglič
USPEŠNO POSLANSTVO NAŠE PREISKOVALNE SLUŽBE
Pojasnjen je gnusen zločin v Šalamencih
Prepiri v hiši umorjenega Franca Pečka so rodili usodno odločitev dveh — Alojza in Ane Gaber — in njuno zverinsko početje. — Franc Peček ubit v hlevu, razmesarjen pa v seniku. — Zločinec je odpeljal truplo na kolesu v Ledavo, glavo, roke in noge pa je zagrebel v odvodnem jarku pri Lemerjih. — Priznanje storilca po trdovratnem zanikanju je rezultat natančnega in vestnega posla kriminalistične in preiskovalne službe. — Alojz Gaber je Pečka dvakrat udaril po glavi, zaklal in razmesaril — na pobudo in prigovarjanje žene Ane, kakor je sam izpovedal preiskovalnim organom v svoji pismeni izjavi. — Zadnji petek je bila rekonstrukcija zločina v Šalamencih. — Navzočih je bilo čez tisoč ljudi, ki so izražali željo, naj bi storilcema sodili v Prekmurju. — Kakšna bo usoda Gabrovih otrok?
Bilo je pred usodnim 10. septembrom. V Pečkovi hiši so se vrstili stalni prepiri in nesporazumi med gospodarjem in njegovima najemnikoma Alojzem in Ano Gaber. Najprej so vsi trije živeli složno, potem pa so se začeli prepirati, čigavo je kaj v hiši: kregali so se zastran
semenja, posla in deleža pri žetvi, skratka: v skupnem gospodarstvu niso imeli urejenih materialnih odnosov. Gabrova sta hodila tudi na dnino in sta si marsikaj prislužila, drugače pa sta bila silno varčna, da ne rečemo, celo skopuška. Gaber je kot invalid in oče dveh otrok prihranil že okrog 100.000 din. Hotel si je kupiti hišo.
Posebno grabežljiva pa je bila Gabrova žena Ana, ki je zadnje čase do smrti zasovražila Pečka. Parkrat je celo prišlo med njima do osebnega obračunavali ja. naposled pa do naklepa, da se je treba Pečka enkrat za vselej iznebiti. Za uresničenje tega naklepa je Ana Gaber uveljavila svoj vpliv na moža Alojza in ga po daljšem nagovarjanju in grožnjah pripravila do tega. da se je 10. septembra odigral v Pečkovi domačiji tragični dogodek, ki ni le presunil prebivalcev Pomurja, marveč vse Slovenije in sosednje Hrvaške.
GOVORI STORILEC GABER
Bilo je takole: V soboto. 10. septembra ob pol petih zjutraj je umorjeni Franc Peček molzel kra-
vo. V hlev sta se prikradla Alojz in Ana Gaber. Pogovarjala sta se po nemško, da ju »stari« ne bi razumel. Gabrova je takoj prijela za kol. ki je bil prislonjen ob steno. in ga podala svojemu možu Alojzu, ta pa je Pečka dvakrat krepko udaril z njim po glavi, tako da je umorjeni padel vznak pod kravo. Peček pa še ni bil mrtev, marveč je močno hropel. Gabrova je skočila medtem po nož na verando hiše, se vrnila in ga izročila možu s pripombo: Na. zabodi ga, da ne bo trpel.« Gaber je potem prerezal Pečku vrat, da je izkrvavel. Po petnajstih minutah je truplo odnesel v bi jinsinkžieki,e-ixa- bui, nesel v bližnji senik, ga pokril s senom in pustil tam ležati do noči. Ponoči od sobote na nedeljo je okrog enajstih odšel na senik in pričel s svojim mesarskim poslom. Pečku je odrezal ude in glavo za-
to, da bi tako zabrisal sled za zločinom. kajti umorjeni je imel na rokah in nogah znake, ki bi ga valnim organom ugotovitev identitete. Ude in glavo je položil na umorjenčevo obleko in vse skupaj pokril s senom, truplo pa je dal v vrečo in ga s kolesom odpeljal v
Ledavo. Žena Ana je vedela za njegovo početje, saj ga je potem, ko se je vrnil in ko mu je prišla odpirat vežne duri. vprašala, kam je odložils Pečkovo truplo. Ko ji jc povedal, mu je dejala, da je prav storil. Čez nedeljo je bil Gaber ves čas doma, v noči na ponedeljek pa se je spet napotil v senik, zbasal ude in obleko v vrečo, vse skupaj odnesel k odvodnemu jarku pri Lemerjih in tam zakopal v ilovnato zemljo. K svoji ženi Ani se je vrnil
prepričan, da mu preiskovalni organi ne bodo mogli do živega. V to je bil lahko prepričan vse dotlej, dokler ...
ni njegova žena preiskovalnim organom med krčevitim jokom priznala: »Moj ga je vbuja« ...
ga niso preiskovalni organi prvič ujeli na laži, ko je dejal, da je bil v kritičnih dneh na domu Janževih (hčer in zet pokojnega Pečka), medtem ko je bilo ugotovljeno, da Janževih takrat sploh ni bilo doma...
ni po težkem notranjem boju nenadoma dejal preiskovalnemu sodniku: »Dajte mi papir, pa vam bom vse napisal, kako je bilo ...«
In Gaber je zapisal: »...in sem jo ubogal. In sem storil po njeni volji, nepa po mojoj gojilnoj volji in e po mojem Samovestnem ideju...«
Svojo izpoved je potrdil zadnji petek, ko je sodniku mariborskega Okrož. sodišča dr. Cvirnu, preiskov. sodniku Kosiju ter zbranim organom in novinarjem pokazal, kam je zakopal glavo in ude, kako je izvršil zločin. Govoril je precej samozavestno in brez večje potrtosti, pri tem pa je svoj zagovor obračal tako, da bi v svoje dobro nabral čimveč olajševalnih okoliščin. Nasprotno pa je njegova žena Ana sprva trdovratno zanikala vsak krivdo za zločin, potem pa klonila
pod težo dokazov in osebnega pričevanja Alojza Gaberja. Hlinila je navidezno žalost in potrtost, ki je lastna njenemu značaju, proti varnostnim organom pa se je obnašala sila nekorektno. Morali so jo celo s silo odvesti iz hleva.
KONEC ZGODBE PRED SODIŠČEM
Zgodba o žalostni epizodi, ki se je pripetila 10. septembra v Šalamencih. se bliža kraju. Svoj zaklju-
ček pa bo dobila, ko bodo zakonca Gaber posadili na zatožno klop. Vsa slovenska javnost je sprejela vest o gnusnem zločinu z velikim ogorčenjem in terja za zločinca najstrožjo kazen, delovni ljudje V Pomurju pa še posebej želijo, da bi Gabrovima sodili v Prekmurju — na kraju zločina. Taka želja, ki ni izraz maščevanja, marveč zadoščenja do zločinčeve okolice, je prevevala tudi čez tisoč ljudi, ki so se bili zbrali zadnji petek v Šalamencih kot priče odločilnega dejanja v preiskavi — rekonstrukcije zločina.
In še nekaj je vredno zapisati! Vsakega poštenega človeka mora zaskrbeti usoda dveh Gabrovih otrok, ki sta se tokrat s solznimi očmi poslavljala od. svojih staršev — zločincev. Mar se njiju ne bo v vsem življenju držal madež zločinstva, ki so ga povzročili starši, zlasti tedaj, če bosta ostala v vasi in sedanji okolici? Kaj se lahko zgodi, če bodo njuni sošolci in vaščani s prstom kazali na njiju, češ: Otroka zločinca!« Tako početje lahko rodi pri mladih Gabrovih samo zagrenjenost in občutke manjvrednosti, v poznejših letih pa maščevanje in pot roditeljev. Zato bi bilo prav, če bi otroka izločili iz sedanje okolice in ju poslali v kakšno vzgojno ustanovo, v kateri bi s strpljivo in skrbno vzgojo zabrisali v njuni zavesti žalostno dediščino staršev — zločin.
S. Klinar
Alojz Gaber
Ana Gaber
Pečkova domačija v Šalamencih — prizorišče umora
POMURSKI VESTNIK, 20. oktobra
3
KULTURNA PRILOGA
MLADA GENERACIJA SE PREDSTAVLJA
KULTURNA PRILOGA
Uredništvo »Pomurskega vestnika se je odločilo, da ho od časa do časa objavljalo »Kulturno prilogo«, ki bo namenjena našim literarnim ustvarjalcem, mladim in tudi starejšim. Razen tega bomo objavljali na tej strani tudi razne glose o soboških kulturnih problemih in o kulturno-prosvetnih problemih vsega Pomurja sploh.
Danes vam predstavljamo nekaj mladih ustvarjalcev v prozi in poeziji.
Prosimo vse, tudi tiste v naših vaseh, da nam pošljejo svoje rokopise.
Uredništvo
POMURSKIM PISCEM - ZAČETNIKOM
Že več let opazujemo, kako si nekaj mladih Pomurcev prizadeva, izpovedati in izoblikovati svoja spoznanja o sebi, o naših ljudeh in svetu zdaj o pesmi, zdaj o črtici, celo v noveli, skratka, v tej ali oni drugačni umetniški obliki. S svojimi začetnimi stvaritvami se predstavljajo ne samo v pomurskem časopisu, tem jih najdemo tudi na straneh srednješolske leposlovne revije Mlada pota in v reviji Prešernove družbe Obzornik. Od časa do časa si upajo tudi pred občinstvo v obliki literarnega večera.
Vemo: težko je biti velik umetnik, morebiti še težje je biti velik človek. Oboje pa je in mora biti osebni ideal — vabeči cilj vsakogar, ki je nameril korak h književnemu umetniškemu ustvarjanju. Brez velikega duhovnega napora, brez velike volje do brezobzirnega razkrivanja človeka — brez velike ljubezni do človeka ne more biti umetnosti, ki bi segla v nas. nam razgrnila našo podobo, da jo začutimo, da se duševno zmesimo in spoznamo lastno človečnost ali nečlovečnost. Ne politik, ne ekonom nimata dovolj moči. da bi segla s svojo besedo o tiste predele naše duševnosti, ki jih prikrivamo sebi in svetu. Sem mora prodreti in tudi prodre umetnik; pot do teh predelov pa je naporna in zahteva poleg ustvarjalnega daru še nenehno študiran je.
Brez pretiravanja lahko zapišem, da obstaja v nekaterih teh mladih ljudi resno pojmovanje dela. za katerega se odločajo in kar je še važnejše, da tu in tam lahko začutimo močan in svojstven utrip srca, ki se želi razodeti, in plemenito, človečansko misel. ki hoče prodreti med nas. Iskrenost kot osnova slehernega uspešnega umetniškega ustvarjanja, je jasen znak celotnega prizadevanja teh mladih ljudi.
Mladi umetniški rod predvsem ne sme pozabiti na pomembno mesto, ki mu gre v naši družbi. Ne mislimo na to. da naj opeva našo družbeno ureditev. Ne. Zavedati se namreč mora samo tega: pri nas živi človek, ki ima pred seboj svetal cilj — biti socialističen človek. Ker pa naloga umetnosti ni. da nam grmadi prazne fraze o tem človeku, temveč da nam z vso brezobzirnostjo predstavi nas same. naj ta mladi rod skrbno proučuje našega človeka, v njem naj išče modrosti za svoje delo. on sam bo zadosten vrelec za to, kar mu književnik mora povedati — kar mu mora tudi krutega o njem samem povedati. Ta pot bo prava, samo na tej poti so odprta vrata do velike besedne umetnosti naših dni.
Mladi rod mora tudi vedeti, da ga v sedanjih družbenih razmerah nihče ne ovira pri ustvarjanju. Nekoč ni bilo tako. Ves čas med vojnama n. pr. je konservativni prekmurski tabor hudo nasprotoval nemohorjanski umetniški literaturi in se zaganjal v Kranjčevo literaturo in v revijo Mladi Prekmurec. Tega torej danes ni več. Nasprotno! Dolžnost vsakogar, ki mu je kaj do literarne kulture, je. da svetuje mladini pri njenem naporu, da goji razume-
vanje do njene ustvarjalne volje. Četudi nas le-ta morebiti še ne obsipa z darovi, kakšnih še nismo srečali, ji moramo prisluhniti, jo pravično vrednotiti, odločno povedali: to je vredno in to ne. In ko se bo mladina srečala s prvo odločnejšo kritiko. je to ne sme zlomiti, ne ji streti delovne volje. Kdor pade ob prvi ostrejši kritiki, ni ustvarjalec -osebna užaljenost je grob sleherne literature.
No. mladi rod ustvarja, že se čuti dovolj močnega in zrelega, da stopa v javnost. V njem čutim polno ljubezni do dela. polno delovnega ognja. Prav v teh dneh si skuša ustvariti lastno glasilo — Utrinke, h katerim bo povabil k sodelovanju tudi one ljudi v Pomurju, ki so voljni umetniškega dela. Morebiti je to dobra pot do obnovitve tradicije — do ustanovitve novega literarno-kulturnega glasila v Pomurju, pri katerem bi sodelavcev, tudi starejših, gotovo ne manjkalo. Razumljivo pa je. da ga bo opravičilo in izsililo le vztrajno in vredno delo.
Franc Zadravec
Silva Valpatič:
Samoten grob
Bukov gozd šumi. ko drobne kapljice dežja boječe nežno padajo na tla:
»Tu. mama, išči me, tu. oče, sem ostal, v naročje smrti pal.
Tako sem sam.
Le bukov grm je tu z menoj. Obišči. draga, me nocoj.
prinesi krizantem in svečko mi prižgi, da ne bom tak sam na mrtvih dan !«
Takrat, ko so mačice zamenjale svoje srebrne kožuščke z zlatimi, sta šla prvič mimo tistega hrasta. Rečica. preko katere je iztegoval grčavo vejevje, je igrivo šumela med visokima bregovoma ...
Takrat, ko je nad sklonjenim klasjem onkraj vode zrak trepetal v žaru poletnega sonca, sta preležala marsikatero popoldne nad spokojnim tokom ...
In takrat, ko je odpadajoči želod tleskal po orumenelih listih, sta se razšla .. .
Razšla sta se, skoraj brez besedi. Kakor ljudje, ki si imajo, če se po-
redkoma srečajo, veliko povedati, a postanejo kmalu vsakdanji, če se dalj časa družijo in se nazadnje pogovarjajo celo o vremenu.
Saj... tistega večera je bilo vse kot nekoč:
Sedela sta na bregu, ki ga je voda izpodkopala, da so jima noge visele nad umirjeno gladino tolmuna. Gledala sta po poljih in se pogovarjala. In vendar...
In vendar se niso noge prešerno lovile, da se je drobila prst pod njima in risala kolobarje na vodi, kot nekoč. In vendar na oni strani ni bilo lepo kot nekdaj. Nekoč je bila tam rdeča detelja, bujna, kot mlaka razvnete, kipeče krvi. Nekoč je tam valovala žitna njiva, kot v vetru njeni lasje. Sedaj pa rjave prahe, siva koruzišča in mokri travniki, po katerih gazi goved ...
Sedaj je bilo vse turobno, brez smeha.
Na pašniku je nekdo zaklical:
Pridi sem. da si kaj poveva!
In nekdo je odgovoril:
»Sva si že vse povedala!
Tedaj je dejal:
»Menda nama je zmanjkalo besed.
»Saj, res.« je dejala.
Potem sta zopet molčala.
Nekje so kričali pastirji. Po vejah nad njima je nenehoma udarjal želod in padal v počasni tok. Včasih je katero zrno padlo z rahlim pljuskom. pod drugim zopet pa se je dvignil stebričast curek, da se je razgibala vsa gladina.
»Kako padajo drug za drugim,« je rekla. »In odmrlo listje.«
Hm!« je dejal.
In potem, ko je videl, kako se ozira po gozdičku že malce osmukanih starikavih jesenov:
Tak to te je tako prizadelo. Jesen je pač. Zastonj vzdihuješ.
»Ni res,« je rekla in se podprla vznak na komolce.
»Pa je! Poznam te.«
Nasmehnila se je.
On pa je povzel:
»Ti naj povem, o čem razmišljaš sedaj?«
Njen pogled, ki je blodil po komaj opaznih obrisih goričkih hribčkov. se je vprašujoče obrnil k njemu. kakor da hoče reči:
»Le kaj mi boš povedal?«
In on je vzkliknil:
»O pomladi!«
»Pha! Pomlad!« je stresnila z glavo.
»O čem pa?« je razočarano vprašal.
»Ah! Nič!«
Vzravnala se je in zagnala v strugo nekaj želodov, da je žlobudrajoče zapljuskalo.
»Čemu to vpraševanje?« je rekla nato.
»Ne vem o čem govoriti.«
»O ničemer govoriti!« je dejala posmehljivo. »Glej. kako pada listje! Govori o tem! In voda. Kako je mrtva! Govori o njej! In sivo blato in gnilo listje v njem. halia! Daj. govori, govori!«
On pa je molčal in čemerno zrl predse, kjer je nad vodo migotal trop komarjev. Če je za hip nehalo šelestenje v mogočni krošnji in niso bili ljudje na pašnikih preveč živahni, se je čulo njih tenko enolično brenčanje.
Otročad je zakurila ogenj in modrikast dim se je leno vlekel nizko
(Nadaljevanje na 5. strani)
K. Jakop: Kmečka hiša
Milan Erjavec:
OTROK PRI MRTVI MATERI
No, mamica, zdaj pa bi lahko že vstala, saj zunaj že dan je in sonček že vzhaja. Že vsi so pokonci, še ta tvoja mala — le čuj! le čuj — kako že razsaja!
Zdaj lučki upihnem, oh, mamica, smem li? Nočeš, molčiš — no, bom pa pustila.
Kako je to smešno! — No, očke odpri mil Bom pridna, obljubim, ne bom te jezila!
Saj vem, da ne spiš, da šališ se z mano. No, bom pa še jaz zdaj očke zaprla.
Tako zdaj ti, je-li, gledaš: malo čez ramo pokukam — uh! že spet si očke zaprla.
Če me pa, mamica, res ne ubogaš, te očku zatožim: »Fuj, mamica naša še spi!« No, no, le nič se ne boj, saj očka se naš vse jutro že kislo kremži...
No. zdaj s poljubom pač bom te zbudila. - Uh! Kako si hladna — saj ti si bolna! Le kje si hodila, da si tako se močno
prehladila?
No. mamica, saj boš spet zdrava.
Saj lučk ne ugasnem . . .
Še jaz bom pri tebi za hip poležala...
Marika:
Tožba
Se so noči. kakor omamne sanje in mesečina, bleda slutnja sreče, nad spečo zemljo prav lahno trepeče. Vse, vse je. kot bilo je dni nekdanje.
Še vsaka stvar navzočnost tvojo diha, povsod se čuti tvoj dotik in kot da slednja melodija tiha mehko ovija tvoj otožni lik.
A sama hodim zdaj po vseh poteh in zvezd utrinke štejem sama.
Da je vsaj drobna vez med nama, bi ne blestele solze zdaj v očeh.
Za kom zapahnem duri naj zvečer? Z vso težo lega name ta praznota. Tako tesno ovija me samota, kot hladni val obda samotno čer.
L. Danč: Motiv iz Primorja
Alfred Matiš:
SLOVENSKE KNJIGE NA GRMADI
»Ala, učiteljica je rekla, da morate knjige v Mačkovce peljati.« je rekel Feliks, ko je prišel iz šole.
»Kakšne knjige?«
»Tiste, ki so bile na podstrešju.«
»Knjige na podstrešju!« se je začudil Semler. »Povej, kakšne knjige in čigave?«
»Tiste knjige, ki so bile v šoli na podstrešju.«
»Tiste slovenske?«
»Da.«
»Pa zakaj v Mačkovce?«
»Da jih bodo sežgali.«
Semlerja je streslo. Rekel je sinu: »Povej, vse povej!«
»Danes se nismo učili. Učiteljica nas je poslala na podstrešje in nam rekla, naj vse slovenske knjige zmečemo na dvorišče, ker jih bodo v Mačkovcih na marofu sežgali.«
»Pa tudi ti si bil zraven?«
»Da, učiteljica je prišla s palico v roki in vsi smo morali na podstrešje. Nekje smo odkrili streho in zmetali knjige na dvorišče. Tako velik kup jih je,« in pokazal, koliko knjig je.
»Prokleti Madžari! Ne, ne bom peljal! Kaj se pa to pravi, slovenske knjige zažgati! Prokleti!« je siknil in odšel v hlev krmit konje. »Orat pojdem! Naj se ona pod nosom obriše, jaz ne bom peljal slovenskih knjig na grmado! Ne bom pa ne bom! Kaj sploh misli ta učiteljica? Da bi jo vrag!« Trdno je sklenil, da ne bo peljal slovenskih knjig na grmado.
Sin je vedel, da se oče jezi. Čutil je, da je tudi on kriv tega, a kaj more za to. Saj si ni sam izmislil, niti ni on tega ukazal, pač pa je učiteljica tako hotela.
Ker ga dolgo ni bilo, je prišla učiteljica sama k Semlerju. Dolgo sta govorila, a Feliks ni razumel niti besedice, govorila sta
namreč madžarsko. Semler je najprej vztrajal. da ne bo peljal, nato sc je začel opravičevati, češ da nima časa, ker mora orati. To je učiteljico razkačilo, ni več prosila, ampak odločno zapovedala. Semler se je zbral ter privolil. Šel je in napregel. Učiteljica je stala sredi dvorišča in ga gledala. Rahel smehljaj ji je šinil preko obraza. Ponosno je stopila bliže, pogledala starega, nato voz. če bo dovolj velik. Široko je razpotegnila ustnice in se glasno zasmejala. Semler jo je mrko pogledal. Vedela je. da ga je s tem razžalila, zato je rekla v madžarščini:
»No. očka, kar brez srda, saj ne bo zastonj. Boste videli, kako mi Madžari plačujemo.«
Semler ni nič odgovoril. Sedel je na voz. tudi učiteljica je prisedla, ter pognal.
Pred šolo je bil velik kup knjig. Zraven sta stala dva dečka. Vsak je imel v roki knjigo. Ko sta zagledala učiteljico, sta ju vrgla na kup. Učiteljica jima je ukazala, da morata knjige spraviti na voz.
»Ne, vidva ne bosta slovenskih knjig metala, naj jih sama, naj. omadeževana,« je z močnim glasom rekel Semler. Učiteljica ga ni razumela, ko pa je videla, da fanta stojita in se ne lotita knjig, je še enkrat zapovedala. Dečka sta zgrabila za knjige.
»Kar domov se mi spravita, takoj! Ne, ne bosta vidva slovenskih knjig metala. Sta razumela?« se je zadrl Semler in dečka sta prestrašeno pobegnila. Učiteljica je osuplo gledala. Ko je videla, da noče nihče zmetati knjig na voz, je stisnila zobe in se zaklela. da jim bo že pokazala, ter začela
sama. Prišla je še druga. Obe sta začeli z rokami grabiti knjige in jih metati na voz.
Semler je stal pred vozom ter gledal knjige. Bile so vseh vrst. velike, majhne, debele, tanke, v usnje vezane in z zlatim robom, tudi brez platnic. Same lepe slovenske knjige, ki so že deset in več let bile tu gori, že deset in več let so jih otroci nosili domov in jih prebirali po večerih. In zdaj pride tuja roka in tako ravna z njimi. To je greh, to se mora maščevati. Kje je to zapisano, in če je, ni po božji postavi. Tako se ne ravna s knjigami. Ali so te knjige zato kaj manj vredne, če so slovenske? Ali slovensko tiskana knjiga ni knjiga? Učiteljici sta se potili in sopli. Na rdečih licih jima je igral rahel nasmeh. Grabili sta z obema rokama in metali na voz. Na drugi strani so padale dol. Trgali so se listi in platnice.
»Peljite v Mačkovce na marof! Glejte, da vse pripeljete, če ne, bo joj! Vsaka knjiga mora biti tam! Jaz pridem takoj za vami. Ne dajte nikomur niti knjige! Ste razumeli?«
Semler ni nič odgovoril, pognal je konje in voz je zaškripal.
»Ljudje božji, kakšna sramota! Slovenske knjige! Ljudje božji, glejte, slovenske knjige! Glejte, poln voz knjig!« je glasno govoril, ko je peljal skozi vas. Vsakemu, kogar je srečal, je dal eno ali dve knjigi, govoreč:
»Na, nesi jo domov in jo skrij, dobro jo skrij! To je slovensko, skrivaj jo beri, vsak večer jo beri. to lepo slovensko knjigo! Na, za srajco jo deni!«
Tisti je potisnil knjigo za srajco, jo zapel, in šel dalje.
»Kam pelješ, Semler?«
»Poglej, slovenske knjige.«
»Kako gre?« ga je vprašal drugi.
»Gorje, poglej, kuko se nam godi! Slovenske knjige!«
»Kako je?« ga je vprašal zopet tretji.
»Slabo. Gorje nam! Poglej, kako delajo s slovenskimi knjigami! Poglej!«
Počasi je šel za vozom; vsak, ki ga je srečal, je dobil knjigo. Že se je poznala jama na vozu. Popravil jo je. Sonce je pripekalo. Cesta se je počasi vlekla. Na strmem klancu se je voz zagnal in knjige so padale na cesto, v prah. Semler jih je pobiral ter deval nazaj na voz. Jezil se je na cesto, na konje, na knjige, ki so padale z voza. Preklinjal je učiteljico in sam nase se je jezil. Potil se je. Vzel je žepno ruto ter si obrisal obraz.
»Ljudje božji . . .«
Držal je za ročico in gledal knjige, ki so se tresle, ter hodil s sklonjeno glavo za vozom.
Na marofu ni bilo nikogar. Stal je in čakal učiteljico. Ni je bilo. Mislil je, da če ne bo nikogar, bo peljal knjige nazaj. Seveda. malo bo počakal. Po dolgem času je prišel star mož z naočniki ter mu rekel z zelo prijaznim glasom:
»Zmečite, prosim, te knjige tu na dvorišču na kup.«
Samler jih je zmetal z voza, kajti hotel se jih je čimprej rešiti. Delal je, da se je potil, z rokavom si je obrisal pot s čela in še naprej delal. Ko je voz spraznil,
je stalo okrog kupa in okrog njega šest ali sedem ljudi, ki so z začudenjem gledali na velik kup slovenskih knjig.
»Ljudje božji, glejte! Ali ni to sramota? Slovenske knjige, pa tako . . .«
»Pazi, kaj govoriš!« ga je posvaril mož z naočniki, nato se je obrnil do ostalih ljudi in jim rekel:
»Prosim, zažgite jih! Naj zgorijo!«
Radovedneži so se spogledali. Mož z naočniki je vzel knjigo, jo raztrgal ter še enkrat rekel, naj jih zažgo. Izgovorili so se, da nimajo vžigalic. Sam je vzel vžigalice ter počepnil in drgnil šibico ob škatlo. Ni se užgala. Vzel je drugo ter s to zakuril na liste strgano knjigo. Plamen je zaplapolal in mož z naočniki je metal knjige na goreče liste. Plamen je vedno bolj pešal in končno se je samo še kadilo in nato ugasnilo. Mož z naočniki se je razjezil in nekaj zanirmral. Odšel je v hišo ter prinesel bencin, ki ga je polil po kupu. Vzel je zopet vžigalico in zakuril. Plamen je takoj zajel ves kup. zaplapolal in se visoko dvignil proti nebu. Zgoreli listi so se dvigali visoko, krožili po zraku ter se počasi spuščali na zemljo. Veter je daleč naokrog raznašal zgorele liste slovenskih knjig. Še ti so se razkropili po domači zemlji. Semler je gledal goreče knjige in zdelo se mu je, da ga vsaka knjiga prosi odrešenja za tako grozno smrt. Gledal je v plamen, v zgorele liste, ki jih je veter raznašal daleč naokrog in milo se mu je storilo. Gledal je, kako žalostno padajo in umirajo slovenske knjige, kako veselo plapola plamen, ki jih uničuje.
»Ljudje božji, če to ni sramota? To se mora maščevati!« je zaklical, skočil na voz in zdirjal domov. Na poti je srečal učiteljico. ki ga je hotela ustaviti.
»Ti si tega kriva, svinja! Bodi prekleta!« in dirjal je dalje.
POMURSKI VESTNIK. 20. oktobra
Drago Grah:
Večer ob Ledavi
V času zadnjih dveh let so v bivšem ljutomerskem okraju ustanovili šest delavsko-prosvetnih društev »Svoboda«. To so večinoma stara kulturno-umetniška društva, ki so tam obstajala že prej. »Svobode« so prevzele njihovo jedro, skušale pa so jim dati novo vsebino in tudi novo vodstvo, v katerem so sedaj zastopani tudi delavci. S tem se je spremenil tudi sestav članstva, ki je pridobilo mnogo delavcev. Zaradi izrazito intelektualnega in ponekod tudi čisto malomeščanskega vodstva prejšnjih kulturno-umetniških društev, so se delavci seveda izogibali teh društev in niso hoteli sodelovati v njih. Posebno značilen primer je bilo kulturno-umetniško društvo v Ljutomeru, kjer je trajala borba za preusmeritev društva v delavsko-prosvetno skoraj polni dve leti. Seveda ni naš namen posploševati in trditi, da je bilo povsod tako. Prav tako ne mislimo tukaj analizirati dela vseh »Svobod« v bivšem ljutomerskem okraju. Obiskali smo samo dve izmed njih in izvedeli, kako delajo in žive.
»Svoboda« v zadrugi Železne dveri šteje okoli 110 članov. Ima dramatsko in izobraževalno sekcijo. Razpolaga s knjižnico, ki ima okrog 500 knjig. Sedaj, v zimskem času. bodo mnogo brali. Glasbene sekcije nima-
Večer ob Ledavi
(Nadaljevanje s 4. strani)
nad jelševjem in vrbjem, ki je róbilo številne jarke. Nekje za njima je tožno zavpila žolna, hip nato sfrlota la preko njiju in v valovitem letu zdrsela v zamegljeno gozdno senco na nasprotni strani pašnikov. Sapa je nenadoma zamrla in le včasih se je spustil skoz vejevje kak želod.
Tedaj je v suhem listju med njima nekaj zapraskalo. Bil je velik hrošč s svetlim modrim oklepom.
»Joj. hrošček!« je veselo zaklicala ter segla proti živalici.
On pa je zamahnil z roko in hrošča skupaj z listjem sunil z brega.
»Ti si pa.... ti si pa grd!« je rekla po svoji stari navadi ter jezno vstala. »Potaplja se! Kako se lovi za listje! Pomagaj mi ga rešiti! je zaprosila.
On pa je obsedel, kakor da jo je preslišal.
»Tudi brez njega boš lahko študirala biologijo, «je rekel pikro.
Ona pa:
»Saj ti si okruten!«
Ravnodušno je trznil z obrvmi ter grizel slamko.
Saj je bilo vse turobno, brez smeha.
»Ga ne boš rešil?« je zopet rekla.
Moral bi skočiti v vodo. je dejal hladno.	v
Pa nič!« je odvrnila.
Na čelu je čutil komarjev pik. Počakal je. da se mu je približal in ga nato z dlanjo zmečkal. Potem je iztegnil roko nad vodo in očistil s prstov ostanke.
In tedaj je rekla:
Oh. pojdiva! Pojdiva od tod!
Njeni koraki so zašumeli med vitkimi debli jesenov. On se je počasi obrnil za njo.
In tako sta šla molče drug za drugim skozi gozd. Skoraj vsi jeseni so se kmalu nad zemljo razraščali v dva vrhova, ki sta se zopet razcepljala na več vej. In vsi ti izrastki so se dvigali skoraj navpično visoko pod večerno nebo. Zdelo se je, da ta okorna debla, te večkrat kolenasto upognjene veje, ki so segale visoko nad ostalo drevje, kakor da se hočejo odtrgati od tal. skrivajo v brezmočnem naročju ukleto bol.
In ko sta prišla do mesta, so se v tihih ulicah prižigale luči. In ko sta prispela na križišče, sta se razšla z zamrzlim pozdravom izpod bele luči.
Jože Olaj:
In spet bo maj
In spet bo maj!
na oknih rože bodo cvele,
mi v srcu tihe moledije spet zvenele
kot nekdaj.
A če se spomnim nazaj na to! Zakaj te melodije onemijo?
Zakaj o srcu dalje ne zvenijo? — ker vse to davno je bilo.
V deželo spet prišel bo maj. narava spet bo zelenela in v gaju spet bo ptička pela... kot nekdaj.

Milan Horvat:
Zvončki
Okno sem odprl.
da bi slišal smeh pomladi.
da bi videl.
če se imajo ptički že radi.
Tam ob vrbah pri potoku, zvončki so gotovo pognali in v belem šopku
bi se ti na prsih prav lepo podali. *
Marika:
Ničesar nočem
Ničesar nočem, kar bi te pretreslo. morda ti povzročilo težko vest. ničesar, kar bi boli ti prineslo. — Le bodi. bodi sebi zvest!
A ko ie najbolj tiha noč, vsa z zvezdnim prahom posejana, ko vsa prevzame me nemoč in sem tako strahotno sama,
želim, da bi s,e polastila mehkoba tudi tvojega srca, da skupaj bi lepoto pila in eno sanjala oba.
da v tvoji bi se moja roka skrila, povedala ti vs,. kar jo boli. 
Le to. Potem pomirjena vrnila v svoi svet bi se, kjer tebe ni.
Večerne sence
(Foto Stajnko)
Otroški prazniki v Radencih
V nedeljo je bil v Radencih občni zbor Društva prijateljev mladine. Društvo uživa ugled in je zanj veliko zanimanja, saj se je zbora udeležilo 93 prijateljev mladine obojega spola.
Upravni odbor je bil precej delaven. saj je imel 7 rednih sej in več sestankov. Na sejah so odborniki razpravljali o pripravah in izvedbi otroških praznikov, o življenju socialno ogroženih otrok in rejencev — pastirčkov, ki jih gospodarji radi izkoriščajo, o organizacijskih vprašanjih in podobno. Otroški prazniki kot so Novoletna jelka, Pozdrav pomladi. Dan otroka, so postali v Radencih prav po zaslugi Društva prijateljev mladine že tradicionalni. V trajnem spominu bo ostala otrokom tudi pustna zabava, ki jo je društvo organiziralo v šoli in v vrtcu. Člani DPM so večkrat obiskali socialno ogrožene otroke ter se zanimali za njihovo delo in življenje. Najboljši rejniki so bili na občnem zboru pohvaljeni. Z namenom. da razširi svoj krog članstva, je DPM v Radencih organiziralo družabni popoldan.
L. Danč Melanholija
NAŠI PIONIRJI O TEDNU OTROKA
Mama -- tudi Tebi najlepše misli in želje
Prejšnji teden je bil posvečen materi in otroku. V tem tednu se je vsak rad spomnil svoje matere in njene ljubezni. Pravzaprav se mnogo otrok te ljubezni ne zaveda, ali pa je niti ne čuti. Navadno to občuti šele takrat, ko mater izgubi. Šele takrat se zave. kaj mu je bila mati.
Mamo. kakor tudi ata, ljubim že od otroških let. Vendar pa sedaj, ko mi je mama zbolela, čutim do nje veliko večjo ljubezen kot prej. Sedaj čutim, kako velik zaklad bi izgubila, če bi mi mama umrla. Verjetno pa mi je še mnogo prikritega, kar bi občutila šele po njeni smrti. Sicer pa jo je zdravnik potolažil, da
bo ozdravela, čeprav bo bolezen morda trajala leto dni. To mi vliva veliko upanja. Če je kdo od nas bolan, sedi mati ob njegovi postelji in mu pridno streže. Mama tudi vedno skrbi, da nismo lačni in da smo primerno oblečeni. Če bi nje ne bilo. bi nam ata sam vse to težje preskrbel. In kako nas zna tolažiti, ka-
dar smo žalostni! Če pa smo veseli, se tudi ona smeje z nami.
Vsega tega sem se spomnila ob Tednu otroka in tudi sklenila, da bom moji mamici odslej naprej povzročala vedno manj skrbi.
Marija Horvat,
IV. razred nižje gimnazije v Bogojini
V Dolencih že imajo DPM
obdržati pa hočejo tudi pošto
Tudi naša vas je oživela. V Tednu otroka smo imeli roditeljski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan
in ga je vodil šol. upravitelj tov. Kerčmar. Na tem sestanku smo izvolili iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine. Že naslednjo nedeljo smo imeli ustanovni občni zbor. Izvolili smo prvo društveno vodstvo. Društvo šteje sedaj že okrog 70 članov.
Marljivo deluje tudi šolski odbor; težave imajo le s straniščem, ki ga gradijo že dve leti in — kakor vse kaže — še letos ne bo dograjeno. Kdo je tega kriv? Morda bi nam šolski odbor lahko odgovoril.
Težave imamo tudi s pomožno pošto, katero nameravajo zapreti. Vaščani smo proti temu ukrepu, kajti naša pošta je najstarejša v tem predelu.	-ne
Teden otroka v Bogojini
V	Tednu otroka smo lahko spoznali, da za nas otroke ne skrbijo samo starši, temveč tudi naši učitelji, saj so nam v tem tednu pripravili marsikaj prijetnega. Po vsem svetu posvečajo otrokom mnogo pozornosti in skrbi. Zato tudi Teden otroka primerno proslavljajo. In kakor drugod, smo praznovali tudi v Bogojini.
Pionirji smo bili v Tednu otroka še prav posebno zadovoljni, saj smo v teh dneh marsikaj lepega slišali in videli. V Beltincih smo si ogledali film »Slavčki v kletki«, ki nam je bil zelo všeč. V šoli so nam predvajali diofilme. V petek je prišel predavat zobozdravnik tov. Šimonka iz Lendave. Povedal nam je mnogo poučnega. Opozoril nas je, kako se moramo varovati pred raznimi boleznimi, kako moramo negovati zobe. V soboto smo gledali lutkovno predstavo Rdeče kapice«, ki so jo priredili učitelji. Igrica je bila zelo lepa, zato smo jo z veseljem poslušali in ji sledili. Za zaključek tedna pa so učenci prvega razreda gimnazije uprizorili igro Jurček«. Igra je bila zelo všeč nam in starejšim ljudem.
V	Tednu otroka smo lahko še prav posebno občutili, da naši star-
ši in vsi ostali, ki nas imajo radi, zares stremijo za tem, da bi bila naša mladost čim lepša.
Jože Sočič,
gIV. razred nižje gimnazije Bogojina
Teden otroka v Beltincih
Društvo prijateljev mladine v Beltincih se je skrbno pripravilo na Teden otroka. Predvsem je poskrbelo za bogat in pester program.
Najprej je priredilo vzgojno predavanje. ki ga je imel prof. Podjavoršek iz Celja. Škoda le, da se predavanja ni udeležilo več staršev, čeprav je društvo vse storilo za obisk. Prišlo je le okrog 80 ljudi.
Vsa šolska mladina beltinske občine je obiskala kino-predstave. Društvo je delno krilo stroške. Vzgojni film si je ogledalo okoli 1500 otrok. Mladinski organizaciji je društvo podarilo kegljišče, pionirjem pa so društveni člani uredili jamo za skoke. Izvedli so tudi nabiralno akcijo in uredili izložbeno okno. Bila so tudi športna tekmovanja med posameznimi razredi. Ob koncu tedna je na novo ustanovljena pionirska strelska skupina priredila tekmovanja v streljanju.	P. S.
Šolski svet
v Beltincih
Pred kratkim je imel šolski svet v Beltincih prvo sejo. Razpravljali so o izostankih šolskih otrok. Najbolj neredno hodijo v šolo otroci iz Odranec. Člani sveta bodo obiskali starše vseh takih otrok. O nerednem pošiljanju otrok v šolo se bodo pomenili na prihodnjem roditeljskem sestanku.
Člani sveta so se dogovorili, da bosta pričeli s poukom kmetijsko-nadaljevalni šoli v Beltincih in Črensovcih. Na sestanku so razpravljali tudi o štipendiranju dijakov v letu 1956.	A. H.
PROSVETA IN KULTURA
Povsod isti refren:
PRIMANJKUJE NAM VADITELJEV
jo, čeprav je zanimanje za petje in godbo precejšnje. Manjka jim pevovodij. Skupaj z zadrugami v Ivanjkovcih, v Presiki in na Kogu so imeli medzadružno godbo na pihala, ki pa sc je razbila. Sedaj bo »Svoboda« v Železnih dverih pokupila ostale inštrumente in ustanovila svojo lastno godbo. Dramatsko sekcijo vodi tovariš Štelcer in je med najaktivnejšimi. Pred kratkim so imeli premiero Bitenčevih »Ugaslih oči«, ki je lepo uspela in nameravajo z njo gostovati še v Presiki in na Kogu. Na splošno: v društvu je veselje, zanimanje, tudi talenti, materialna sredstva so v glavnem zagotovljena, dobivajo jih iz kulturno-prosvetnega sklada posestva — toda manjka kadrov. ki bi vodili sekcije, zlasti primanjkuje pevovodij.
Isti refren: manjka nam vodstvenih kadrov, zlasti še povovodij, smo slišali tudi v drugem delavsko-prosvetnem društvu »Svoboda« v Presiki. To društvo je eno izmed najmlajših. Ustanovljeno je bilo šele letos aprila. Ima iste sekcije kakor ono v Železnih dverih, le da imajo še tamburaše in v okviru izobraževalne sekcije tudi šahovski krožek. Skupno imajo 50 aktivnih članov. Tudi tukaj je dramatska sekcija med najbolj aktivnimi. Za 22. julij je pri-
pravila dve igrici: Punt« in »Vrnitev«. Sedaj pripravljajo večjo proslavo za 29. november. Imajo lepo dvorano, te dni renovirano. Imajo tudi materialna sredstva — poleg posestva jim je obljubila pomoč tudi ljutomerska občina — primanjkuje pa režiserjev, pevovodij za zbor, za tamburaše, tako nam je izjavil predsednik delavsko-prosvetnega društva »Svoboda« v Presiki.
Te dni so izvolili delegate za konferenco v Murski Soboti, ki je tudi že izvolila svoje zastopnike za kongres »Svobod« na Jesenicah. -š.
DPD »Svoboda« Radenci v izvedbi Finžgarjeve igre »Divji lovec«.
Kmalu bodo izšli »Utrinki«
S prvim novembrom bo izšla prva številka »Utrinkov«, literarnega glasila soboških dijakov. Z letošnjim letom stopa v drugo leto svojega življenja. toda letos z mnogo širšim programom. saj bodo glasilo izdajali dijaki ESŠ skupno z gimnazijo. K sodelovanju skuša pritegniti vse mlade literate Pomurja oz. vse, ki se kakor koli že bavijo z literaturo. To naj bi bilo nekako osrednje literarno glasilo mladih Prekmurcev, ki so že v preteklosti pokazali precej smisla za kaj takega, saj so že pred desetletji izdajali »Mladega Prekmurca« . Zato pozivamo vse prosvetne delavce na podeželju, ki imajo kaj smisla za to, da priporočajo mladini ta list,
posebno na nižjih gimnazijah bi lahko našel ugodna tla. Obenem prosimo vse, ki kakor koli že pišejo, da pošljejo svoje proizvode na uredništvo lista (Gimnazija M. Sobota) in rade volje jih bo uredništvo objavilo. Tudi naročila za list pošljite na uredništvo. Uredništvo se sicer zaveda, da ta list ne bo kako umetniško dovršeno glasilo, vendar nekaj pa bo le. Cena posameznega izvoda je 25 din. V prvi številki bodo sodelovali literati, ki so že objavljali svoje proizvode po raznih lokalnih časopisih ali pa dijaških listih: Erjavec, Grah, Valpotič, Matiš, Horvat, Jošar, Olaj, Doma. Nekaterih teh so sodelovali na nedavnem literarnem večeru v M. Soboti.
-an.
TIŠINA
Šolski odbor je sprejel predlog proračuna za leto 1956. V proračunu je predvidenih 1,069.000 din. S temi sredstvi bodo vzdrževali otroški vrtec, osnovno šolo in gimnazijo. Mesečni stroški znašajo za otroka: v otroškem vrtcu 5.100 din, v osnovni šoli 2.000 din, v gimnaziji pa 2.500 din. V šoli je tudi mlečna kuhinja. Siromašni otroci dobivajo malico zastonj, ostali pa plačujejo dnevno po 4 din.
JG
POMURSKI VESTNIK, 20. oktobra
Obisk pri naprednih sadjarjih
na Goričkem
Mnogi mislijo, da so že vse opravili s tem, če so posadili sadno drevje. Tako pa ne menijo Rituperjevi in njihovi sosedje v Kuštanovcih.
Po saditvi od časa do časa pregledajo vsako deblo — od tal do vrha, da bi tako ugotovili, če je skorja sveža. Zanima jih tudi, ali pravilno zaraščajo rane na deblu, ali se pravilno razvijajo vejice v kroni, ali se pojavljajo na drevescih tudi škodljivci itd.
Prazna mesta v nasadu že drugo leto izpopolnijo z novimi sadikami. Sadike pa, ki so v rasti zaostale in se ne bodo pravilno razvijale, odstranijo in na njihovo mesto posadijo najboljše vrstnice.
Že pri prvi rezi določijo osnovno obliko krone. Po njihovem mišljenju je boljša piramidna krona. Seveda pa ne kaže zavreči kotlaste krone, če je pravilno oblikovana. Težijo za tem, da že takoj v začetku vzgojijo krepko in stabilno ogrodje krone, zato odstranjujejo odvisne veje; bolj ugodne so namreč večje razdalje med posameznimi glavnimi vejami.
Zemljo v sadovnjaku redno obdelujejo. Na zbiti zemlji sadno drevje nazaduje in peša. Vsako jesen preorjejo sadovnjak, da lahko zemlja čez zimo nabere kar največ vlage, se drobi in prezrači, tako pa uničijo plevel in škodljivce, ki se skrivajo v zemlji. V zelo strmih legah ne orjejo zemlje, marveč jo prekopajo tik ob vsakem sadnem drevesu.
V sadovnjakih tudi sejejo, vendar le tedaj, če posevki (podkulture) ne škodujejo, marveč koristijo sadnemu drevju. Njihove izkušnje kažejo. da je škodljivo sejati žita v sadovnjakih. Okopavine (koruza, krompir, repa itd.) sejejo ali posadijo samo v sili, ker so prepričani, da je najbolje sejati metuljnice: gra-šico. njivski grah, inkarnatko in lupino. ki dovajajo zemlji dušik. Določili so že tudi kolobar, v katerem so metuljnice, ki jih pa od časa do časa zaorjejo v zelenem stanju (ze-
leno gnojenje). Večletnih metuljnic (lucerna) ne pridelujejo v sadovnjakih.
Vso pozornost posvečajo gnojenju sadovnjakov. Vsako tretje leto gnojijo s hlevskim gnojem (30 ton na ha), drugače pa uporabljajo umetna gnojila (200 kg dušičnih 300 kg fosfornih in 150 kg kalijevih gnojil). Na lahkih zemljah gnojijo večkrat z majhnimi količinami hlevskega gnoja, na težjih zemljah pa bolj redko in z več gnoja. Težji zemlji gnojijo v jeseni, lahki pa pozimi in zgodaj spomladi.
Sadno drevje čistijo mehanično, odstranjujejo nepotrebne veje, mah in lišaje, strugajo skorjo z debel in jih pobelijo z apnom. Apneni belež uporabljajo za zimsko mazanje debel in škropljenje sadnega drevja. Za 100 litrov apnenega beleža za mazanje uporabijo 20 do 30 kg, za škropivo pa okrog 10 do 15 kg gašenega apna. Menijo, da apneni belež ne učinkuje proti zajedalcem,
uniči pa mah, lišaje in trose nekaterih glivic ter delno varuje sadno drevje pred pozebo.
Odločno se borijo proti boleznim in škodljivcem na sadnem drevju. Jabolčnega zavijača uničujejo z arzenovimi pripravki (svinčeni arzenat) ali z DDT pripravki (pantakan, pepein, gesarol) dva ali tri tedne po cvetenju in avgusta proti drugemu zarodu. Odkrivajo zimska legla jajčec gobarja in jih uničujejo z rumesanom (kreozan, selinon), mažejo jih pa tudi z zmesjo katrana in petroleja. Poleti navadno škropijo s pantakanom in lindanom.
Še prav uspešno pa zatirajo ameriškega kaparja. Čez vse leto! Pozimi škropijo z rumesan-pasto, poleti pa vsaj dvakrat s pantakanom in lindanom.
V naših sadovnjakih pa lahko odkrijemo še druge škodljivce in bolezni (škrlup, listne uši, ameriški prelec, sadna gniloba, jabolčni cvetožer, breskova kodravost), ki terjajo od nas vso pozornost in skrb.
Ing. Lado Jerše
Še nekaj o umetnih gnojilih
Iz poročil Kmetijske zbornice Slovenije posnemamo, da so zagotovljene zadostne količine umetnih gnojil — apnenčevega amonijevega solitra (nitromonkal). kalijeve soli. Thomasove žlindre, superfosfata, apnenega dušika, nitrofoskala — za jesensko setev.
Ne bo odveč, če se seznanimo z lastnostmi posameznih gnojil.
Nitromonkal (apnenčev amonijev soliter) vsebuje poleg dušika še apno. V poštev pride za vse naše zemlje, posebno za kisle. Lahko ga trosimo tudi takrat, ko rastlina že rase.
Kalijevo sol lahko trosimo vsem rastlinam. Največ ga potrebujejo gomoljnice in korenovke (krompir, krmna pesa. korenje) in detelje. Hvaležne so zanj tudi druge rastline. Obenem s fosfatnimi gnojili je kalijevo gnojilo — kalijeva sol — za osnovno gnojenje vsem rastlinam. Šele takrat, ko ima zemlja dovolj fosforja in kalija, se dobro izplača tudi gnojenje z dušikom.
Thomasova žlindra vsebuje fosforno kislino in apno; uporabljamo jo na zakisanih zemljah, predvsem za večletne rastline, na travnikih in pašnikih, sadovnjakih, vinogradih, za detelje in sploh večletne krmne rastline na njivah ter za hmeljnike. Z njo z uspehom gnojimo tudi vsem ostalim rastlinam.
Superfosfat vsebuje lahkotopljivo fosforno kislino. Uporabljamo ga na dobrih zemljah, ki niso potrebne apnen ja.
Apneni dušik deluje počasi; trosimo ga spomladi 14 dni, poleti pa vsaj 10 dni pred setvijo, ker bi sicer škodoval mladim rastlinam ali semenu. Apneni dušik lahko uporabljamo obenem tudi za zatiranje plevela in razkuževanje zemlje, za uničevanje škodljivcev (rdeči pajek).
Nitrofoskal kot mešano gnojilo vsebuje apneni dušik, superfosfat in kalijevo sol, t. j. vse tri najpotrebnejše hranilne snovi za rastline.
Kdor ne ve, koliko posameznih gnojil (dušikovih, fosfatnih in kalijevih) naj trosi določenim posevkom, stori najbolje, če gnoji z Nitrofoskalom (400 do 500 kg na ha).
Ing. Lado Jerše
RANKOVCI
Novo izvoljeni krajevni odbor je na prvi seji izvolil za predsednika odbora naprednega kmetovalca Štefana Vučkiča. Člani odbora so sklenili, da bodo pregledali poslovanje v kmetijski zadrugi in naredili obračun za napeljavo elektrike. JG
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/11. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 55 -Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-60S v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
S sobotnega »Trezinega« sejma v M. Soboti — kakor vedno tudi tokrat ni manjkalo lončarskih izdelkov.
O ZATIRANJU KROMPIRJEVEGA RAKA
Na parcelah, na katerih je ugotovljeno, da so okužene s krompirjevim rakom, in na parcelah, ki so do 100 metrov oddaljene od okuženih parcel (okuženo območje), je prepovedano gojiti in zasipavati (silirati) krompir kukršnekoli sorte in druge rastline iz družine razhudnikov — šest let potem, ko je bila ugotovljena okužba.
Po šestih letih smemo na parcelah gojiti samo krompir tistih sort, ki so odporne proti krompirjevemu raku kakor tudi druge rastline iz družine razhudnikov.
Na drugih parcelah v okuženem območju in na parcelah 15 km okrog okuženega območju je dovoljeno saditi le krompir tistih sort, ki so odporne proti
krompirjevemu raku.
Za odporne štejemo tiste sorte krompirja, ki so bile odbrane pod nadzorstvom Zavoda za varstvo rastlin in pa tiste sorte tujega krompirja, katerega odpornost proti krompirjevemu raku je preizkusil tok zavod.
Odpornost krompirjevih sort proti krompirjevemu raku smemo preizkušati samo na okuženem območju.
Z območja, ki je okuženo s krompirjevim rakom in z ogroženega območja ne smemo odnašati krompirja (gomoljev, stebel in listja), hlevskega gnoja, komposta, seča in rastlin, na katerih so sledovi zemlje.
Ing. L. J.
Želimo še več takih poučnih
izletov
Članice Kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru smo obiskale več kmetijskih posestev v Pomurju. Izleta so se udeležile po tri članice iz vsake vasi. Vseh udeleženk je bilo 40. Najprvo smo obiskale Državno posestvo Beltinci, kjer smo si ogledale plemenske svinje. Najbolj so nas zanimale krave. Prijazni vodič nam je povedal, da je presegla molznost nekaterih krav v letu 1954 čez 4000 1 mleka. V Beltincih smo si ogledale tudi kurjo farmo in umetni valilnik. Tudi v Rakičanu smo si ogledale najprej živino, nato pa kmetijsko šolo. Tov. upravnica nam je razkazala šolske prostore. Tu moramo omeniti kuhinjo. V shrambi so nas presenetili z vkuhanim sadjem in zelenjavo, ki so jo pridne gojenke pripravile za zimo.
V Murski Soboti smo si ogledale Tovarno mlečnega prahu, kjer so nas seznanili s potekom izdelave mlečnega prahu. Pokazali so nam tudi, kako merijo maščobo mleka, kako mleko hranijo in grejejo. Medpotoma smo si ogledale tudi hlev z rodov-
niškimi biki, odkoder dobivamo seme za našo umetno osemenjevalnico v Križevcih. Živinozdravnik nam je pokazal bolne krave, ki so jih morali operirati, ker so imele žeblje med parklji ali pa so bolehale za kako boleznijo. Iz Murske Sobote smo se odpeljale v Črnce in si ogledale vzorne svinjske hleve, kjer gojijo pršutarje. Tov. Koren nam je v kratkih besedah orisal raz voj posestva. Omenil je tudi nekatere probleme, ki so jih morali premostiti v prejšnjih letih.
Iz Črncev smo se vrnile v Križevce s. kopico spoznanj in nasvetov, ki jih bomo poskušale uveljaviti doma. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri ogledu posameznih posestev razložili to ali ono stvar. Upamo, da bomo članice KZ v Križevcih priredile še večkrat tak poučen izlet.
Marica Frankova
Nekaj o kmetijski zadrugi v Tišini
Kmetijska zadruga v Tišini gospodari zadnje čase zelo dobro. Do 1 septembra letos je imela zadruga 1,047.000 din dobička.
V prejšnjih letih je bilo delovanje zadruge zelo zanemarjeno, posebno zato, ker so posamezni nakupovalci skrbeli samo za svoje žepe. V primerjavi s prejšnjimi leti so se zmanjšali tudi poslovni stroški zadruge. Da je kmetijska zadruga tako dobra, imajo največ zaslug predsednik, poslovodja in nakupovalec, ki gledajo na to. da je domača zadruga taka, kakršno si želijo zadružniki.
Pri nedavnem pregledu osnovnih sredstev zadruge pa so ugotovili, da
so že leta 1951 plačali radioaparat za zadružni dom, ki ga pa niso dobili. Po kasnejšem poizvedovanju so ugotovili, da je radioaparat v Prosenjakovcih. Tišinčani želijo, da bi dobili, že plačani radioaparat čimprej v svoj zadružni dom.	G.
Vlomilci
v kmetijski zadrugi
Pred kratkim je nekdo vlomil v poslovalnico Kmetijske zadruge v Kutincih.
Že dalj časa se potepajo v okoli( i Vidma in Bučkovec sumljivi ljudje, ki se hočejo preživljati s krajo. Nekaj takih delomrznežev so zgrabili miličniki in jih poslali tja, kamor spadajo. Nepošteno delo klatežev lahko preprečijo tudi ljudje, ki naj ne kupujejo nobenih stvari od nepoznanih ljudi. Nekaj podobnega se je pripetilo v Moravcih, kjer je neki kmet kupil sode, za katere so kasneje ugotovili, da so ukradeni.

V okolici Bučkovec je letos dobro obrodil želod, ki ga odkupuje domača kmetijska zadruga. Otroci ga pridno nabirajo. Z izkupičkom si bodo kupili knjige in zvezke. Nekateri nabirajo tudi kostanj, ki ga prav tako prodajajo zadrugi.
LENDAVA
V Lendavi je bil pred kratkim roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 50 ljudi. Lepa udeležba potrjuje, da starši zelo skrbijo za svoje šolarje. Tov. ravnatelj je ob tej priložnosti poudaril, da bo uspeh otrok še večji, če bodo starši bolj sodelovali pri njihovi  vzgoji.
Na roditeljskem sestanku so se razgovarjali tudi o mlečni kuhinji, ki bo pričela poslovati prihodnji teden.
Jesensko zborovanje mladincev predvojaške vzgoje v Lendavi je bilo zaključeno preteklo nedeljo. Letos se je udeležilo tega zborovanja okrog 100 mladincev. Rezultat je zadovoljiv, posebno v streljanju, kjer so dosegli mladinci prav lep uspeh. V bodoče bodo morali tudi v Lendavi misliti na taborjenje.
ČRENSOVSKI  PIONIRJI SO IZNAJDLJIVI
Dijaki na gimnaziji v Črensovcih pripravljajo igro »Profesor Klepec« in »Palčki«. Ves dobiček, ki go bodo imeli pri teh igrah, bodo porabili za izlet ob koncu šolskega leta. Ta primer naj bo pobuda tudi drugim pionirjem.	H J
KRIŽEVCI NA GORIČKEM
Pred kratkim smo izvolili novi krajevni odbor. Prva naloga odbora je: urediti in posipati vaške ceste, ki so zelo slabe. Vse premalo resnosti kažejo prebivalci za elektrifikacijo vasi, čeprav se vaški odbor trudi, da bi pomagali pri tem delu vsi vaščani. Pri napeljavi elektrike nam dela največ sitnosti omrežje, ker so hiše zelo raztresene.	er
TELOVADBA
ŠPORT
ŠAH
Eno točko so izpulili celjskemu „Kladivarju”
Kladivar (Celje) — Sobota 1:1 (1:1)
Zadnjo nedeljo so nogometaši Sobote gostovali v Celju in v tekmi za prvenstvo s tamkajšnjim »Kladivarjem« zabeležili neodločen rezultat. Gledalcev je bilo okrog tisoč, igrišče je bilo primerno, igro pa je vodil sodnik iz Krapine
Za Soboto so nastopili: Cak, Dujakovič, Kodila, Kološa, Babič, Norčič, Matjašec, Sečko II, Sirovina, Zelko in Sečko I.
Kladivar, ki je veljal za favorita tega srečanja, se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Sobočani sicer niso ponovili svoje zadnje in sijajne igre, vendar pa so se odločno upirali domačinom in jim zasluženo izpulili iz rok eno točko.
V prvih trenutkih so bili nervozni eni in drugi igralci; vse je izgledalo tako, kakor da se bojijo eden drugega. Prvi napadi na vrata Kladivarja so bili zelo nevarni. Posebno Matjašec je bil zelo hiter. A vendar: žoga je večkrat zletela mimo prečke. Pošiljali so jo s polja v polje. V 12. minuti je samo mulo manjkalo, pa bi Sobočani zabeležili gol; vratarja so premagali, žoga je padla pod prečko domala v svetišče, Maučec jo je hotel poriniti z glavo v gol, pa mu je padla na teme in mu ušla čez prečko v gol-aut. Kmalu je lahko
pokazal svoje sposobnosti tudi Cak. ki je bil v nedeljo zelo razpoložen. V 25. minuti so bili gostje uspešni. Sečko II je streljal v vrata, žoga se je odbila v polje, pritekel je Matjašec in takoj potresel mrežo. V 35. minuti je Matjašec prodrl v kazenski prostor domačinov in bil pred vratarjem namerno zrušen. Očitna enajstmetrovka, ki pa je sodnik ni prisodil! Par minut pozneje je Dujakovič zagrešil nepotreben prekršek nad Piklom -  izven kazenskega prostora. Sobočani so bili neodločni in niso pravilno
postavili zidu. zato je močan strel prinesel zadetek domačinom.
V drugem polčasu je prevzel pobudo Kladivar. Domačini so nevarno napadali vrata Sobočanov. Le svojim neodločnim napadalcem in odlični obrambi gostov s Cakom na čelu se imajo zahvaliti, da jim je zmaga ušla iz rok.
36. minuta je bila domala usodna za Soboto. Kodila je v kazenskem prostoru zrušil desnega krilca Kladivarja. Oster žvižg in že je bila žoga na beli točki. Močan udarec, krasna parada Caka in točka je bila rešena.
VI. KOLO
1.	Tekstilne	(Varaždin	6	6	0	0	37:4	  12
2.	Sloboda (Varaždin)	5	5	0	0	14:5	  10
5. Rudar	6	3	2	1	11:9	    S
4.	Tekstilae	(Or.)	6	5	1       2	15:6	   7
5.	SOBOTA	6	2	3	1	22:15	7
8. Kladivar	6	2	2	2	10:16	6
7.	Maribor	 6     2    1     3    13:12 5
8.	Zagorac	5	2	1	2	9:17	5
9.	Mladost	6	2	0	4	10:21	4
10.	NAFTA	6	1	0	5	8:15	2
11.	Bratstvo	6	1	0	5	12:30	2
12.	Jedinstvo	6	1	0	5	4:15	2
Nafta poražena tudi v Trbovljah
»Rudar« — »Nafta« 2:0 (1:0)
Poraz lendavskih nogometašev v Trbovljah ni presenetil niti igralcev, niti ljubiteljev nogometa v lendavski okolici. Moštvo, s katerim so Lendavčani nastopili v Trbovljah, šele začenja svojo nogometno kariero, izvzemši Štefaneca in Terčka, ki sta edina igralca od nekdanje enajstorice »asov«.
Pomlajena enajstoricn Nafte gotovo ni igrala slabo na vročih tleh v Trbovljah, kar nam potrjuje že sam rezultat. Še več! Napadalci Nafte so celo imeli več priložnosti, da bi lahko znižali rezultat, vendar so imeli pri streljanju na gol precej smole. Drugi del igre se je začel s precejšnjo premočjo domačinov, ki so v 52. minuti dosegli drugi gol za svojo barvo in obenem končni rezultat.
Tekma s celjskim Kladivarjem, ki bo prihodnjo nedeljo v Lendavi, bo gotovo pokazala, ali je lendavsko moštvo že prebolelo začetno krizo ali ne.	-ce
Srečanje med lendavskimi kegljači in vrstniki iz Čakovca je bilo to pot zelo zanimivo. Člani KK »Lendava« so pred kratkim doživeli v Čakovcu kar dva poraza, zato je njihova zmaga nad »Napredkom« iz Čakovca tembolj razveseljiv, saj so bili Lendavčani za 81 kegljev boljši od gostov.
V nedeljo na soboškem igrišču
— PRAVI DERBY —
Kibicem nogometnega moštva Sobote in sploh ljubiteljem nogometne igre se obeta v nedeljo, 23. oktobra pravi užitek in veselje, kajti na igrišču NK Sobota bo zanimiva tekma med
»TEKSTILCEM« (Varaždin) in domačo SOBOTO.
Tekma, ki bo prav gotovo imela povsem prvenstveno obeležje, saj se bodo domačini spoprijeli z moštvom, ki trenutno vodi v mariborsko-varaždinski podzvezni ligi, se bo pričela ob 14.30 uri. Ne zamudite ugodne priložnosti, kajti lahko se nadejate, da boste priče lepemu nogometu in razburljivim dogodkom pred svetišči obeh nasprotnikov. Domači igralci pa bodo v tem težavnem srečanju še posebej potrebovali polno mero športnega bodrenja.
Maribor — Rakičan 1:1 (1:1)
V nedeljo, 16. oktobra so rakičanski nogometaši gostovali v Mariboru proti drugi garnituri istoimenskega kluba. Tokrai je našemu predstavniku v mariborski podzvezni ligi šlo bolj od rok kakor prejšno nedeljo na domačem igrišču, na katerem so klonili proti Poljčanam z rezultatom 2:0.
Tekma je bila tipično prvenstvena: obe moštvi sta se trudili, da bi si priborili obe točki. Mariborčani so imeli v prvem polčasu rahlo premoč, kar pa se v drugem polčasu ni več ponovilo. Številne ugodne priložnosti za gol na obeh straneh so propadle zaradi nespretnih napadalcev in odličnega vratarja gostov Režonje, ki je branil z vso požrtvovalnostjo. Poleg njega se
je pri gostih odlikoval tudi branilec Bolkovič, ki je spretno odbijal napade domače enajstorice, ki se je bila okrepila z igralci prvega moštva (znana mariborska nogometaša Tomac in Brajninger).
Vodstvo so domačini dosegli v prvi minuti po krivdi obrambe gostov in Brajninger je dal vodilni gol iz neposredne bližine. Rezultat je iz enajstmetrovke izenačil Horvat v 30. minuti prvega polčasa. S-
Lendavski šahis Štefan Toplak je zadnjo nedeljo odigral simultanko proti dijakom nižje gimnazije. Zmagal je z rezultatom 14:1.
Na domačem igrišču:
Sobota II-Beltinci 8:1
PIONIRJI:
,Partizan‘ (Rače) - Sobota 0:2
POMURSKI VESTNIK, 20. oktobra
Nekaj o „Partizanu“ v Veržeju
TVD »Partizan« v Veržeju je med najboljšimi telesno-vzgojnimi društvi v Pomurju. Posamezni oddelki so pridno vadili tudi v poletnih mesecih. Redne vaje so omogočile veržejskim telovadcem, da bodo lahko priredili samostojno akademijo. Obiskovalce bodo presenetili mladinci in mladinke s preskoki in z vajami na orodju. Ni še mimo ta akademija in že mislijo delavni člani na drugo, ki bo 29. novembra. Ob tej priložnosti bodo pohvalili najboljše člane. Pri svojem delu imajo tudi težave. Te-
lovadnica je v zelo slabem stanju. Podi, ostrešje, okna in drugo, za vse to bi bilo treba najmanj 100.000 din. Tudi orodje je primitivno, z lastnimi sredstvi pa si boljšega ne morejo omisliti.
Dobro bi bilo, če bi jim pomagal Obč. LO v Ljutomeru in zagotovil društvu vsaj najnujnejša sredstva.
Tone Žnidarič
Drobna izpred kina
Bilo je pred kratkim. Namenili smo se v kino. Kupili smo karte. Ker je bilo do predstave še nekaj časa, smo šli v park. Ko je zvonilo, smo hoteli v dvorano skozi vrata, ki so obrnjena proti parku. Tovariš, ki tam pregleduje karte, nam je zavrnil. češ da je tukaj izhod.
Ko smo že sedeli v kino-dvorani, smo razmišljali, zakaj ni nad vrati označen niti vhod niti izhod. Tako bi obiskovalci kinopredstav lahko brez motnje hodili pri prvih vratih v dvorano. Pa še eno! Nekoč niso hotali dati reklame pri blagajni. Sedaj pa jo vsiljujejo vsakemu, če jo želi ali ne. Blagajničarka se navadno izgovarja da nima drobiža. Reklama stane -5 din in bi bilo prav. da bi službujoča vprašala vsakega obiskovalca, če želi reklamo.
KDO IMA PRAV?
Pod tem naslovom je pisec A. H. objavil članek v Pomurskem vestniku. V njem ugotavlja pravilnost daljave (v kilometraži) okrajne ceste od cestnega križišča Beltinci-Gančani do vasi Gornja Bistrica. Zaradi pravilnega razumevanja omenjene zadeve, dajemo k temu naslednje pojasnilo.
Resnica je, da sta oba kažipota postavljena na enem križišču in izkazujeta različno daljavo te ceste. Razlika, prikazana v kilometraži med navedenima kažipotoma, je zaradi tega, ker kaže kažipot republiške uprave za ceste daljavo od navedenega križišča v Beltincih do križišča cest pred naseljem Gornja Bistrica, kjer se križajo ceste: Gornja Bistrica—Lipa, Dolnja Bistrica —Dokležovje. Postavljeni kažipot Uprave za ceste pri OLO M. Sobota pa izkazuje daljavo te ceste od navedenega križišča v Beltincih do naselja Gor. Bistrica, kot je to navedeno na kažipotu. Razlika v daljavi od cestnega križišča pred naseljem Gor. Bistrica pa do naselja samega je 1 km.
Toliko v pojasnilo piscu gornjega članka in vsem prizadetim potnikom.
Uprava za ceste M. Sobota
Z UČITELJI SO TEKMOVALI
Pionirji IV. razr. nižje gimnazije v Črensovcih so tekmovali s svojimi učitelji v odbojki. Na igrišču se je zbralo čez 100 gledalcev-dijakov. Zmagali so učitelji z rezultatom 2:1. Zmaga učiteljev ne bi bila tako lahka, če bi sodnik sodil pravično.
B. M.
MALI OGLASI
LEPO POSESTVO — 4 ha zemlje, krasna lega ob cesti Ljutomer—Ormnož, nova zidana in opeko krita hiša, 65 arov vinograda, čez 2 ha njiv, sadonosnik s 120 drevesi in gozdom — prodam ali dam v najem iz polovine. — Naslov dobite pri Francu M., Lendava, Partizanska 112-18.
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA zaposlimo Preskrba zagotovljena. Plača po dogovoru. — Ivan Bedič, čevljarski mojster, M. Sobota.
16. OKTOBRA SEM IZGUBILA na cesti Mačkovci—Martjanci žensko torbico z denarjem in osebno izkaznico št. 0112122. Najditelja naprošam, naj mi vrne vsaj osebno izkaznico na naslov uprave lista.
HIŠO S PEKARNO in velikim vrtom prodamo na dražbi v nedeljo, 50. oktobra. Poizvedbe: Časopisni kiosk, M. Sobota.
DRAŽBENI OKLIC
29. novembra 1955 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču (soba št. 21) dražba nepremičnin — zemljiška knjiga Moravci: 5/4 vl. št. 50 in 162, 5/8 vl. št. 555, 1/4 vl. št. 569 in 1/2 vl. št. 645, 651. 655 in 658.
Cenilna vrednost 106.220 din.
Najmanjši ponudek 70.812 din.
Varščina 10.700 din.
Vsakdo, ki ima na nepremičninah pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna, naj svojo pravico prijavi sodišču najdalj na dražbenem naroku, še preden se začne dražba, ker sicer te pravice glede omenjenih nepremičnin ne bo mogoče več uveljaviti na škodo poštenega kupca.
V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v M. Soboti,
4. oktobra 1955.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
Pozivamo vsa PGD, da pošiljajo vsakih 14 dni poročilo o prodaji srečk gasilske loterije. Poročilo naj vsebuje število prodanih srečk in nakazani znesek.
PGD Dankovci bo 50. oktobra slovesno sprejelo motorko.
Kljub stalnim opozorilom še nismo dobil poročil o reviziji finančnega in materialnega poslovanja nekaterih društev, zato ponovno opozarjamo vsa PGD, ki še niso poslala omenjenega poročila, da to storijo po navodilih GZ LRS, bilten št. 6 in 8. Omenjena poročila naj pošljejo do 25. oktobra. Pri društvih, ki nam do tega roka ne bodo poslala zahtevanega poročila, bomo naredili pregled sami na njihove stroške.
Vabimo vsa PGD, da naročijo gasilske koledarčke za leto 1956. O številu naročnikov naj nemudoma poročajo OGZ.
ČLANI, GASILSKA DRUŠTVA, OBČINSKE GASILSKE ZVEZE!
Kupujte in razpečavajte med prebivalci srečke gasilske loterije. Srečka stane 50 din. Največji dobitki so: 500.000, 200.00., 100.000, 50.000. 20.000 din. Razen tega je še več manjših dobitkov. Žrebanje bo 4. decembra 1955. S sodelovanjem pri gasilski loteriji boste prispevali svoj delež k uspešni izvedbi velikega gasilskega festivala, ki bo prihodnje leto v Mariboru.
Iz pisarne OGZ
RAZPRODAJA
raznega gradbenega materiala, gradbenega orodja in ostalega drobnega inventarja bo vsak dan od 5. do 15. novembra 1955 v našem skladišču — - Ljutomer, Prešernova 40.
Prodajamo tudi razne nadomestne dele za avtomobile in nerazdeljena osnovna sredstva. Za osnovna sredstva pridejo v poštev kot kupci samo podjetja in ustanove socialističnega sektorja.
Splošno gradbeno podjetje Likvidacijska uprava Ljutomer
KINO
BELTINCI — 22. in 25. oktobra mehiški film »Zapor za žene«.
MURSKA SOBOTA — 22. in 25. oktobra sovjetski barvni film »Ana na vratu« — 25. in 26. oktobra ameriški film »River Street« — 27. in 28. oktobra italijanski film »Nehvaležno srce«.
GRAD — 25. oktobra francoski film »Ustreljen ob zori«.
ČEPINCI —	25. oktobra ameriški film
»Ostržeki.
V ELIKA POLANA — 25. oktobra ameriški film »Nevidni človek«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 22. in 25. oktobra ameriški film »Klovn« — 26: in 27. oktobra avstrijski film »Zapeljive zvezde«.
GOR. RADGONA — 25. in 24. oktobra angleški film »Rešitelji«; 26. in 27. oktobra francoski film »Ujetniki«.
RADENCI — 22. in in 25. oktobra angleški film Zlata mrzlica«; 27. oktobra angleški film »Maggie«.
Tedenski koledar
Nedelja, 25. oktobra — Božidar Ponedeljek, 24. oktobra — Rafael Torek, 25. oktobra — Darja Sreda, 26. oktobra — Lucijan Četrtek. 27. oktobra — Sabina Petek, 28. oktobra — Šimen Sobota, 29. oktobra — Ida
Gibanje sonca: V petek, 21. oktobra vzide sonce ob 6. uri 26 minut, zaide ob 17. uri 07 minut. Dolžina dneva: 10 ur in 41 minut.
Lunine spremembe: V nedeljo, 25. oktobra ob 24. uri in 04 minut prvi krajec.
SEJMI
Beltinci v sredo, 26. oktobra svinjski sejem; Bogojina v torek, 25. okt. živinski sejem; Črensovci v ponedeljek, 24. oktobra živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 24. okt. svinjski .sejem; G. Petrovci v petek, 28. oktobra kramarski sejem; G. Slaveči v torek, 25. oktobra živinski sejem; Martjanci v nedeljo, 25. oktobra živinski in kramarski sejem; Puconci v sredo, 26 oktobra živinski sejem; Turnišče v četrtek, 27. oktobra svinjski sejem; Bučkovci v petek, 21. oktobra splošni sejem; Kostanj v petek, 28. oktobra svinjski sejem.
STARŠI!	UČENCI. DIJAKI!
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
„DOBRA KNJIGA“ v M. Soboti
ima na zalogi:
	ŠOLSKI ATLAS po 680 din,
SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA I. za I. razred gimnazije po 150 din.
SLOVENSKA JEZIKOVNA VADNICA za IV. razred osnovne šole po 160 din.
Šolske zvezke za gimnazijo in osnovne šole.
Izkoristite ugodno priložnost in omislite si pri nas potrebne šolske pripomočke!
Širite Pomurski vestnik
NAJDENA DVOKOLESA
10. oktobra 1955 je bilo najdeno v uti na nogometnem igrišču v Ljutomeru žensko dvokolo znamke »Anker-Werke«, tov. št. 173643, črne barve, brez zvonca in dinama, brez sprednje zavore, že precej rabljeno, sedež usnjen in nov, sive barve, sprednji plašč zelene, zadnji pa črne barve.
12. septembra 1955 je bilo najdeno na travniku med jelšami pri Lukavcih moško dvokolo, brez znamke in številke, črne barve, že precej v slabem stanju.
Lastnika obeh koles naj se javita v naši pisarni, soba št. 12-11.
Iz pisarne
Tajništva za notranje zadeve pri OLO Murska Sobota.
DRAŽBENI OKLIC
23. novembra 1935 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnine — zemljiška knjiga Grad: 1/8 vi. št. 456.
Cenilna vrednost 41.075 din.
Najmanjši ponudek 42.000 din.
Varščine 4.200 din.
Vsakdo, ki ima na nepremičnini pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna, naj prijavi svojo pravico sodišču najdalj na dražbenem naroku, še preden se začne dražba, ker sicer te pravice glede omenjenih nepremičnin ne bo mogoče uveljaviti na škodo poštenega kupca.
V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v M. Soboti,
30. septembra 1955.
BILANCA
Zadružnega vinogradniškega gospodarstva, Presika pri Ljutomeru
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Znesek
Zap. štev.	NAZIV POSTAVKE	(v 000 din)
A.	Osnovna in izločena sredstva
1. Osnovna sredstva.............................................  26.457.—
2. Investicije v teku...........................................    6.090,-
3. Izločena sredstva in druga inv. sredstva ................    2.429.—
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva                                                          3.258.—
5.	Surovine in material..................................... .	3.652. -
6.	Proizvodnja............................................................          115.—
7.	Gotovi izdelki in blago.....................................    17.651. -
8.	Aktivne časovne	razmejitve...........................         851.—
C.	Sredstva v obrač. in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve....................................     4.889.—
10.	Ostala aktiva................................................
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček...........................................     1.679.—
12.	Izguba.......................................................
Skupaj . . .               67.071.—
PASIVA
Znesek
Zap. štev.	NAZIV POSTAVKE	(v 000 din)
A.	Viri osnovnih in izloč. sredstev
L Sklad osnovnih sredstev...................    15.627.—
2.	Dolgoročni kredit za dokonč. invest. . .	8.836.—
3.	Razni skladi.......................... .	2.429.—
4.	Dolgoročni kredit za fin. investicij .	.
5.	Ostali viri finansiranja investicij . . .	8.083.—
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka — kredit za obratna sredstva .	.	17.789.—
7. Angažirani del lastnih skladov ....	  2.781.—
8.	Pasivne časovne razmejitve...............
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavitelji	in ostale obveznosti	.	.	.	   909.—
10.	Ostala pasiva......................      
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček......                                                                         
12.	Kritje izgube............................
Skupaj	.	.	.	  67.071,—
Gospodarstvo je bilo ustanovljeno januarja 1954 iz SLP — kot poizkusni obrat.
Skupna vrednost pridelka znaša 25 milijonov 930.000 din. Obnovljenih je bilo 7 ha v celoti z lastnimi sredstvi, potreben je še kredit za nabavo plemenske živine. Knjigovodstvo je v redu in ažurno.
Vodja knjigovodstva:	Preds. upr. odbora:	Direktor podjetja:
Žabot Roman	Sovič Franc	Lipovec Ignac
BILANCA
»AVTO-REMONT« DELAVNICE, RADGONA
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Znesek
Zap. štev.	NAZIV POSTAVKE	(v 000 din)
A.	Osnovna in izločena sredstva
1. Osnovna sredstva................................. 2.479.--
2.	Investicije v teku...............................
3 Izločena sredstva in druga inv. sredstva                         171.—
B.	Obratna sredstva
4. Denarna sredstva.................................  110.—
5. Surovine in material.............................  774.—
6. Proizvodnja.........................................
7. Gotovi izdelki in blago..........................
8. Aktivne časovne razmejitve ................................    33. --
C.	Sredstva v obrač. in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve.........................   730,—
10. Ostala aktiva....................................     10 —
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček...............................
12.	Izguba......................................................
Skupaj .	.	.   4.307.--
PASIVA
Znesek
Zap. štev.	NAZIV POSTAVKE	(v 000 din)
A.	Viri osnovnih in izloč. sredstev
L Sklad osnovnih sredstev..................   2.229.—
2. Dolgoročni kredit za dovršene investicije	250.—
3. Razni skladi............................      166.—
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje invest.
5.	Ostali viri finansiranja investicij ....
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka — kredit za obratna sredstva .	.	800.—
7.	Angažirani del lastnih skladov ....
8.	Pasivne časovne razmejitve..............
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9. Dobavitelji in ostale obveznosti ....	844.—
10. Ostala pasiva...........................        18.—
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček.................................
Kritje izgube...............................
Skupaj . . .             4.307.—
Vodja knjigovodstva:	Preds. upr. odbora:	Direktor podjetja:
Černe Darinka	Gaberc Milan	Kočar Drago
BILANCA
»Avto-remont« trgovine, Radgona
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
  Znesek
Štev.	Naziv postavke v 000 din
A.	Osn. in izloč. sredstva
1.	Osnovna sredstva..............
2.	Investicije v teku.............
5. Izločena sredstva in druga
investicijska sredstva ....	15
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva................. 509
5.	Surovine in material ....             2.459
6.	Proizvodnja ...................
7.	Gotovi izdelki in blago . . .
8.	Aktivne čas. razmejitve ...	5
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve . . .                     1.021
10.	Ostala aktiva.................
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček............
12.	Izguba .......................
Skupaj . . .            5.787
PASIVA
Znesek
štev.	Naziv postavke v 000 din
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev . . .
2.	Dolgoročni kredit
za dokončane investicije . .
5. Razni skladi................... 75
4.	Dolgoročni kredit
za fin. investicij...........
5.	Ostali viri finans. investicij .
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obr. sred.            . 2.580
7.	Angaž. del lastnih skladov . .
8.	Pasivne čas. razmejitve . . .
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavitelji in ostale obv. . .              1.151
10.	Ostala pasiva..................   5
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček .......................
12.	Kritje izgube..................
Skupaj . . .       5.787
Vodja knjigovodstva:	Preds. upr. odb.:	Direktor podjetja:
Černe Darinka	Gaberc Drago	Kočar Drago
POMURSKI VESTNIK, 20. oktobra
Vtisi maturanta
s prijetne poti po naši državi 
Počitniška zveza Slovenije je letos že drugič organizirala krožno potovanje po Jugoslaviji. Letos smo se zanj odločili tudi soboški maturantje. Bilo pa nas je samo štirinajst, zato smo se pridružili celjski skupini.
V ponedeljek, 18. julija smo se odpeljali z brzovlakom iz Celja proti Beogradu. Na dolgi progi smo videli nepregledna polja koruze in pšenice, znane hrastove gozdove, tu pa tam tudi Cesto bratstva in enotnosti. V beograjski "tekstilni šoli smo odložili prtljago in se malce odpočili. Potem smo si ogledali znamenitosti Beograda.
Najprej smo šli v savsko pristanišče, nato na Kalemegdan. To močno staro obzidje je nekoč varovalo cestne in rečne prometne zveze med vzhodnimi in zahodnimi državami. Sedaj je tu lep park. Ohranjena je še kula Nebojša, posebno pa smo občudovali Muzej NOB. Zanimivi so tudi rimski vodnjak, grof Mustafa paše in trdnjavska vrata.
19. julija smo se odpeljali na Avalo, kjer stoji krasen Meštrovičev spomenik Neznanemu vojaku. Tu smo videli tudi vence tujih visokih gostov: U Nujev, Nehrujev, ruske delegacije in drugih. Avala je oddaljena od Beograda kakih 15 km. Tega dne smo si ogledali tudi zgradbo in sejne dvorane Zvezne ljudske skupščine, Terazije in Košutnjak. Zvečer smo se vkrcali na rečni parnik »Beograd« in odpluli po Donavi proti Djerdapu. Ponoči smo pluli mimo Smedereva in Deliblatske peščare, zgodaj zjutraj pa smo zapluli v Mali Djerdap, kjer se Donava zoži na nekaj sto metrov. Pri Donjem Milanovcu smo zapluli v Kazan, nato pa v veliki Djerdap, kjer je Donava najožja (200 m). 20. julija smo pripluli do Prahova. Tu smo se tudi prvič kopali v Donavi.
Potovali smo dalje do Zaječarja. Pokrajina okrog tega mesta je znana po svoji rodovitnosti in po Timočki buni iz leta 1885. Iz Zaječarja smo se odpeljali po ozkotirni železnici do svetovnoznanega Bora. Tu smo si ogledali rudnik bakra (največji v Evropi in tretji na svetu), topilnice in elektrolizo. Iz Bora smo se odpeljali nazaj v Zaječar, od tam pa v Niš, kjer smo morali prespati pod zelenimi drevesi v mestnem parku. Niš leži na zelo važni prometni legi. Šteje približno 50.000 prebivalcev. Tu se odcepi proga Pariz—Carigrad na Solun. Niš se je pod Rimljani imenoval Naissus. 2. julija zjutraj smo si ogledali Niško banjo. Posebno pozornost nam je zbudila Čele Kula. kjer so Turki vzidali okrog 8000 glav Sindjeličevih vojakov iz prve srbske vstaje (1804). Popoldne smo se odpeljali ob Jnžni Moravi skozi Leskovec in Vranje v Makedonijo.
Skoplje je bilo nekoč prestolnica Dušanovega cesarstva, sedaj pa je glavno mesto Makedonije. Vardar ga loči v dva dela: v moderni evropski in stari turški del mesta. Zadnji del hrani največ znamenitosti. Tu so lepi muzeji. Cerkev sv. Spasa je bila zgrajena po velikem požaru leta 1689. V njej je krasen in dragocen 10 m dolg in 6 m visok ikonostas, delo bratov Marka in Makarija Erčkovskih iz Galičnika. Cerkvica hrani tudi ostanke makedonskega junaka v ilindenski vstaji leta 1905 — Goce Delčeva. Bili smo tudi v notranjosti Muratove džamije, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Dalje smo si ogledali še zgodovinski muzej, Umetniško galerijo in Narodni muzej, ki ima bogato zbirko narodnih noš. Železniška postaja v Skoplju pa je ena izmed najlepših v Evropi.
Drugo jutro, 24. julija smo se z vlakom odpeljali v Bitolj, od tu pa z avtobusom do Prespanskega jezera, nato pa skozi prav romantične kraje do Ohridskega jezera.
Ohrid je eno najstarejših balkanskih mest. Tu je bilo žarišče starocerkvene slovanščine. Tu so delovali učenci Cirila in Metoda: Kliment, Naum in drugi. Sedaj je
Ohrid eno izmed najlepših jugoslovanskih letovišč. Samo jezero zavzema 350 kv. km površine in ima 605 m nadmorske višine. Najgloblja točka je bila izmerjena v globini 268 m. V Ohridu smo si ogledali najstarejše kulturne spomenike. Cerkev sv. Sofije spada med najvažnejše ohranjene spomenike Ohrida. Zgrajena je bila v začetku XI. stoletja. V XVI. stoletju so jo Turki spremenili v džamijo. Preske so bile pri prezidavi prepleskane. Zato so se ohranile še do danes, saj so jih začeli odkrivati že leta 1949. Dalje smo si ogledali cerkev sv. Kliinenta, v kateri so pravtako ohranjene
čudovite freske. Naslednji dan smo se s parnikom odpeljali v 50 km oddaljeni samostan sv. Nauma. nekaj metrov od albanske meje. Nazajgrede smo se ustavili še pri lepo urejenem sindikalnem domu. V Ohridu gradijo najlepši hotel na Balkanu.
26. julija smo se odpeljali v Strugo, kjer smo videli lep prirodoslovni muzej.
Dalje smo se peljali po ozki dolini Črnega Drima v dolino Radike, kjer stoji samostan sv. Jovana Bigorskega. Tu smo videli čudovite duboreze. Nato smo se spustili po krasnih serpentinah mimo Gostivarja in Tetova v Skoplje.
27. julija smo se odpeljali z vlakom skozi Kosovo in Metohijo v Peč. Do Reke je bila to naša zadnja pot z vlakom. Peč je tipjčno turško mesto, saj ima na primer ob eni ulici kar enajst džamij. Blizu mesta je samostan Visoki Dečani, na zahodu pa je stara pečka patriarhija, katero smo si tudi ogledali naslednje jutro. Z avtobusom smo se odpeljali v Črno goro — skozi Andrijevico in Titograd v Cetinje. Vozili smo se od 8. do 22. ure po krasnih črnogorskih serpentinah. Med potjo smo se ustavili v Rijeki Crnojević, kjer je najstarejša tiskarna na Balkanu.
V Cetinju smo si ogledali Njegošev dvorec, etnografski muzej, Njegošev muzej in grobnico Hipolita. Popoldne pa smo se odpeljali na Lovčen, kjer je pokopan črnogorski genij P. P. Njegoš, avtor Gorskega venca. Od tu je krasen pogled na Skadrsko jezero in Boko Kotorsko.
Na naše lepo Jadransko morje smo se pripeljali 29. julija. Med potjo smo se ustavili tudi v Njegoševi rojstni hiši. V Boki Kotorski smo si ogledali Pomorski muzej, katedralo itd. 50. julija smo se odpeljali z našo najnovejšo ladjo »Maribor« v Dubrovnik, največje jugoslovansko turistično mesto. Na vsakem koraku srečaš Nemce, Angleže, Francoze in druge tujce. Tu smo ostali dva dni. Ogledali smo si Kneževo palačo in v njej muzej, Anofrijev vodnjak, razne cerkve in dominikanski samostan, v katerem imajo veliko knjižnico (45.000 knjig). Knjižnice pa ženske niso mogle videti. Bili smo tudi na dubrovniškem obzidju. 5. avgusta smo se z ladjo »Dalmacija« odpeljali v Split. Tudi v tem mestu smo ostali dva dni. V Dubrovniku smo imeli najlepše prenočišče, v Splitu pa najboljšo hrano na vsej poti. Split je staro dalmatinsko mesto, posebno znano po Dioklecianovi palači. Pred stolnico je krasen peristil. okrašen z marmornatimi stebri iz Egipta. Tudi notranjost je lepa. Z zvonika je krasen razgled po mestu. Bili smo še na Marjanu, s katerega vidiš ves Ka-
štelnnski zaliv, Solin s tovarnami cementa in hidroavionsko bazo Divulje. Videli smo še in še mnogo lepega in zanimivega.
6. avgusta smo se z ladjo »Mostar« pripeljali skozi Kvarnerski zaliv v Reko. 7. avgusta pa smo se po treh tednih vrnili domov. Težko je bilo naše slovo od Celjanov, saj je bilo potovanje zares prijetno in prepleteno s številnimi tovariškimi vezmi. Zato ga priporočam vsakemu dijaku in državljanu. Še prijetnejše pa bi bilo naše potovanje, če bi imeli bolj prijaznega vodiča.
Rudi Jaušovec
S poti po Jadranu — Rab
Kumanooo   —   Spomenik padlim borcem
TUDI MOGOČE
»Ste že slišali, da je sosedov Pišta znorel od veselja, skočil iz tretjega nadstropja in se ubil.. .?«
»Sta se z ženo skregala?«
»Ne, dobil je odločbo za stanovanje.«

Dva potnika v vlaku se prepirata. kateri od njiju se je vozil s hitrejšim vlakom.
»Prvi pravi: »Vlak je vozil s tako naglico, da sem videl skozi okno telefonske drogove kot plot.«
Pa pravi drugi: »To ni nič. Jaz sem se vozil z vlakom od Ormoža proti M. Soboti. Vlak je drvel mimo vode in krompirjevih njiv s tako peklensko naglico, da sem videl skozi okno krompirjev gulaž.«
Zanimivosti iz kmetijstva
Po najnovejših podatkih so leta 1954 pridelali na Kitajskem čez 50 milijonov ton riža. LR Kitajska je potemtakem največji pridelovalec riža na svetu.

Število kmečkih prebivalcev na svetu občutno nazaduje. Pred drugo svetovno vojno je bilo namreč na svetu 62 odst. vseh prebivalcev kmetijcev. letos pa je to število za 5 odst. manjše.
Na selekcijski postaji v Tbilisiju (Gruzija, SZ) so pred nedavnim
vzgojili tri nove vrste koruze. Tako imenovana gruzinska vrsta koruze je visoka 3 metre, ima debelejše steblo od navadne koruze in tudi obilnejše storže.
Po najnovejših podatkih Organizacije za kmetijstvo in preskrbo (FAO) stalno narašča molznost krav na svetu. Letno namreč namolzejo na svetu 240 milijonov ton mleka. V Evropi namolzejo približno polovico te količine mleka, največ mleka pa namolzejo v Franciji (okrog 19 milijonov ton).
Na poljedelski visoki šoli v Jowi (ZDA) so preizkusili nov način krmljenja telet. V hrano so jim namreč začeli mešati gotove količine sladkorja. Telečje meso je baje zaradi tega okusnejše in boljše kakovosti.
Ali ga poznale ?
»Halo... Tu centrala Nafte! Želite?«
Če hočete govoriti s kom o podjetju Proizvodnja nafte v Lendavi, potem boste najprej zaslišali glas telefonista Vinca, ki je zelo spreten pri opravljanju svojega posla, saj je v tej službi že sedem let. Pred leti je bil telefonist na sedežu bivšega lendavskega okraja. V okolici Lendave ga kličejo Vinci, doma v Bogojini pa mu pravijo Časarov Vincek.
Naš znanec je aktiven tudi na kulturno-prosvetnem področju. V Bogojini je pridno deloval že v bivši Jugoslaviji, sedaj pa je aktiven član tamburaškega in pevskega zbora lendavske Svobode. Svojčas je bil tudi dober telovadec, kakor mi je sam zaupal.
Vince je star 38 let in je visok samo 126 cm. Vedno je nasmejan, zato ga imajo vsi radi. In še nekaj: prav gotovo je med najmanjšimi Prekmurci!	-ce
Člani počitniške zveze so imeli občni sbor
V torek 11. oktobra je bil v M. Soboti občni zbor članov Počitniške zveze.
Na zboru so bili delegati iz vsega Pomurja, predstavnik OO SZDL in drugi. Počitniška zveza je v Pomurju zelo ukoreninjena, saj ima 10 družin v devetih krajih Pomurja. Vseh članov je okrog 400 predvsem srednješolske mladine, prosvetnih delavcev in nekaj vajencev. Člani PZ so se v treh letih udeležili večjih izletov. Nekaj članov se je udeležilo krožnega potovanja po Sloveniji in Hrvatski. Posamezne družine so organizirale samostojne izlete s kolesi.
Glavna naloga PZ v prihodnjem letu pa bo, da pritegne v svoje vrstečim več kmečke mladine.	

Tišina
Pri nas imamo knjižnico že več let. Šteje okrog 500 knjig. Število knjig pa bomo v kratkem podvojili, ker bomo pričeli zbirati denar in knjige. Nekaj denarja bo prispevala tudi Ljudska prosveta.
Življenska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
1. Na sezonsko delo
Francija je bilo edino upanje naše trinajstčlanske družine. Pomenila je novo hišo in nekaj več postati zemlje. Ker sem bil med svojimi desetimi sestrami in brati najstarejši, sem po triletnem pastirjevanju 1934. leta kot sedemnajstletni fant skoraj vsak drug dan peš premerjal pot od Dokležovja do soboške borze dela. Pa vse zaman. Na borzi se niso zmenili za moje prošnje. Kar venomer so me osorno odslavljali z besedami: Nimamo mesta!
»Boš pač šel naprej služit« — je slabe volje odločil oče, ko sva nekoč temeljito pretehtala moj položaj.
Pogodil sem se za hlapca k Jurkovičevim v Turjance. Delal sem mnogo. Ker pa sva se z gospodarjevim sinom prav dobro razumela, sem bil kar zadovoljen. »Mladi« me ni smatral za hlapca. Rad je kramljal z mano in tudi za obleko mi je dajal naskrivaj iz svojega, To je bila zame tudi vsa sreča, zakaj ko sem prvega vtaknil v žep kak stotak, se je že pojavil na kolesu oče in mi ga odnesel. Iz dveh oralov zemlje in očetovega prekupčevalskega zaslužka doma resda niso mogli kaj prida živeti. Zategadelj mi je bilo tudi težko, ko sem 1938. leta moral k vojakom v Niš. Komaj sem čakal, da bi minilo tistih osemnajst mesecev, pa so mi za nameček odslužitev vojaškega roka še podaljšali za mesec dni.
Novembra 1939. leta sem se le srečno vrnil od vojakov s prvimi vestmi o vojni in s trdnim sklepom, da bom spet poskusil s Francijo. Iz Dokležovja je imela že skoraj vsaka druga hiša koga tam. Zato sem zimo tudi prebil doma in mnogo razmišljal o tem, kako bi se enkrat že dokopal te Francije...
Komaj je na obmurskih njivah in travnikih začel kopneti sneg, komaj je bil mimo fašenik, že sem se znova odpravil po dokležovski cesti proti Soboti. Topot nisem hodil zastonj.
Lahko sem stopil kar v pisarno borze in povedal svojo željo. Rekli so mi, naj počakam v veži. Ko je kmalu potem nekdo skozi pisarniška vrata zaklical moje ime, sem se zdrznil. Kri mi je udarila v glavo in prvi mah sem bil ves zmeden. Torej mi je le uspelo — sem se veselil sam pri sebi.
Dva dni kasneje — bil je to prijeten, sončen marčni dan — sem bil nared. Omotičen od domače šmarnice sem obstal s šibnatim kovčkom med vratci na ulico. Mati je pritajeno ihtela in si zakrivala obraz s predpasnikom, ostali domači so se nekam s povešenimi očmi motali okrog mene, meni pa ni privrela nobena solza na oči. Nič takega se ni zgodilo. Mlad in zdrav sem odhajal v deželo, ki naj bi nas rešila revščine, ki naj bi nam dala novo streho nad glavo in malce, vsaj malce podaljšala brazde naših njivic.
Sam sem se znašel na cesti. Nekaj časa so me spremljali zvedavi pogledi izza oken in plotov, tu in tam sem še komu pokimal v slovo, potem pa sem zadel kovček na ramo in se urno zgubil proti Bakovcem. Na soboški postaji se nas ni zbralo toliko kot po navadi, ko je odhajal transport. Tudi poznali se nismo kdo ve kaj, zakaj večina sezoncev je bila z Goričkega. Pesem in zategli, hripavi vriski so se osameli zlivali z glasovi harmonike in enakomernim sopihanjem lokomotive. Zavihtel sem se v nabito poln vagon in kar tja v en dan potegnil z nekom, ki je začel:
Ti boš pa j doma ostala . . .
Ko se je naš vlak zaustavil pred dokležovsko postajno utico, je bilo pesmi in razpoloženja konec. Zamišljeno sem se sprehajal s pogledom od vaškega zvonika proti Muri in logom ob njej. Enkrat, dvakrat sem se ozrl tudi v smeri proti Soboti, kot da bi hotel izmeriti razdaljo.
Bil je 15. marec 1940. leta. Teden dni pozneje se je po isti poti podal v obljubljeno deželo tudi moj mlajši brat. Bila sva poslednja Dokležovčana, ki sva se pred vojno hitro odpravila v svet.
(Dalje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 20. oktobra