Z opustitvijo pivovarne na žabjaku in pešanjem obrata na Jami v Šiški1 ni nikakor prenehalo pivo- varništvo v Ljubljani in njeni okolici ter na Kranj skem sploh. Ljudje so se navadili na uživanje piva, ki je bilo v naši poudarjeno vinorodni deželi dvakrat do trikrat cenejše od vina. Potrošnja je stalno na raščala. V prvi polovici 18. stoletja se je otvarjala pivovarna za pivovarno. Sredi stoletja je čisto dobro izhajalo kar šest pivovarn v sami Ljubljani. Kako so nastale in kdaj so dobile obrtno pravico, se ne omenja v nobenem ohranjenem mestnem spisu. V lanski razpravi sem dokazal, da se je v Ljubljani varilo pivo že koncem 16. stoletja. Prvi pivovarji so bili protestanti. Kuhali so tako zvano kameno pivo (Steinbier). Sto let pozneje pa se je bržkone pojavilo že kotlovno pivo (Kesselbier). Zlasti se zdi, da ga je varila Schiffrerjeva pivovarna na šišenski Jami. Kot lovno pivo je polagoma popolnoma izrinilo manj opojno in manj stanovitno kameno pivo in koritnjak. 1. PIVOVARNA „PRI DETELJICI" (Florijanska ulica 2i) Izmed pivovarn, ustanovljenih v 18. stoletju, je nemara najstarejša ona v Florijanski ulici, kjer je sedaj gostilna »pri deteljici«. 1 Glej v »Kroniki« 1937. mojo razpravo o ljubljanskih pivovarjih v 16., 17. in začetku 18. stoletja. Janez Jakob Fu.r, pivovar od leta 1711. do 1126. S pivovarstvom je tam začel Solnograjčan Johann Ja- cob Fux. Mož je bil v Ljubljani vsekakor 1. 1711., če ne že prej. 29. oktobra 1711. je v ljubljanski stolnici poročil vikar Blaž Legath Janeza Jakoba Fuxa s čip- karico Marjeto Markovič (Markouiz) pred pričama Matijo Brccljem (Wrezl) in \Volfgardom Andrejem Seifridtom. Nevesta je bila stara že 38 let. Rojena je bila 7. junija 1673. v Ljubljani kot nezakonska hči (»filia illegitima«) Luke Markoviča in Eve (?) Koser. Med meščane je bil Fux (»HannB Jacob Fux von Salz- burg mit der Spiz Cramerin Verhevrat, Weinschenk«) sprejet zadnjega februarja 1712. proti plačilu 10 gld. in da si na svoje stroške nabavi »gornje in spodnje orožje« (s. p. 1712). Vsak meščan je bil namreč tedaj še oborožen. Obratoval je Fux menda od vsega začetka v Flo rijanski ulici. Morda je skraja stanoval na ženinem domu. Sodni zapisnik iz 1. 1712. obravnava njegovo zahtevo, da mu magistrat izposluje povračilo 12 gld. 52 kr. deželne veljave, kolikor je bil potrošil za po ročnika Janeza Jakoba Pachnerja, ki je bil pri njem na stanovanju od 1. decembra 1711. do konca aprila naslednjega leta. Podobno prošnjo beremo tudi v sodnem zapisniku iz leta 1719. (fol. 153), v kateri predlaga »Jan. Jak. Fux, meščan in pivotoč (»Pier- schenk«) specificiran račun za 106 gld. 24 kr. dež. veljave, porabljene za pri njem nastanjene cesarske oficirje, prevzemnike novakov z dežele, od 1713. do PROCVIT PIVOVARNIŠTVA V LJUBLJANI - 18. IN 19. STOLETJE VLADISLAV FABJANČIČ KRONIKA 37 1718. leta. L. 1715. prosi za spregled desetega vinarja od tako zvane »Hoffstattcrjeve hiše na Starem trgu, ki jo je bil kupil od zdaj rajnkega gospoda Jakoba pl. Schellenburga«.1 Magistrat je Fuxu ustregel in mu dovolil »navadno vknjižbo« (s. p. 1715., fol. 83). V Florijanski ulici (današnja št. 24, gostilna »pri deteljici«) je vpisan Fux šele z letom 1716. Prej je bil tam lastnik medičar Jožef Ženko (pisan Sehen- kho, še večkrat pa Schinkho ali celo Schiinkho) in njegovi dediči.2 Po opombi, ki stoji v urbarjih za leta okoli 1700. stalno poleg Ženkovih dedičev »NB. Herr Schell«, bi se morda smelo sklepati, da je to tista prej omenjena Schellenburgova hiša, ne pa številka 5 v Florijanski ulici. Bodisi že kakor koli, zakonca Fux Janez Jakob in »dessen Ehevviirthin Margaretha« sta vpisana kot lastnika današnje »deteljice« do leta 1726., ko stopi na njuno mesto pivovarnur Pavel Kleplath z ženo Marijo Katarino, ki je dal hiši ime, kakršno se je ohranilo do današnjega dne. 1 Iz davčnih urbarjev ni razvidno, katera hiša je to bila. Hoffstatterjeva je n. pr. bila tudi današnja številka o. v ulici sv. Florijana, ki ima tole lastniško vrsto. 1. 1616. do 1618. Gregor Schein, 1619.1621. Gregorja Scheina dediči (v hiši je imel mizarski obrt Ludovik Schonlebl, oče zna menitega zgodovinarja Janeza Ludovika Schonlebna in ljubljanski sodnik v letih 1644./46. ter župan v letih 1648./49.—1049./50. ter 1652./53. 1054./55.), 1622. 1644. krojač Koeijan Jordan, ki je tudi krčmaril (1. 1623. je potočil 96V-2 soda dolenjea in 1 sod vipavca, 1. 1624. pa 5 sodov vipavca, 5 sodov terana in 123Vs soda dolenjea. Krčma je potemtakem dobro uspevala!), 1645. 1653. Jor- danova vdova in otroci (v hiši je stanoval tudi Urban Pelko), 1654.—1680. Hoffstetterjevi dediči (v hiši krojač Matija Verhounigkh), 1681.—1(595. dediči gospe Hoffstet- ter (v hiši biva tudi Janez Peer »VVeiBpodt«), 1696. 1699. vdova gospa Marija Hoffstetter, 1700.- 1704. Janez Peer »vveiBpodt«, 1705.- 1772. klobučar Štefan Stevrer (pisan tudi Steuerer), 1773. 1780. Marija Frančiška Novak. 1781. do 11. februarja 1803. klobučar Andrej Novak, nato do 28. januarja 1805. Aleksij Jakula, potem do 12. avgusta 1808. poleg njega še Helena Jakula, za njima Jožef in Bar bara Babnik (Wabnig) do 5. novembra 1828., nato pa Franc in Katarina Ziegler. Prvotno je bila tu hišna št. 154, od I. 1805. št. 37, po L 1877. pa Florijanska lil, 5 (lastnik Jurij Kunčič). Ta hišna številka je ostala do danes. 2 Lastniška vrsta »pri deteljici«, Florijanska ulica 24: 1. 1600.- 1618. Matija Štrukelj (Strukhl, Mezger) (v hiši je bil tudi krznar Mihael Copauner), 1619.—1620. mesar Peter Petschocher, 1621.—1623. mesarja Matije Štruklja dediči (v hiši Ambrož Zukhulin »Sablschmidt«, ki je pla čal davek že za I. 1622.), 1624.-1640. izdelovalec sabelj Ambrož Zukhulin, 1641.—1662. njegovi dediči (v hiši Luka Fuschier »Sablschmidt«), 1663.- 1664. Luke Zauna dediči, 1665. 1673. medičar Jožef Ženko (Sehinko), 1674. do 1607. Jožefa Ženka dediči (Opomba: NB H. Schell! V hiši se beleži v tej dobi, n. pr. 1. 1690. krčma (»Darili ein Wtirth]), 1707.—1715. Jožef Ženko (Schiinkho), 1716. do 1725. Janez Jakob Fu.v »Pierschenkh«, 1727.-1754. Pavel Kleplath, »piierpreuer«, in žena Marija Katarina, 1755. 1762. Pavla Kleplata dediči, 1763.- 1781. pivovar- nar Kristijan Feiehter, 1782.- 1821. pivovarnur Pavel liruner in žena Katarina, od 31. decembra 1825. (prepisan, stvarni lastnik že prej) Janez Feiehter, pivovarnar, od 5. oktobra 1826. Ana Feiehter s polovico, od 7. junija 1831. Feiehter Janez in Katarina za polovico Ane Feiehter, od 20. maja 1839. Janez Feiehter, oče, '/4 sinu Janeza Feich- terja, od 16. maja 1846. pivovarnarica Marija Feiehter. poznejša Urh, 1. 1869. Janez Feiehter ml. Hiša je prvotno nosila št. 34, po letu 1805. št. 96, z letom 1877. Florijanska ul. 32 (lastnica Klara Dolcher), po 1. 1901. pa št. 24 (last nica Sagorz Marija). - Lastnik 1. 1933. Davorin Možina. Fux je plačeval sorazmerno visok obrtni davek, v začetku celih 10 gld. Toliko obdavčen ni bil navaden krčmar ali »vinotoč« (\Veinschenkh). Zanimivo je, tla je bil od 1. 1713. do 1716. vpisan v posebnem se znamu na koncu urbarja med »vinotoci«, čeprav vemo, da je točil p i v o. Da je res bilo tako, nam izda sledeči zapisek z dne 5. novembra 1. 1717. (s. p. lol. 195): »Jakob Fux prosi, da se mu ne spregleda samo davek od prvega leta po zadobljeni meščanski pravici, marveč da se sploh zniža obrtni davek in sicer vsaj za 4 gld., ker nima razen pivotoča nobene druge obrti in se torej ne more obdavčili enako s trgovci. Preveč pla čani obrtni davek za leti 1713. in 1714., ki ga je po ravnal posebej in se ni pripisal k hiši, naj se zaračuna pri še dolžnem davku za leti 1715. in 1716. — Sklep: spregleda se mu obrtni davek za prvo leto po zadob- 1 j enem meščanstvu, zastran drugih davščin pa naj se obrne na gospode davkarje, ki bodo zadevo preiskali in poročali magistratu.« Zaprošenega znižanja pa Fu.v ni dosegel takoj, ker je plačeval še do 1. 1721. po 10 gld. šele 1. 1722. so mu prisodili samo 8 gld., zadnje, t. j. 1725., pa celo 6 gld. Vendar so tudi te vsote zelo visoke za tedanje raz mere in dokazujejo, da je Janez Jakob Fux iz Salz- burga vsekakor ločil pivo, ki ga je varil sam v svoji lastni pivovarni. Gotovo je nadalje, da je imel v svoji hiši v Florijanski ulici razen gostilne tudi sobe za prenočišče, ki so bile dovolj dobre, da so v njih po cela leta stanovali cesarski oficirji, ki so prevzemali dolenjske rekrutc. Fux je torej bil že nekak manjši hotelir in pivovar. Če se navaja v davčnih knjigah samo kot »pivotoč«, bo razlog pač ta, da je pivo varil zgolj za porabo v lastni gostilni in ni z njim zalagal še drugih krčmarjev. Takih pivovarjev je bilo nekoč dovolj in so se ponekod še danes ohranili, n. pr. Čcligi v Mariboru. Urbar meščanskega špitala za leta 1725. do 1729. (letniki 1707.—1724. se niso ohranili) pa F'uxa kar naravnost naziva za pivovarja. Tam piše (fol. 3) v rubriki »vrtovi na Prulah« (Gartcn in Priill«): »Johann Jacob Fux Pierpreier dient von einein Garten .... 40 ki\« Proti koncu svojega življenja je Fux doživel še čast, da je bil na dan sv. Jakoba, 25. julija 1724., iz voljen za člana »zunanjega« (mestnega) sveta. Umrl je menda leta 1726. Za oskrbnika vsega njegovega premoženja je bil postavljen Franc Jožef Vcrporta. Le-ta je 1. februarja 1727. 1. prodal Fuxovo hišo in pivovarno in sploh vso njegovo zapuščino pivovarju Pavlu Kleplatu (»die Jacob vnd Margaretha Fuxische am alten Markhl it. j. pri sv. Florijanu) z\vischen MathiaB Kordi- tsehiseh: vnd Johann Pieglischen hauBern ligende BchauBung . . . sambi dem Preijhaufi. vnd iibrigen Fuxischcn VerlaB oder Vermogen, nichts auBgenom- ben oder vorbehallcn«). Magistrat je kupno pogodbo kot zemljiška gosposka in »vrhovni jerob« tudi rati ficiral. Pet mesecev- po poroki je dal Kleplat, ki je dotlej poravnal v gotovini vso kupnino, vpisati še svojo ženo Marijo Katarino MaiBovo kot solastnico. Ta novi »Kauffbrieff«, pisan na pergamentu in da tiran z dne 10. julija 1727., je ohranjen v zbirki kup nih pogodb MAL kot št. 4. Pogodbo sta potrdila član notranjega sveta in mestni višji blagajnik Martin 38 KRONIKA Mariner ter član zunanjega sveta, podblagajnik Jožef Robida. Iz besedila te kupne pogodbe (deloma citi rane zgoraj) izhaja nadvse jasno, da rajnki Fux ni bil samo pivotoč, marveč pravi pivovar, prvi lastnik pivovarne v Florijanski ulici. Pavel Kleplat (pivovar od l. 1727. do /754 J. Od kod izvira Fuxov naslednik Peter Pavel Kleplat, od ka terega izhaja nadevek gostilne »pri deteljici« in ki je po vsi verjetnosti prej služil pri Fuxu kot pivovarski pomočnik, nisem mogel ugotoviti. Najbrže bi to vpra šanje rešile matice kake koroške župnije. Kleplate je v prejšnjih stoletjih poznala tudi Ljubljana. Tako je bil 15. marca 1549. pod županom Janezom Dornom in mestnim sodnikom Andrejem Estrerjem sprejet med meščane poleg Janeza Sonca (Hannss Sunze) tudi Franz Khleplatt, meščanov sin (»burgers Sun«) (s. p. 1549). Ali je naš pivovar kaj v sorodu z njim? Peter Pavel Kleplat se je rodil koncem 17. stoletja, najbrž 1. 1680. Oženil se je, ko je bil star že 47 let, »z devico svojo zaročenko Marijo Katarino, zakonsko hčerjo pokojnega gospoda Ignacija Maissa«, pred pri čama Adamom Rozmanom in kavarnarjem ter po znejšim »notranjim« mestnim svetnikom Francescom Gambo v stolni cerkvi sv. Nikolaja dne 17. februarja 1727. Nevesta je bila za celih 25 let mlajša od ženina, rojena 25. aprila 1705. kot zak. hči prvorojenka vrvarja Maissa (piše se tudi Mass) Ignaca in žene Ane Marije. Priči pri njenem krstu sta bila sam prejšnji večkratni mestni sodnik in poznejši več kratni župan Krištof Puecher de Puechental in gospa Marija Ana Raster. Imela je še brata Martina Leo polda (roj. 7. nov. 1706.) in sestri Jožefo Elizabeto (roj. 29. okt. 1707.) ter Eleonoro Jožefo (roj. 21. febr. 1710. po očetovi smrti). Starega vrvarja Maissa, last nika današnje hišne številke 10 v Florijanski ulici, sem omenil že v lanski »Kroniki«, str. 239, kako je neusmiljeno pognal na boben pivovarja Neidlingerja 1. 1703. Tako so se ustvarjala premoženja tudi v tistih časih. Zakonca Kleplat (»Paul Kleplath puerpreuer vnd dessen Ehevvirtin Maria Catharina«) sta plačevala obrtnega davka toliko kot Fux zadnje leto, namreč po 6 gld. Tako vseh prvih 10 let. L. 1738. se je davek zvišal na 7 gld. in ostal takšen vključno do 1. 1745. Poslej nam davčne knjige (»Steuer Vrbarium«) pri nikomer več ne beležijo obrtnega davka, navajajo pa Pavla Kleplata med davkoplačevalci pod nazivom »Pier preyer«. Ko se z letom 1752. začne v urbarjih zopet zapisovati obrtni davek, plačuje Kleplat že po 17 gld. 6 kr. pivovarskega davka (»am Brey Vrbar«), po 8 gld. pa od hiše (»uon ein HauB, so den 10. pfenig untervvorffen«). Tako je šlo do njegove smrti. Poleg svojega doma v Florijanski ulici si je Kleplat pridobil še eno hišo v neposredni bližini (1. 1729.). Bila je to hiša čevljarja Štefana Krivca v Rožni ulici, današnja številka 3.] Kleplat jo je še pred svojo smrtjo prodal čevljarju Simonu Pogačniku (1. 1751.). 1 Lastniki hiše št. 3 v Rožni ulici: 1. 1657. 1882, čev ljar Štefan Krivec (Kriuiz, Kriuez), 1083. 1706. Štefana Krivca dediči, 1707. 1728. zopet neki Štefan Krivic, 1729. 1751. »Paul Kleplath Purpreuer«, 1752. (pribl.) 1770. čevljar Simon Pogačnik in žena Marija. 1770. 1808. čevljar (Janez) Jurij Tavčar (Tautscher) in žena Marija. od 1. avgusta 1808. dalje njegov sin Anton Tavčar. L. 185.3. se beleži Ana Tavčar. Do leta 1805. je bila tu hišna šte vilka 37. nato 99, po letu 1870. (lastnica Ana Fischer) pa Iz zakona Petra Pavla Kleplata z Marijo Katarino Maisovo se je rodilo pet otrok, dva dečka: Jožef Ignac (roj. 28. marca 1728., umrl 18. avgusta 1801.) in Rok Bernard (roj. 16. avg. 1729.) ter tri deklice: Marija Ana (roj. 21. maja 1731.), Elizabeta (roj. 4. novembra 1733.) in Marija Ana Ignacija (roj. 14. julija 1737.). Kumovala sta navadno dva imenitna botra: gospod Anton Raab (mestni sodnik v letih 1730731.—1732./33. ter župan v letih 1738739. in 1739./40.) in gospa Ma rija Christian (Matija Christian je bil sodnik v letih 1720721.—1722723. in 1738./39.—1740./41. ter župan v letih 1726./27.—1728729. in 1732733.—1737738.). V mestnih zapisnikih se omenja samo sin Ignac in hčeri Elizabeta in Ana. Rok in ena sestra sta morala že zgodaj umreti. Nace se je posvetil duhovniškemu stanu. Prvič ču- jemo o njem v sodnem zapisniku 19. septembra 1747. (bilo mu je 18 let), ko prosi zanj oče za podelitev »tituli mensae«: »Herr Paul Kleplath bnrg. Pierpreyer alda bitet seinem Sohn Ignatij Kleplath den su dem Pctriner- Standt erforderl. Titulum mensae gfl.: zu crtheilen«. Prošnji je magistrat ugodil (str. 207). - Nace je učakal precejšnjo starost — 75 let. Umrl je dne 8. avgusta 1801. za dizenterijo. V mrliški knjigi stolne župnije sv. Nikolaja je zaznamovan kot po svetni duhovnik (Weltpriester) in ravnatelj cerkve nemškega viteškega reda. Stari Peter Paul Kleplat je umrl 28. maja 1. 1754., slar 74 let (»obyt Generosus Dnus Petrus Paulus Kleeplat, omnibus saeramentis provisus aet: suae an: 74«). Pokopan je bil pri sv. Petru, kakor velika večina tedanjih Ljubljančanov. 1. junija 1754. je bila njegova vdova z otroki razglašena za univerzalno de dinjo in skrbnico otrok (s. p. 1754., str. 197). Marija Katarina Kleplat (pivovarnarica od 7754. do 1758.). Marija Katarina je nato vodila pivovarno do svoje smrti. Moža je preživela samo za štiri leta. že 30. decembra 1758. mu je, »previdena s sv. zakra menti«, sledila k sv. Petru. Dosegla je 51 let. Kleplatovi otroci (lastniki pivovarne od l. 1759. do 1762.?). 9. januarja 1759. leta se je »proglasil gospod Ignac Kleplath, duhovnik, v lastnem imenu in kot sodno pooblaščeni skrbnik svojih dveh sestra Eliza bete in Ane za dediča ab intestato zapuščine matere Katarine Kleplath...« (s. p. fol. 5). Kako so otroci ravnali s pivovarno, ni zapisano. Gotovo so najeli poslovodjo ali izučenega pomočnika (»Brev Knecht«). Morda je to bil že poznejši lastnik Kristijan Feiehter. Vsekakor so Kleplatovi otroci, nezmožni za vodstvo pivovarne, skušali že leta 1760. prodali očetovo in materino zapuščino: »Pavla Kleplata dediči prosijo, da se določi dan za licitacijo na Starem trgu'' ležeče, slavnemu magistratu podložne hiše Pavla Kleplata, z vsemi pritiklinami in s pivovarniško pravico vred . . . Sklene se javen raz glas za dražbo, ki se razpiše za 12. december« (s. p. 30. nov. 1760., str. 370). Ta dan pa nihče ni prišel na Rožna ulica št. 'A. Ta številka je ostala tudi po 1. 1901. (lastnika Abrunovič Jakob in Jerica) do danes. - Posvetni duhovnik. 3 Stari trg je imel uradno tedaj mnogo širši obseg. Ra zen Rožne in Hrenove ulice (ter včasi Žabjaka) so se vse hiše med pisanimi vrati in trančo knjižile uradno pod »Stari trg«. Pa tudi Rožna in Hrenova ulica z Žabjakom in Reber so bile le podnaziv za skupno ime »Stari trg«. KRONIKA 39 dražbo. Zato so dediči prosili za določitev kakega drugega dne, ko bi se dražba ponovila. Kristijan Feichter (pivovarnar od l. 1763. do 1718.). Kdaj so Kleplatovi otroci končno prodali pivovarno in kakšna je bila njibova nadaljnja usoda, ni zabe leženo v mestnih sodnih zapisnikih. Gotovo je, da je na Kleplatovo mesto že leta 1762., najkasneje pa v začetku leta 1763. stopil Kristijan Feichter. To nam potrjuje sodni zapisnik iz 1. 1763., str. 51—52, ko se je 7. marca obravnavalo v mestnem svetu o prošnjah za podelitev meščanske pravice, med drugimi o Kri stijanu Feichtcrju z Gorenjega Koroškega' (»Chri- stian Feichter Pier prever von gemindcl in ober Carn- then gebirtig die requisita sind in der lad zu Dans- berg«) : »Gospod Jamnik (pivovarnar v današnji Prešernovi ulici št. 7 »pri Perlesu«) protestira proti pivovarju Kristijanu Feichtcrju. če hoče uporabiti kako staro (pivovarsko) pravico, nima nič proti temu. če pa na merava ustanoviti lastno pravico, bi bil to prejudic in ni k temu nikakor upravičen. Feichter (izjavlja, da) si je pridobil Kleplatovo pravico (»hat das Klcpla- tisehe Jus an sich gebracht«). Gospod Jamnik: naj kup dokaže, potem ne bo nasprotoval (»soli produ- ciren den Kauff, so hat cr nichts zu gegen«). Sklep: 14. marca ob 8. uri zjutraj naj pridejo vsi kandidati za meščansko pravico na rotovž, da se preiščejo nji hove zadeve.« 14. marca so bili vsi drugi sprejeti, le Feichterjeva prošnja se je odgodila (»Christian Feich ter Pierpreyer ist auf gedult ange\vissen«). Feichter se je moral strpeli cela štiri leta. Verjetno pa je, da je med tem časom ne le vodil Kleplatovo pivovarno, marveč bil tudi njen dejanski lastnik, saj je kot tak vpisan v urbarju. V svežnju 20. MAL sem našel dokument, v katerem ljubljanski pivovarji po pisujejo, kako so prišli do obrtne pravice. Iz tega spisa izhaja, da so Kleplatovi otroci prodali Feichtcrju svojo pivovarsko pravico s kupno pogodbo 1. maja 1766. 1. (št. 64). To je samo dokaz, koliko borbe je moral prestati, preden se je zasidral v Ljubljani. Za- stran meščanstva so mu še leta in leta delali ovire. Zdi se, da ni mogel dobiti svojih papirjev iz Dans- berga. šele 23. marca 1767. beremo, da je končno pred ložil zahtevane dokumente: »Christian Feuchter Bicr- brauer von Lidenegg aus Karnthen legt die Requisita ein« (s. p. fol. 47). Med meščane je bil sprejel dne 30. marca 1767. Za sprejem je moral plačati celih 40 goldinarjev, največ od vseh prosilcev. Kmalu zopet slišimo o njem: »30. junija 1767. vpra ša tukajšnji pivovar Kristijan Feichter, koliko mora plačati desetega in dvajsetega vinarja od hiše Pavla Klcplata, ki jo je bil kupil.« Odgovorili so mu, da 124 gld. nemške veljave. Feichter je torej Kleplatovo hišo kupil in je ni morda dedoval ali priženil. Poročil se je Feichter že 31. oktobra 1763. in sicer v cerkvi sv. Florijana »z Marijo, zakonsko hčerjo rajn kega Filipa "VVainzerla s Koroškega«. Priči sta bili Ignac Dremcl in Lovrenc Rostig (poročna knjiga stol ne župnije sv. Nikolaja). Kristijan in Marija sta imela 1 Neki Feichter Mihael »Rader« se kot celovški meščan omenja 1. 1578., Feuchter Benedikt pa 1. 1581. Tri sto let pozneje (1. 1805) najdemo mlinarja in Žagarja »in Kor- pitseh - Arnoldstein« (Korpiče v sodnem okraju Podklo- šter) Urha Feichterja. Ta je Slovenec (c. m. a.) - Ge- mindet je menda Gmiind v maltski dolini (Zavodje). tri otroke: Marijo Ano, Marijo Jožefo (roj. 24. febr. 1767.) in Antona Kristijana (roj. 30. marca 1769.). Zadnjima dvema sta kumovala zakonca Anton in Ana Terezija Schichtncr. Žena Marija je Feichterju umrla po sedmih letih zakona v septembru 1. 1770. Vdovec Kristijan je bil nato 28. sept. imenovan za skrbnika otrokom in upravitelja materine zapuščine (s. p. 1770.). Po nekaj mesecih se je vdrugič poročil z 20 letno Marijo Ano VVcilland. Kaj pobližega o nevesti nisem mogel najti, tudi ne, kje se je opravila poroka. Z drugo ženo je imel samo sinčka Franca Antona, roj. 17. sept. 1771. Botra sta zopet bila ljubljanski meščan, sabljar (gladiarius ct civis labacensis«) Anton Schichtncr in žena Ana Terezija. Marijana je umrla - najbrž za po rodnimi posledicami — že 5. oktobra 1771. (D: Feicht- lerin Maria Anna D: Christiani Feichtler cerevisiarii uxor aetatis suae 20. anorum SS: Sacram: extrcme provisa per D: Detella, Sepulta ad S: Petnim«), mali Francelj pa 16. marca 1772. Oba so pokopali pri sv. Petru (s. p. 1771, str. 302, in mrliška knjiga ž. sv. Ni kolaja). Pivovar Kristijan, star ob smrti mlade žene 45 let, ni hotel živeti kot vdovec, že v novembru 1. 1771. (že- nitovanjska pogodba z dne 5. novembra) se je v tretje oženil. Tretji in zadnji ženi je bilo ime Katarina šef- man (Schoffmann, Schopfman, Scheffman). Katarina je bila pri poroki stara 28 let. Iz tega zakona izhajajo štirje otroci: Ignacij (roj. 26. julija 1772., t 18. VIL 1773., star eno leto, pokopan pri sv. Petru), Katarina Ludovika (roj. 15. apr. 1774.), Marjeta Katarina (roj. 2. maja 1775., t 2. febr. 1840.) ter Janez Matija (roj. 20. febr. 1778., t 24. marca 1845.). O pivovarskem delovanju Kristijana Feichterja nam sodni protokoli malo povedo. Zdi se, da ni imel rad opraviti s sodiščem. Le ena pravda se omenja. Tožil ga je leta 1774. neki Jakob Zupančič za 86 mernikov štajerskega ječmena, ki jih Feichter ni maral plačati po dogovorjeni ceni 19>4 reparjev (»Pazen«) od mer nika in doplačilu pol cekina, češ da kakovost ni od govarjala vzorcu (s. j). 1774., str. 243). Feichter je torej varil pivo iz ječmena. Tožba je tekla tudi še na slednje leto. 16. aprila 1778. je umrl »dominus Feichter Christia- nus civis cerevisiarius«, star 52 let. Pokopali so ga seveda pri sv. Petru kot njegovi prvi ženi in pomrle nepremičninah. Koliko je bilo denarja, ni zapisano, pač pa vemo iz protokola »Uber die durch die Tutorn. Curatorn, vnd Scquestratorn zu gerichts handen gclegte otroke. Zapustil je precejšnje bogastvo v denarju in Bricflichc Urkundcn«, da je bilo za hčeri po prvi ženi Marijo Ano (večkrat tudi Ana Marija imenovano) in Jožefo deponirano na sodišču po 813 gld., za Janeza in Marjeto pa po 500 gld. Ana Marija je dobila posebej še 200 gld. za balo (»ftir das Heyratgutt«). Omožila se je 28. sept. 1788. z vdovcem Bernardom Novakom, vr- varskim mojstrom, lastnikom hiše št. 8 (danes 30) v Florijanski ulici,- pred pričama Janezom Frideri- - Lastniki hiše št. 30 v Florijanski ulici: I. 1000. Volk Siher, 1(501. 1007. vdova (Siberin ali Schiberin), 1008. (pribl.) do 1010. mesar Gregor Mayr (ali Mar), 1616. 1023. njegovi dediči (v hiši je od 1. 101!). mesar Mihael Schrei- ner. L. 1023. stoji zanj opomba: »nichts bezolt, ist in armuet gestorben«), 1024.-1026. Schreinerjevi nasledniki, 1027.--1034. čevljar Filip Kharisch, 1035.- 1037. njegova vdova (v hiši od L 1030. mesar Janez Herbst), 1038. do 40 KRONIKA kom Egerjem (tiskarjem in županom |»consul«)| 1. 1782./83.- 1783./84.) in ranocelnikom Janezom Krst. Hannom. Poročni obred je opravil »levit« Jernej Schofman — morda mačehin sorodnik? - v cerkvi sv. Florijana. Feichterjeve nepremičnine. Ko se je tretja žena Ka tarina z vlogo 8. julija 1778. 1. (s. p. str. 213) progla sila po Kristijanovi smrti za univerzalno dedinjo v smislu oporoke z dne 13. aprila 1778., so bile v ur barju (1772.-1778. I.) zapisane naslednje nepremič nine kot Feiehter jeva rodbinska last: 1. Hiša in pivovarna v Florijanski ulici: 2. hiša št. 5 v Karlovškem predmestju (danes Kar- lovška cesta št. 7), ki je bila prej last Marksa Strniše, danes pa mestne občine ljubljanske;1 3. 4 občinske njive za današnjim glavnim kolodvo rom (»Verkaufte I m Laibacher Feld ligendc burgerl. Gemain. Acker«), od katerih sta njivi številka 89 in 90 prej pripadali pivovarju na Rimski cesti (v današnji živčevi hiši) Matiji Brandlu, njiva št. 91 Andreju Mi- klavčiču, št. 92 pa že dalj časa Kristijanu Feichterju: 4. pogorišče Lohrovc hiše v Hrenovi ulici;8 5. pogorišče Karrerjeve hiše v Hrenovi ulici;:! 6. vrt na levi strani v Hrenovi ulici in 7. vrtovi na Prulah. 1640. mesar Janez Herbst, 1641.—1643. Herbstova vdova in dediči (notri do 1. 1643. mesar Matija Grill, nato kramar Andrej Lichtenberger), 1644. 1663. kramar Andrej Lichtenberger, 1663.—1664. njegovi dediči (notri čevljar Janez VVagner), 1665. 1676. pek Ahac Zabukovec (Sa- bukhouiz), 1677.-1683. pek (Gašper) Štefan Petrič, 1683. do 1688. njegovi dediči, 1689. 1729. Jakob Markovič, 1730. do 1771. vrvar Janez Novak, 1772. 1780. Marija Novak, 1781.-1820. vrvar Bernard Novak, od 14. nov. 1820. For- tunat Novak. Prvotna štev. je 8, od 1. 1805. pa 76 (lastnik 1. 1853. Jože Kalin), 1. 1877. je št. 38 (Jožef Stenzel), leta 1901. št. 30 (Andrej Uršič, 1. 1933. Adela Uršič). - - Od 1. 1772. (pribl.) je pridobila Marija Novak tudi sosedno pogorišče v Hrenovi ulici (rektif. štev. 296), ki ga je izpremenila deloma v vrt, deloma pa je služilo kot dvo rišče (»Oed und zu einem gartl gemacbt, oder respective hoff zu der Hoffstatt Nro. 8 gehorig, '/s huben). Hiša je bila pogorela I. 1767. Pred Novakovko je bil hišni lastnik Gregor Ferlin in žena Neža (od 1. 1730.), prej pa (od 1. 1721.) pletec (Strickher) Jakob Murv z ženo Marijo. Približno leta 1781. je kupil vrvar Bernard Novak, po znejši mož Marijane Feichterjeve, še eno pogorišče v Hre novi ulici (rektif. št. 297) od čevljarja Petra Grauba. Ta je bil lastnik pogorišča od pribl. 1. 1770., pred njim pa sodar Jože Debeljak z ženo Elizabeto (od pribl. 1. 1761.). še prej pa sodar Jože Svete (Suette) z ženo Marjeto (od pribl. 1. 1754.), dotlej pa od 1. 1723. .s-ooln pivovarniške nesnage, suinjskega gnoja in druge umazanije z dvorišča, ki je pri ogledu nudilo stra šansko sliko. Iz narave te nesnage je povzeti, da po vzroča, ko jo segreje dnevno (sic!) sonce in potegne izparico kvišku, neznosen smrad, pridi vodnjake po vrtovih in na neodpusten način neznansko mnogo do- prinaša k nezdravosti. Na nujno prošnjo stavbnega mojstra se je že lanskega oktobra naložilo Brunerju, da mora zgraditi nov kanal iz svojega dvorišča v mestni kanal, ki vodi skozi Hrenovo ulico. Ker bi bil ta vodotok dolg samo nekaj korakov, bi povzročil le malenkostne stroške. Bruner pa se vsled zagotovil nekih ljudi ni zganil in do pomladi ukaza ni izpolnil. Tedaj pa je začel prijemati sosede, da morajo le-ti nositi stroške. Ker je bil po njihovem zaslišanju za vrnjen, se je pritožil na slavno kresi j o, ki ga je tudi njegovi dediči (v hiši je sedlar Lovrenc \Vinkler, ki pla čuje poleg svojega tudi hišni davek), 1619. 1624. čolnar (Scheffinann) Matija Umek (Vmegkh), 1624.—1625. nje govi dediči (notri lončar Jernej Struekhl), 1625. 1646. tesar Krištof Kržinar (Kherschinner ali Kreschienner. V najemninskem urbarju 1. 1643.—1645. je vpisana »Marusch Krischinnerin«), 1647.—1677. kuhar (Koch) Janez Williz (Bilec?). Janez je vpisan samo v »Cammer ZinB Urbar«, nato Luka NVillez, 1678.—1683. njegovi dediči, 1684.-1685. Janez Krištof Puecher (mestni sodnik in pozneje župan. O njem v »Kroniki« 1. 1937., str. 227. Puecher je imel še hišo Pred škofijo (danes št. 16) in eno na današnjem Vodnikovem trgu št. 4), 1686.—1689. zdravnik dr. Janez Piegl, 1690.— 1706. njegovi dediči, 1707. — 1729. Janez Piegl, 1729,—1782. kipar Henrik (Mihael) Lehr (pisan tudi Lohr) in žena Marija Suzana, 1782.—1788. izdelova- telj orgel Jožef Kočar (v urbarju piše Gutschera Orgl- macher, v Instanzkalendru za 1. 1782. Kotseher, za 1. 1787. pa Kutschera). Od 5. sept. 1788. do 31. dec. 1825. sta vpi sana pivovar Pavel Pruner in Katarina, nato do 5. okt. 1826. pivovar Janez Feichter, do 7. jun. 1831. njegova žena Ana za polovico, nato Janez Feichter in Katarina za Anino polovico, od 6. junija 1837. Janez Feichter (sin) za Kata rino četrtino, od 20. maja 1839. oče Janez Feichter za če trtino (sina) Janeza Feichterja, od 16. maja 1846. vdova Marija Feichter, vpisana z 1. 1869. kot poročena Urh. Do 1. 1805. je imela hiša št. 33 »am alten Markt«, potem do 1. 1876. (lastnik Janez Steska) št. 95, od tedaj pa do leta 1900. (lastnik Anton Zoreč, trgovec) št. 34, sadaj pa št. 26 v Florijanski ulici (lastnik dr. Vinko Zore) 98 odbila. Ko je uvidel, da s politične ( !) plati ne more uspeti, je nastopil pravno pot zoper sosede in proces se je začel. Magistratno poročilo pove nadalje, da je Bruner, že ko je prejel magistratov ukaz, nalašč po stavil zidana vrata tam, koder bi moral peljati kanal. Sedaj pa se izgovarja, da tod ne more napeljati ka nala. Vrata da se ne smejo izpodkopati, ker ne more skozi nobena druga vrata dovažati vode v pivovarno. Videli pa so ga že večkrat, da vozi vodo v pivovarno skozi hišna vrata, kar se še včasih zgodi. Bruner je namreč v svojem prizivu na kresijo trdil, da voda ne teče z njegovega dvorišča, marveč prihaja tja iz Rožne ulice. Smrad pa da povzročajo Suhadom- nikova stranišča. Ker je zdaj vsled suše usahnil njegov vodnjak, mora vsak drugi dan vodo dovažati. Drugega dovoza k hiši pa nima kot tistega, ki mu ga hočejo sedaj zapreti. »Slavna kresija! Moj obrat preneha, če se mi dovoz vode zapre sedaj, dokler je moj vodnjak brez vode!« Tako zaključuje Bruner svojo pritožbo z dne 13. julija 1788. Sosedje pa so takole odgovarjali na Brunerjevo zahtevo, da morajo oni plačati napravo kanala na te melju neke zastarane dolžnosti: »Bruner nima pokrite greznice, marveč gnojnično mlako, ki se ne razlije samo enkrat, ampak zelo po gosto, vsled česar trpe vrtovi, zidovi in okolni vod njaki. Smrad pa lahko (sic!) škoduje tudi zdravstve nim razmeram ljudi . . . Mi sosedje nismo dolžni pre našati, da se vsa nesnaga odtaka po vrteh. Brunner nima pravice, napraviti vse soseske Rožne in Hrenove ulice za svoje podložnike in nam ukazovati, da bi kot hlapci morali trebiti njegovo nesnago, to tem manj, ker dela ta smrad velikokrat hudo škodo vrtovom, hišnim posestnikom pa grozi, da se jim podro zidovi, kar očitno nasprotuje politični stvari (!) in tudi po liciji . . . Mi nismo nobeni tlačani in sužnji kakega pi- vovarnarja. Brunerju naj se naloži, da nas v bodoče poštedi z izrazom .Dienstbarkeit'. Svoj iztok naj sam izpelje v mestni kanal z lastno pridnostjo in lastno služinčadjo ter s svojim denarjem, kakor to mora zase storiti vsak sosed, ne pa da bi bil dolžan služiti ka kemu Brunerju . . . Sosed Gučnik je bil in je ljubitelj snage in je brez moranja in pritiska napravil ta kanal skozi svoj vrt, da ne bi moral svinjarijo (Sauerev) javno trpeti. S tem pa ne nastaja ne zanj ne za so sesko kaka služnost (Dienstbarkeit), ker ga ne veseli, da bi imel (pri hiši) sužnje in da bi se vpeljale služ nosti, ki jih med meščani nikdar ni bilo . . . človeku, ki je njegova itak vsa okolica, ki ima premoženje in ki se obnaša kot nekaka ,vice-oblast', naj bi se gradili s krvjo in denarjem ubogih sosedov kanali in čistili njegove nesnage? . . . Suhadomnik in Kari Graf lahko kot pošteni, zanesljivi priči potrdita, da teče nesnažna voda skozi celo sosesko od Brunerja in da se s tem uničuje večina hiš. Tudi kapnica teče z mnogoterih Brunerjevih poslopij in streh, že zato mora kanal na praviti on sam. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA PROCVIT PIVOVARNIŠTVA V LJUBLJANI - 18. IN 19. STOLETJE VLADISLAV FABJANČIČ (Nadaljevanje.) Res je, da Bruner ni plačal niti krajcarja še za stro ške, pač pa rajnki Kleblath.1 Njegova še živeča vdova, sedanja Brunericu se bo vedela dobro spominjati, da je ta od 1769. leta dalje pogosto plačal izdatke, pa ni napravljal nobenih takih gnojnih kaluž, vodovodov in mnogoterih poslopij. Kleplat je tedaj prosil sosede, naj trpe takšno odpeljavo, dokler ne postavi še tisto leto cevi, ki jih je uničil požar . . . Samo iz ljubezni do bližnjega in v času požarja se mu je dovolil mali ka- 1 Misli se Kristijan Feichter, ki so mu ljudje tudi že dejali Kleplat. nal, ki pa nikakor ni bil tako zanemarjen kot pa po tem, ko je ta (Bruner) pokupil streho za streho, zem ljišče za zemljiščem in napeljal odtok z vseh teh po slopij v sedanji kanal. Zoper greznico se seveda (!) nihče ne more pritoževati, pač pa se na škodo, ki jo dela odtok iz nje in iz vodnjaka ter kapnica s streh, toži vsa soseščina . . .« Podpisani: Jurij Widemann, urar; Janez Waldecker, nožar; Dioniz Malle, pilar; Matija Schenhauer, strugar; K. G6tz, mizar, in Jan. Nep. Gučnik. (17. okt. 1787. in ponovno 24. apr. 1788., spis 1525/1788. f. 49.) KRONIKA 133 Bruner je s svojo tožbo propal v Ljubljani in tudi »consilium appelationis inter. et super. Austriae« v Celovcu mu ni dal prav. O tem je bil magistrat ob veščen z dopisom 28. julija 1788. Bruner je kljuboval dalje. Zaman so bili vsi magistratovi ukazi in grožnje, Bruner »se jim je posmehoval«. Zadnji spis o tej za devi je z dne 23. julija 1789. V njem se ugotavlja, da je Bruner zgubil tudi pravdo, s katero je hotel prisiliti sosede, da sami napravijo kanal ali pa vsaj prispe vajo k stroškom. Zato se mu ukaže, ker se doslej ni niti zganil, da zgradi kanal do Hrenove ulice v enem mesecu. Sicer ga bo dal napraviti mestni blagajnik (ki je že pred letom dni dobil tak nalog!!) in bo stroške »executive« izterjal od Brunerja. Bruner na Poljanah. Kaj kmalu se je Bruner po javil tudi na Spodnjih Poljanah.1 Tam je bilo poleg pristav in hiš, ki so bile podvržene magistratu kot zemljiški gosposki, tudi nekaj svobodniških (Frei- sassen) posestev s hišami. Do leta 1733. je imel svoje imenje (GiiltJ tudi ljubljanski stolni kapitelj, ki ga je dne 29. aprila 1733. prodal magistratu. Imenje je merilo tedaj 12 »kmetij« (Hueben). Tu je bilo 11 pri stav (Hoffstatt) in en mlin z 12 kamni, dva travnika, 16 stolnemu kapitlju podložnih koč (Keuschen), 7 vr tov ob Ljubljanici ter 3 senice (Heu Schupfen). V kupni pogodbi se je magistrat zavezal, da bo namesto enkratnega plačila za kupljeno imenje »plačeval stol nemu kapitlju vsako leto ob sv. Juriju po 380 gld. nemške veljave na vse večne čase (auff immer \vehren- de Welt Zeiten), da bo šestim kanonikom za njihovih 6 hiš v Ljubljani vedno dajal »po meščanski ceni« opeko in apno za popravila in da bo brez sleherne mitnine puščal skozi mestna vrata vsa živila, žito in vino, ki ga vikarji iz njihovih župnij (v kolikor se tam pridela) pošiljajo kanonikom v Ljubljano bodisi za užitek ali za prodajo. Da si zagotovi izpolnjevanje le pogodbe »za vse večne čase«, se je stolni kapitelj vpisal s hipoteko ne samo na prodano imenje na Po ljanah, marveč tudi na magistratno imenje Kožarje, ki ga je bil magistrat kupil od »rimskega cesarskega veličanstva«, če rotovž ne bi točno plačeval, preidejo ta imenja takoj v last stolnega kapitlja. škof žiga Felix je potrdil prodajo 22. maja 1733., cesar pa 9. sept. 1833. (MAL, kupna pogodba št. 47). Lastniki enajstih pristav so bili ob prevzemu: go spod Janez Jakob pl. Widerkehrn, Mihael Drnovšek, Anže Jevnikar (Hansche Junikar) 2 pristavi, Janez Andrej Kreuzberger, gospod Franc Ernest pl. Stein- hoffen in žena Marija Salome (3 pristave), gospod Gašper Franchi, Jernej Ingolič ter Sibenaiherjeva vdo va in dediči. Mlin je imel Franc Krištof Forstlechner. — Kaj zarji so bili ti-le: Gregor Cankar (Zankher), Sebastijan Janežič, Janez Lukman, Miha Drnovšek, Janez Griessenpokh, Jožef Sluga, Jakob Sluga (2 bivši Pucherjevi pristavi), Filip Klemenčič, Franc Učan (Vtschan), Pavel Tellian, Adam Seničar, Luka Maj cen (Meitzen), Jurij Kline, Jernej Ingolič in Štefan Makovec. Med te poljanske svobodnike ter med prej kapitelj ske, sedaj magistratne podložnike je posegel Pavel Bruner, najbrž še pred letom 1787. Zakaj v seznamu ljubljanskih hišnih posestnikov za to leto že vidimo, da je v poljanskem predmestju na hišah št. 34, 35, 3'/ 1 Zgornje Poljane so segale do Ambroževega trga, Spod nje pa od tam proti Gruberjevemu prekopu. in 38, ki se označujejo kot »landschaftliche Frei- sassen«, lastnik »Paul Pruner Brauer«. Prav tako \ naslednjih seznamih za leta 1798., 1800. in 1802. Leta 1805. so hiše dobile nove številke: 35 (prej 34), 34 (prej 35), 33 (prej 37), 32 (prej 38). Hiša z novo šte vilko 32 je stala ob koncu današnje živinozdravske ulice proti Ljubljanici, na desni strani, če pridete s Poljanske ceste, ostale pa na isti strani vzdolž poti nazaj na Poljane. Med št. 33 in 34 je zaznamovano na Dežmanovi karti (1. 1827.) večje poslopje brez hišne številke. L. 1828. so v seznamu hišnih posest nikov zabeležene št. 23, 33 in 34 kot porušene (»ab- getragen«), št. 35 pa kot last Kmetijske družbe. Leta 1840. imamo zopet nove številke: prejšnje 32, 33, 34, 35 so zdaj po vrsti 43, 44, 45, 46. Posestno stanje pa je poslej isto, le na št. 46 je od 1. 1853. zabeležena podkovska šola (Hufbeschlags-Lehranstalt). Za tri hiše nisem mogel dognati prejšnjih lastnikov, ker manjkajo v urbarju poljanskih svobodnikov, ki ga je Narodni muzej pred kratkim prevzel od sodišča, baš tiste strani. Pač pa sem za hišo št. 35 (poznejšo 34 in končno 45) ugotovil iz kapiteljskih urbarjev (kapitliseh geweste, nun magistratisehe Giilt) v mest nem arhivu, da sta jo Pavel Pruner in žena Katarina kupila od »gospoda« Jožefa Ferdinanda pl. Wolffa (prepis je z dne 21. V. 1790., kupila pa sta jo gotovo že vsaj I. 1787.). Pred Wolfom je bil okoli 1. 1750. njen lastnik dr. Gašper pl. Frankhi, pred njim pa »Herr Casper Franchi«. Gašper pl. Franchi je umrl 25. sept. 1733., star 76 let. Njegovi potomci so dobili nadevek von Franchenfeld. Sam Gašper je bil »zvonar na Karlovški cesti že od l. 1688., po rodu z Beneškega. Ko je l. 1734. (glej gori!) umrl, je zapustil podjetje svojemu sorodniku Jožefu Samassi, ki ga je bil že zadnja leta podpiral v njegovem zvonarskem obrtu.« (Dr. Budolf Andrejka: »Najstarejše ljubljanske indu strije«, Kronika 1934., str. 59.) Ta »Hofstatt« je bila v kapiteljskem imenju, ki ga je 1. 1733. kupil magistrat in postal njena nova zem ljiška gosposka. Franchiji so plačevali po 5 gld 41 kr cesarskega davka, po 2 gld 19 kr 3 v pa magistratu. 12. januarja 1772. pa je hiša oproščena primščine (laudenium) in plačuje le še 24 kr 2 v najemnine (ZinB) mestu ter se v kapit. urbarju za 1. 1783.—1793. imenuje kot »somit freveigenthumliche Hoffstatt«. To morda razloži, zakaj se v seznamu hišnih lastnikov za 1. 1787. beleži med svobodniki. Ta napaka je v poznej ših seznamih (n. pr. 1. 1840.) popravljena in je za pisan magistrat kot zemljiška gosposka. Za to in sosednimi pristavami so stale njive in vrtovi, ki jim je pozneje konce odsekal Gruberjev pre kop. Tako vsaj smemo, mislim, sklepati iz opombe v kapit. urb. (1797.—1829.) : »Laut Buchf. Aus\veiB ddo. 7. Febr. 17722 wurde \vegen den zum Grabendurch- schnitt abgenommenen Griinden an Steuer 1 fl. 42 % kr. abgeschrieben.« Prehodno je bil Bruner tudi lastnik svobodniške hiše ali pristave tedanje št. 31 na voglu sedanje živi nozdravske ulice in Poljanskega nasipa (zraven št. 32, ki jo je imel že prej). Tako vsaj izhaja iz spisov 1. 1809. V seznamih hišnih lastnikov pa tam ni naveden. V seznamu za leto 1805. se Bruner beleži prvič kot lastnik še ene hiše. To je bila tedanja št. 29 (danes 2 Prekop so začeli kopati 1. 1772. pod Gruberjevim vod stvom. Delo pa je dokončal Vinc. Struppi 1- 1782. 134 KRONIKA 51) na Poljanski cesti, na levi roki, če se gre proti Gruberjevem prekopu. Tudi ta hiša je bila svobod- niška. V njej je imel Bruner gostilno. Točil je vino in pivo.1 Za Brunerjem je bil lastnik njegov pastorek, pivovarnar Janez Feichter, potem pa Feichterjeva vdova Marija, poročena pozneje z Matevžem Urhom. L. 1840. je tam št. 29 na Spodnjih Poljanah, 1. 1877. Poljanska cesta 57 (lastnica Marija Kubelka), od 1. 1901. pa Poljanska cesta 51 (lastnica Marija Ku belka). L. 1933. lastnik Franc Dolničar. Bruner je potemtakem nakopičil silno bogastvo v svojih rokah. Ni čuda, da so mu bili sosedje nevošč ljivi. Za svoje stvarne ali namišljene pravice se je šentflorijanski pivovar umel vedno in povsod posta viti z največjo ncodjenljivostjo. Z magistratom se je posebno rad bodel. Tako tudi po prvi francoski oku paciji za borih 49 goldinarjev. Francozi in ljubljanski krčmarji. Prva francoska okupacija, l. 1797. Kot popisuje Dimitz v »Geschichtc Krains« VIII., s. 256—59, se je prikazal prvi francoski parlamentar v Ljubljani 30. marca 1797. 1. ob pol osmih zjutraj. Naslednje jutro ob devetih je prišla predstraža z enim ritmojstrom, enim poročnikom in tremi lovci (chasseurs) pred rotovž, popoldne ob dveh pa 95 mož in zvečer še 320 grenadirjev, ki so prenočili v Ljubljani. 1. aprila je vkorakal Bernadotte z godbo in se nastanil v škofišču. 24. aprila ob 8. zjutraj se je pripeljal iz Leobna Napoleon z generaloma Masseno in Muratom. Odpočil se je v škofišču, ob dveh popol dne pa je že odpotoval v Trst. 8. maja so zadnji Fran cozi zapustili Ljubljano. Ljubljanske krčmarje so Francozi »od vpada v me sto pa do popolnega odhoda francoskih čet, to je od 31. marca do vključno 9. maja 1797. 1.« (MAL, sve ženj 70) znatno oškodovali. Krčmarji tožijo v spisih, da jim je bilo vino (in pivo) deloma že rekvirirano, vendar so »sovražne čete zlasti v pivnicah objestno (mutvvillig) zahtevale še preko rekvizicije«. Po nji hovem zatrjevanju so Francozi »mnogim odvzeli kar ključe od kleti ali pa sicer izsilili vino in pivo, plačali pa nič«. Francozi so popili, če hočemo verjeti krčmar- jem, v dveh mesecih 174.918 bokalov vina pri 88 vino- točih in 18.459 bokalov piva pri šestih pivovarnarjih. Zastonjskega piva je po tej statistiki šlo: pri Pavlu Brunerju v Florijanski ulici 6709 bokalov, pri dr. Bla žu Klobusu v Gradišču (danes Vegova al. 8) 2500, pri Tomažu Auerju v Gradišču (danes Bimska cesta 17) 3500, pri Dominiku Jamniku pred špitalskimi vrati (danes Prešernova ulica 7) 1200, pri Miklavžu Merku pred Vicedomskimi vrati (danes Wolfova ulica 12) 3600 bokalov piva in 900 bokalov vina in pri Matiji Siebenhartu na Sv. Petra cesti (danes št. 14) 1200 bo kalov piva in 200 bokalov vina. Zastonjskega vina so Francozje popili največ pri Jakobu Dežmanu (8810 bokalov), pri Ferdinandu Avbku (Aubock) 8500 bokalov, pri Matiji Suhadouni- ku 5605, pri Andreju Hittiju 5600, pri Petru Kladniku 4720, pri Lovrencu Šuprovcu 4708, pri Francu Colner- ju 4370, pri Juriju šantlu 4460, Luki Bolničarju v Med jat o vi hiši in na Jezici (»hei Mediat und bei dem Saustrom na Jeshe«) 3400 bokalov. Da niso trpeli nobene škode na pijači, so se sami navedli le štirje: 1 »Izkaz gostilničarjev, ki točijo vino in pivo, ter tistih, ki točijo samo pivo in žganje«, z dne 8. avgusta 1822. (fasc. 20). Jožef Savinšek, Andrej Malic, »Johandl Wirt« in Ja kob Udovč. Vsi krčmarji so plačali dac od pijače, ki so jo popili Francoz1, vložili pa so na Dunaj prošnjo za povrnitev škode in daca. Pavel Bruner edini ni maral nič slišati o kakem plačevanju 49 gld 12 kr daca za 6709 boka lov piva, ki ga je bil skuhal v marcu in so mu »to pivo použili sovražniki, sam pa ni prejel nobenega vinar ja«. Dacarija je imela velikanske težave z Brunerjem. Nobena terjatev ni pomagala. Bruner ni razvezal moš- njička. Verjeli mu pa tudi niso kdo ve kako. Takole je pisal o zadevi dacarski inšpektorat mestnemu ma gistratu 27. novembra 1800.: »Pustimo odprto vprašanje, ali je Bruner res dal kaj piva Francozom in ni za to dobil nič plačila. Ker pa je bilo pivo, za katero dolguje dac, zvarjeno in pri pravljeno za iztoč že v marcu, še pred sovražnikovim vpadom, ne bo mogel nikdar dokazati, da za to pivo ni prejel plačila. Vzemimo pa, da je moral Bruner dati vse pivo, kar ga je vpisanega v tukajšnjih dacarskih knjigah, zastonj Francozom, se mu bo znesek za ne plačano pivo povrnil iz splošne deželne odškodnine . . . Bruner je tudi podpisan na prošnji, s katero prosijo tukajšnji krčmarji Nj. Veličanstvo za izpregled daca in, ker so morali krčmarji ne glede na svojo pred- stavko začasno poravnati svoje zneske, ne more veljati izjema samo za Brunerja. Zato prosimo še enkrat slavni magistrat, da Brunerja prisili k plačilu za ostanka 49 gld 12 kr pivskega daca in da naj ta čaka na najvišjo odločitev, v koliko bo deležen milosti od pisa.« Oblastva pa tudi ostalim krčmarjem niso kar slepo verjela navedenih številk, marveč so od njih zahtevala dokaze in celo prisego. Krčmarji so se izmikali, ker so mnogi med njimi pač — pretiravali. Vsa stvar s tem dacom se je vlekla do konca 1804. 1. in iz spisov (ki potlej prenehajo) ni razvidno, kako se je stvar kon čala.2 - Kako zelo upravičena je bila nezaupljivost dacarskih oblasti, nam kaže seznam zadacane razne pijače iz 1. 1790. (MAL f. 232), komaj 7 let prej. Isti Primer je celo leto zadacal samo 2000 bokalov piva po 3 krajcarje in 5 veder vina po 5 gld 20 kr, Dominik Jamnik 2500 bokalov piva in 4 vedra vina (po 4 gld 30 kr), Matija Siebenhard samo 200 (!) bokalov piva, 3 vedra vina (po 5 gld 20 kr) in 4 bokale žganja (po 26 kr), Miklavž Merk 2500 bokalov piva in 20 veder vina (po 4 gld 30 kr), Tomaž Auer 1000 bokalov piva in 60 veder vina (po 4 gld), Rozalija Mihelič, dr. Klobusova prednica v Gradišču, 1000 bokalov piva (po 3 kr kot pri vseh pivovarjih). Od 165 imenoma naštetih krčmarjev v mestu in predmestjih jih je točilo pivo 23, od teh 23ih samo pivo le štirje: Janez Huber v šentpetrskem predmestju (tedanja št. 114), ki je zadacal le 150 (!) bo kalov, Tomaž Auer, Rozalija Mihelič in Sebastijan Cergol (Zergoll) v Krakovem št. 78 (sedaj Emonska cesta 4) sa mo 300 bokalov. Ostalih 19 je točilo tudi vino in žganje. - Največ vina so dali zadacati: Jakob Gaber v Gradišču št. 5 (tedanja številka) 200 veder po 5 gld, Jakob Dežman v mestu št. 247 (t. š.) 130 veder po 4 gld 30 kr, Jurij Schandl v Kapucinskem predmestju št. 25 (t. š.) 140 veder po 5 gld, Jožef Sterban v Kapucinskem predmestju št. 28 (t. š.) 130 veder po 4 gld 30 kr, Peter Glattnigg v Gradišču 3 (t. š.) 150 veder po 5 gld. — Žganje je bilo bokal po 24 krajcarjev. Največ (200 bokalov) ga je potočil (prav za prav le zadacal) Matija Perme v mestu št. 265 (t. š.). - Če se ne bi v resnici popilo nesorazmerno več pijače, kot pa so jo dali gostilničarji zadacati po navedbah v »Fassion Cber den JahrJichen Au.sschankh der Verschiedenen Ge- tranke Bey Unterzeicnneten dem Mittel Nach gereehnet« KRONIKA 135 Ruske čete v Ljubljani. Ko so hodile od pomladi 1. 1799. do prvih mesecev 1. 1800. ruske čete skozi Ljubljano, se nikoli ne omenja, da bi Rusi pili tudi pivo. Dobivali so vino (porcija za vojaka je bila % bo kala) in žganje. Zanimiva je okrožnica deželnega gla varstva v Ljubljani z dne 15. aprila 1799., »s katero se pozivajo špekulanti, da dobavljajo iz tukajšnjih dežel žganje v Italijo za potrebo ruskih cesarskih čet«. Okrožnica pravi: »Ker se mora po došli izjavi c. k. n. a. generalne komande skrbeti za to, da se ruskim ce sarskim četam tudi za njimi v Italijo dobavlja tem tako potrebno žganje, zato se v večje bodrilo špeku lantom razglaša, da se bo vsem tistim, ki se hočejo s tem pečati, izdalo na vsakokratno željo brezplačno dovoljenje (FreipaB) za prost uvoz in izvoz in jim bodo v ta namen šle oblasti tudi sicer v vsakem oziru na roko.« Ker so se Rusi zadovoljevali z žganjem (in vinom), ne vedo magistratni spisi pri tej priliki niče sar povedati o pivovarju Brunerju. Druga francoska okupacija (od 28. novembra 1805. do 25. februarja 1806.). — Dimitz (IV. str. 263) pravi, da je tedaj zavladal »sistem brezmernega izsiljevanja in požigalščine (ein maBloses Erpressungs- und Brandschatzungssvstem), ki naj bi ustregel ne samo vsem potrebam, marveč tudi vsem željam in muham osvajalcev«. Massena je ukazal iztisniti iz Kranjske 3 milijone kontribucije1 in dal prijeti talce tudi v Ljubljani. Med tedanjimi oškodovanci je naznanil Pavel Bru- ner za svojo hišo na Poljanah št. 35 (tedanja štev.), da so mu napravili Francozi na senu, slami in požga- nih plankah 287 gld 30 kr škode. Za priči je navedel Jerneja Kalana in Jurija Marteranca. Brunerjeva škoda je bila srednje velika. Juriju Čurnu v šentpetrskem predmestju št. 62 (tedanja hišna številka, kot vse tu navedene) so Francozi po brali, kakor je prisegel, vina, sena in ječmena za (f. 232, akt 1321), bi se bilo, kot sem izračunal, potočilo l. 1790. v Ljubljani samo 5190 */s vedra vina v približni vrednosti 27.000 goldinarjev (vedro je bilo 4 gld 30 kr, 5 gld, 5 gld 20 kr, pa tudi samo po 2 gld 33 kr), piva 14.600 bokalov za 7300 gld, 1132 bokalov žganja za pribl. 300 gld (žganje je bilo po 24, 20 in 26 kr), 52 bokalov •»Kronawiter« in 60 bokalov medice po 12 kr. (Medico sta točila Boštjan Kristijan in Miha Binder v mestu na števil kah 275 in 281.) Potemtakem bi bili Francozi leta 1797. v dveh mesecih popili za tretjino več vina in piva za stonj, kakor pa so ga dali par let prej gostilničarji za- dacati za vse leto. Da je bila davčna oblast upravičena zmajevati z glavo nad davčno moralo ali resnicoljubnostjo ljubljanskih krčmarjev, ki se je razkrinkala pri tej priliki, je imela dovolj povoda, če je pregledala svoje številke. - Dimitz (IV. 180) pravi, da se je že 1. 1763. zvarilo v Ljub ljani 115.000 bokalov piva, razprodanega po deželi, dr. Li- pič (Top. 89) pa navaja za 1. 1834. količino 10.000 veder! 1 Koliko so iztisnili iz dežele Avstrijci, bi bil predmet zanimive razprave. Čeprav se meščani niso upali proti njim toliko jadikovati kolikor zoper Francoze, nam mestni spisi nudijo dovolj gradiva tudi o tem. Avstrijske rekvi- zicije so bile prav tako občutne kot francoske. Avstrijci so n. pr. neprestano popisovali zaloge živeža, živine, vozil itd. v deželi, da so jih ob priliki zasegli. Iz nekega takega seznama (z dne 24. oktobra 1805., f. tli VI) vidimo, da je imel Bruner na Poljanah (hišna št. 35) 5 konj, 12 go vedi in 400 centov sena. Prav tedaj so popisali pri pivo- varju Tomažu Auerju v Gradišču št. 52 2 konja, 4 goveda in 200 centov sena. 858 gld, magistratnemu podložniku Matiji Jami z Bre zovice št. 17 za 875 gld 44 kr denarja, obleke itd. (priči: Andišek in Sever. Brezovški župnik je bil Luka Istenič), Jakobu šimcu v Karlovškem predme stju 18 za 763 gld 21 kr vina, mrve, detelje, žepno uro in krompirja (šimec je prisegel), Jakobu Prass- nigu v Gradišču 24 dva okomatana konja, vredna 350 gld (priči: Jurij Bayer in Jan. Jurij Herleinsper- ger) ter sena za 260 gld (priči: Martin Novak in Janez Breskvar), Janezu Juvanu v Kapucinskem predmestju 56 za 647 gld 32 kr sena, detelje, slame. Tomaž Petrič z imenja »Novi svet in Jamnikovo« (Kapucinsko predmestje 74) je prisegel, da so mu uničili sobnih vrat, peči, zajemač itd. za 76 gld 45 kr. Za Štefana Lubiča (šentpetrsko predmestje 146) je potrdil Jer nej Košir, da je njegov požgani kozolec vreden 45 gld. Dalje so prijavili škodo: Janez Gruber (mesto 41) za posteljnino in obleko v vrednosti 371 gld 51 kr (pri segel), Miha Ledenik (mesto 144) 18 gld za pokurjena sobna vrata, podstrešno izbo in stopnice, Franc češno- var (Sv. Peter 105) za 20 gld detelje, sena, krompirja itd. (priči: Jožef Ložar in Andrej Gril), Matevž Ahlin (Karlovsko predmestje 9) za 19 gld 34 kr ajdove moke, slanine, krompirja, repe, kozarcev. Jurij Gaber (Gradišče 55) je prisegel, da so mu Francozi porabili za 80 gld vina, mesa, slanine, sena itd. itd. Vsa v tem seznamu, ki obsega 98 oseb, napovedana škoda je zna šala 16.655 gld 24% kr (fasc. 111 VI). Francozi so pri drugi okupaciji res mnogo trše rav nali nego pri prvi.2 Glavne izgrede pa so zagrešili vo jaki na svojo pest. To potrjuje ukaz, ki ga je dal 20. ja nuarja 1806. krajevni poveljnik v Ljubljani, polkov nik Sancey natisniti v francoščini in nemščini pri Leopoldu Egerju in nalepiti po Ljubljani (f. f. 111 VI) : »Zabičujem vojakom posadke, da ničesar ne zahte vajo od prebivalcev, pri katerih so nastanjeni, razen če dajo sami ali pa za denar (»de ne rien exiger des habitants, chez les qucls ils logent, que de Gre-a Gre, ou en payant), in da shajajo ob navadnem odmerku živeža, ki sestoji iz funta in pol kruha, pol funta me sa, pol steklenice vina, zelenjave in soli, (povrhu imajo pravico do) prostora ob ognju in do luči. Gospodje častniki morajo gledati, da bodo podčastniki in vojaki živeli v dobrih odnosajih s prebivalci in ničesar ne zahtevali preko tega, kar je predpisano s to naredbo, ki bo natiskana in nalepljena povsod, kjer bo občin ska uprava smatrala za umestno.« 2 Magdalena Pols je predložila takle seznam o škodi, ki so jo napravile francoske čete pri svojem vkorakanju v Ljubljano z nastanitvijo v pristavi Bežigrad (Maverhof Beschegrad) št. 67 v bližini Sv. Krištofa od novembra 1805. do januarja 1806.: 1. potrgali in požgali so plotu za 400 gld, 2. stolkli so ves rastlinjak (das ganze GlaBhaus aufgesprengt), razbili kozarce, požgali oknice in vrata, zbili peči, škoda 150 gld, 3. stavbnega lesa v skladišču in navadnih desak za tla za 250 gld, 4. pokurili in uničili za 400 gld velikih usnjarskih in jerharskih podnic, 5. v sobi pristave iztrgali in požgali tla ... 50 gld, 6. odtrgali 3 ve lika vrtna vrata s ključavnicami, zatiki in gredlji vred in požgali ... 90 gld, 7. razbili pri svojem odhodu dve novi peči, izruvali pečne mreže, sneli železna vratca ... 40 gld, 8. z obeh strelovodov sneli vretenca (Spinnen?), drogove odlomili in odnesli ... 60 gld. Skupna škoda 1446 gld.« Škodo sta kot »čisto nizko cenjeno« potrdila stavbni moj ster Jernej Ložar 24. januarja 1806., 8. julija 1807. pa še župnik pri Marijinem Oznanjenju Klavdij Medic (sveženj 111 IV). 136 KRONIKA Nemški razglas pa pravi: »Da se preprečijo razne nevšečnosti, ki se dan na dan dogajajo med stano dajalci in nastanjenimi vojaki posebno zastran hrane, se s tem naznanja: Ker se meso, kruh in vino dele vojakom itak iz zalog, zbranih z dežele, ne smejo na stanjeni vojaki od svojih gospodarjev za sedaj zahte vati ničesar drugega kot streho in ležišče, skupno luč, ogenj, kurivo, sol za kuho ter prikuhe, t. j. zelje, repo, krompir, kašo, ješprenj in slično, kakor so pač oko liščine. Iz pokrajinske deželne uprave. Ljubljana, 20. januarja 1806. Franc Ksav. baron pl. Lichtenberg.« Francozi tretjič v Ljubljani, I. 1809. 30. maja 1809. so Napoleonove čete tretjič prišle v Ljubljano in ostale do 5. oktobra 1813. Tudi sedaj je Ljubljana mnogo pretrpela, posebno prvi čas do odcepitve ilirskih dežel od Avstrije. Gostilničarji so zopet zahtevali povračilo za škodo, ki so jim jo napravili Francozi. Vendar ne čitamo v nobenem poročilu ali seznamu, da bi jim očitali nasilja, kakor pri prejšnjih okupacijah. Brunerja so obiskali Francozi na Poljanah in v Flo ri j anski ulici. V računu za prehrano cesarske fran coske vojske (franc. f. 23), ki ga je predložil 22. ja nuarja 1810., trdi, da je bilo v njegovih hišah na Po ljanah št. 29, 31, 32, 33, 34 in 35 nastanjeno v času od 23. maja 1809. pa do 22. januarja 1810. 211 fran coskih vojakov po eden ali več dni. Dal jim je 935 krat hrano za ves dan, kar znaša 264 gld 55 kr, po 17 kraj carjev dnevno na osebo. V drugem računu navaja za 52 francoskih vojakov, ki so ložirali v njegovih šestih hišah na Poljanah od 23. maja do 14. junija 1809. 1., da so popili dva sodčka piva, ki sta držala skupaj 249 bokalov. Pivo je računal po 8 kr bokal. Račun za to pivo je znašal 33 gld. 12 kr. Za porabljeno sol, sla nino, mast, luč, drva, posteljnino in slamo je štel 10 gld (po 2 gld na glavo), za kokoši, golobe (!) in drugo zaužito perutnino pa 40 gld. Nikakor pa ni bil Bruner tisti, ki je bil najbolj oškodovan na Poljanah. V seznamu, kjer se navaja njegova škoda v znesku 264 gld 55 kr, stoji za Fran ceta zidana (hišna št. 3), da je porabil v istem času za prehrano Francozov kar 1405 gld 40 kr. VVenzel pl. Gandin (št. 60) 1430 gld, Urban Okorn (št. 21) 456 gld 20 kr, baron Franc Lichtenthurn (št. 50 in 51) 638 gld, Florijan Webers (št. 45) 443 gld 24 kr in Alojzija pl. Vermatti (št. 55) 500 gld 30 kr. Manj so potrošili samo Simon Križanck (št. 1) 231 gld 30 kr, Urša Ramutta (št. 2) 257 gld 30 kr, Janez^Doberlet (št. 77) 35 gld in lončar Janez Rastner pa 106 gld 42 kr. Za ostalih 66 hiš na Poljanah ne stoji nič v tem seznamu, ker pač niso imele nobenih stroškov s pre hrano francoskih vojakov. Občutneje so oškodovali Brunerja Francozi, nasta njeni v njegovih dveh hišah v Florijanski ulici (št. 95 in 96). Od 21. maja 1809. do 21. januarja 1810. je imel tu na hrani (zajutrek, kosilo in večerja) navadno po 2 ali 3 oficirje in po enega do 3 sluge (domesti- ques). Za oficirje je računal po 4 gld na dan za osebo, za sluge pa po 1 gld 30 kr. Skupni račun je znašal 1270 gld 30 kr. Za kurjavo in svečavo od 1. novembra 1809. do 21. januarja 1810. je računal posebej za 2 oficirja v dveh sobah po 1 gld 30 kr na dan ali 123 gld za 82 dni. »Dalje je bilo v teh dveh hišah od 23. maja 1809. do 21. januarja 1810. nastanjeno 84 prostakov, katerih prehrana se šteje po 24 kr od osebe, t. j. 33 gld 36 kr. Celotna vsota, ki jo je Bruner na- računal za prehrano Francozov v svojih dveh hišah pri Sv. Florijanu, je znašala 1427 gld 6 kr.1 Čeden račun, pa tudi prav mastno zabeljen, celo za tedanje vojne razmere! Prihod Francozov pa ni Brunerja zgolj oškodoval, marveč mu je prinesel, če nič drugega, vsaj to, da ga je rešil služenja v avstrijski armadi, čemur se je do tlej uspešno izmikal, 1. 1809. pa bi ga bilo skorajda zasačilo. Ko so pred prihodom Francozov ustanavljali avstrijske meščanske zbore, so tudi v Ljubljani na magistratu sestavili zapisnik z meščani, kjer so ti morali izjaviti, v kateri zbor vstopijo, »ker se tokrat nihče ne more odvezah«. Seznam je sestavljen po cehih in poklicih. Od šestih pivovarnarjev so se pri glasili za lovce: Pavel Bruner, Tomaž Auer in Nikolaj Merk, za grenadirje pa: dr. Blaž Klobous (pisan tako v tem seznamu, sicer so ta priimek pisali večinoma »Klobus«), Matija Siebenhart in Dominik Jamnik (franc. fasc. 28, akt 59). Veliki bogataš Pavel Bruner je imel v zakonu z 11 let starejšo vdovo Katarino Feichterjevo, rojeno šefman, katere premoženje je znal tako uspešno po množiti, enega samega otroka, hčerko Marijo Ano Frančiško, ki se je rodila v Florijanski ulici (tedanji št. 34) dne 5. januarja 1784. leta in bila krščena pri sv. Nikolaju. Botra sta bila dimnikar Janez Krstnik Madona in »devica Marija Ana šefmanca«, najbrž kaka materina sorodnica. 1 V drugih seznamih škode se Bruner ne navaja. Med izdatki mestne blagajne za francoske čete v maju in ju niju 1809., ki so znašali 14.841 gld 51 kr, je zapisano, da je izplačal mestni blagajnik Dominik Jamnik (ki je bil sam pivovarnar v današnji Prešernovi ulici) Brunerjc- vemu pastorku Janezu Feichterju 200 gld za konja, ki so ju rekvirirali za generala Macdonalda. Brunerja tudi ni v rekvizicijskem računu za dobo od 21. maja do 27. junija 1809., ki je znašal kar 57.371 gld. V tem kratkem času so utrpeli na rekvizicijah znatne vsote tile Ljubljančani (po leg drugih) : Valentin Dreo 2101 gld 30 kr za vino, Andrej Malic 2094 gld za konje in vino, Jožef Seunig 4669 gld 30 kr za vino in sode, Luka Zaje 1295 gld 17 kr za vino, Jožef Savinšek 799 gld za vino, Lovrenc Anton Rudolpb 1293 gld 54 kr za vino, žito, papir itd. — Posebne račune so predlagali v Gradišču med drugimi: krčniar pri »črnem orlu« (tedanja št. 24) Janez Praznik (Prassnig) za 909 gld 20 kr, kolikor so porabili pri njem francoski oficirji od 23. maja do 29. novembra 1809., pivovar Tomaž Auer za isti čas 408 gld, Janez Jurij Fridl, lastnik hiše št. 17, pa celo 4223 gld 56 kr, Janez Jurij Zweyer, lastnik hiš št. 26 in 27, 3355 gld, Jožef Seunig (št. 32) 2329 gld 51 kr, Žiga Zois (št. M) 860 gld 6 kr, Valentin Brence (VVrenze) vulgo »Alleeivirth« (Gradišče 56) 1279 gld, pivovar dr. Blaž Klobus od binkošti 1809. do 23. januarja 1810. 928 gld itd. - V kapucinskem predmestju: Janez Steiner (hišna št. 3) 1550 gld, Jan. Nep. Detela (št. 10) 2831 gld 10 kr, Mihael Valentinčič (št. 25 in 26) 6431 gld, Andrej Malic (št. 59) 2366 gld, Ivana Juvan (št. 56) 2567 gld 5 kr, gostilničar (Gastgeb) Jurij Steppan in Franc Valentin (št. 64) prvi 2250 gld, drugi pa 1198 gld itd. - Zelo oškodovan je bil Vincenc Samassa (Karlovško predmestje št. 1), namreč za 2000 gld. Največjega kavalirja se je izkazal škof Hicci (mesto, hišna št. 302, Ravbarjev kanonikat.) Ta je na poziv, naj napove svojo škodo, odgovoril takole: »Ker so pri meni nastanjeni štabni oficirji imeli hrano skupno z menoj in ker kurjava in razsvetljava ne pomenita toliko, da bi ju mogel zaračunati, ne prosim za nič drugega ka kor da se mi vrneta dve magistratu posojeni novi žimnici, dve novi posteljni odeji in rjuhe ali pa, da se mi to plača v gotovini. Ljubljana, 24. januarja 1810. Janez Anton Ricci, škof in stolni prost« (fr. f. 23, akt 3). KRONIKA 137 Mati Katarina Bruner je umrla v Florijanski ulici št. 96 (kjer je bila pivovarna), dne 29. januarja 1821., stara 78 let, za vročinsko boleznijo (Nervenfieber), previdena s sv. zakramenti. Komaj pol leta za njo, 26. julija 1821., je pobrala »oslabelost« (Entkraftung) še njenega drugega moža Pavla Brunerja. Janez Feichter (pivouarnar »pri deteljici« od l. 1821. do 18U5.). Kakšna je bila usoda Brunerjeve edine hčerke Ma rijane Francke, nisem mogel ugotoviti. V mrliških knjigah šentjakobske župnije ni zapisana. Kot otrok torej ni umrla na očetovem domu. Morda se je omožila in bila izplačana v gotovini. Pri dedovanju Bruner- jevih nepremičnin ni bila udeležena ne ona ne Tere zija Bruner (rojena menda L 1778.), ki se je omožila s pivovarnarjem na današnji Bimski cesti, 431etnim vdovcem Tomažem Auerjem. Pri poroki te poslednje, ki se je izvršila pri sv. Jakobu 27. januarja 1807., je bil za pričo poleg magistralnega ekspeditorja Jakoba Glavana tudi pivovar Janez Feichter, Brunerjev pa storek. Koliko je bila Terezija v sorodu z Brunerjem, ne vem. Njegova hči vsekakor ni bila, ker se je Bru ner oženil samo enkrat in sicer I. 1781. Bodisi kakor koli, podedovala sta vse Brunerjeve hiše in druge nepremičnine njegova pastorka Janez in Marjeta, otroka Kristijana Feichterja in Katarine šef- man, poznejše Brunerice. Janez Matija Feichter se je rodil »pri deteljici« 20. februarja 1778. Pri krstu v stolnici sta ga držala zakonca Janez Krst. Madona, dimnikar, in žena Ma rija. Iz Janezovih mladih let ne vemo ničesar. Oženil se je, ko je dopolnil 29 let, s 3 leta mlajšo kuharico Ano Brauner. Poročil ju je 9. novembra 1806. v stol nici Jernej Schofman (materin sorodnik?) pred pri čama Janezom Jurijem Herleinspergerjcm, kovaškim mojstrom, in trgovcem Francem čebuljem (Zebull). ženin tedaj ni več stanoval na materinem domu, mar več na Starem trgu št. 23 (danes 17), kjer je bila v 17. stoletju slovita Prunncrjeva gostilna »pri zlatem turu«. Kaj je mladi Feichter tu počel ali je morda krčmaril vsaj kot najemnik ali poslovodja, je težko reči. Na vsak način se v poročni knjigi imenuje še kot »sin pivovarskega mojstra«. Samostojno torej še ni izvrševal obrti. Nekaj let po poroki vidimo Janeza Feichterja in ženo Ano kot lastnika hiše št. 46 v Florijanski ulici (danes 2111 in pripadajočega deleža ilovške gmajne, št. mape lil.2 Kot taka sta vpisana v urbarju od 23. septembra 1811., lastnika pa sta morda bila že prej. V tej hiši je Janez Feichter izvrševal krčmarski obrt. Dokaz za to je seznam ljubljanskih krčmarjev iz 1. 1818. (MAL, fasc. 20.) Hišo je prodal po očimovi 1 Lastniki hiše št. 21 v Florijanski ulici: 1. 1600. (in najbrž še prej) 1607. Gašper Vogrinee, 1608. (pribl.) do 1611. (pribl.) krojač Jernej Schmidt, 1612. 1615. Jerneja Schmidta vdova in dediči (od 1. 1613. do 1615. plačuje zanje davek Francesco Locatell), 1616.—1617. krojača Pavla Schmidta dediči, 1618.—1636. mesar Mihael Pavšič (Pauschitsch, od 1. 1619. se piše »Pausch«), 1637.—1642. vdova Marija Pavšič (Pauschikhin), 1643. 1652. njeni dediči, 1652.—1661. Janez Khnab, 1661.-1670. njegovi de diči (vdova), 1671.—1677. jermenar Rok Reddi (bil še pred 1. 1671. v hiši), 1678.- 1704. njegovi dediči (prvotno izvršuje obrt vdova, h koncu jermenar Jožef Khatev; do 1. 1696. je v hiši mestni piskač (Turnernieister) Jurij Ju- smrti, ko se je lahko preselil na očetov dom in te hiše res ni več potreboval, Gašperju in Urši Virantu. Iz časov francoske Ilirije vemo, da je bil Janez Feichter lastnik »tako zvane Humblove pristave na Spodnjih Poljanah«. Tam je imel tudi kegljišče. 12. maja 1813. (fr. fasc. 7) je dobil od magistrata za časno dovoljenje, da sme »popraviti z deskami in s slamo krito streho prave pristave in kegljišča, ki ni mata nobene zveze s predmestjem ali s kakim drugim poslopjem, nikakor pa se mu ne dovoli, da bi pokril s slamo kajžo na ulici, ki ima komunikacijo s pred mestjem.« Odlok je podpisal župan Codelli. Od 9. maja 1827. imata Janez Feichter in žena Ana nekaj mestnega gozda pri Rudniku. Hosta je bila pri pisana hiši št. 35 v Florijanski ulici in je ostala pri njej tudi po Feichterjevi smrti. Iz prvega zakona so se Janezu Feichterju rodili trije otroci: 1. hčerka, ki je umrla menda še nekrščena (21. jul. 1809.); 2. Katarina Marjeta Ana, roj. 18. jul. 1814. v očetovi hiši (»Alten Markt« 46, t. j. današnja Florijanska 21). Oče je tu zabeležen že kot pivovarski mojster (Bierbr. meister), vendar nimamo nobenega dokaza, da bi pivo varil v lastni pivovarni, čeprav vemo, da si je pridobil obrtno dovoljenje že leta 1811. Verjetnejše je, da je vodil Brunerjevo pivovarno »pri deteljici«. Mati je vpisana kot Bruner Ana, kar je očitna napaka, saj se je z dekliškim imenom pisala Brauner. Botra sta bila pivovar Pavel Bruner in oče tova sestra Marjeta, poročena Tallavania. Katarina je umrla kot dekle menda 1. 1837., stara 23 let. 3. Janez Pavel; rodil se je tudi v Florijanski ulici 46 30. decembra 1816. Oče je vpisan kot pivovar, mati pa ima zopet napačno dekliško ime »Ana Breuer«. Botra sta ista. Janeza Pavla je dal oče izučiti za pivovarja. L. 1837. je delal v pivovarni v Doblingu pri Dunaju kot pivovarski pomočnik. Odtod je nameraval odpo tovati na Svabsko in je zato ljubljanski magistrat pisal gosposki v Gornji Dobling, naj mu izda potno dovoljenje (fasc. 11 iz I. 1837., št. 6588). Tam se vse kakor ni mudil dolgo, ker je umrl že 21. septembra 1838. v Ljubljani (Florijanska 96) za »živčnim mrtvo- udom«, star komaj 22 let. Polovici hiš v Florijanski ulici, ki ju je bil oče 18. junija 1831. zapisal obenem s polovico štirih njiv na ljubljanskem polju (rektif. št. 734—37) svoji hčeri Katarini in sinu Janezu, je po njuni smrti dal prepisati zopet na svoje ime (20. junija 1837. in 12. aprila 1839.). 4. Ana Inocencija, roj. na »Starem trgu« 46 (oče vpisan kot pivovar, mati zopet napačno kot »Anna gebohrene Bruner«) dne 28. julija 1819. Botra sta bila tudi sedaj Pavel Bruner in Marjeta Tallavania. Otrok je umrl v rojstni hiši že čez 7 mesecev (9. marca 1820.) za »notranjo vročino«. govič (Georg Jugouitz), 1705.—1717. jermenar Jožef Kha- tey, 1718.—1753. (pribl.) jermenar Simon Irlich, 1753. do 1777. klobučar Janez Pitonič in žena Katarina, 1778. do 1811. Gašper Schanda in žena Marijana, od 9. avg. 1811. Schanda Franc, od 23. septembra 1811. do 26. novembra 1822. Feichter Janez in Ana, nato Gašper in Urša (pozneje Jera) Virant, ki sta lastnika še 1. 1859. - Hiša je bila patidenčna. Prvotna št. 145, po I. 1805. št. 46, po 1. 1877. št. 21 (za združeni prejšnji 45 in 46), lastnika Jernej in Frančiška Schuscheg; 1. 1901. lastnica Čuček Franja, 1. 1933. Kryl Franja. 2 Gmajna Ilovica ima poseben urbar »Gemein - Antheile an der Illouza Distato des Laibach Flusses«. 138 KRONIKA Janez Feichter kot izvošček. 23. julija 1825. (fasc. 20, akt 3849/25) je zaprosil »Janez Feichter, meščan ski pivovarski mojster pri deteljici pri sv. Florijanu« (zum Kleeblatt bey St. Florian), da mu magistrat izda obrtno dovoljenje za izvoščka. Prošnjo je utemeljeval takole: »Moja obrt kakor siceršno (sic!) kmetijstvo zahtevata, da imam več konj. Večkrat so me naprosili odlični gospodje, ki jim nisem mogel odreči, kakor tudi ne svojim gostom, (da jih vozim). Po vseh takih vožnjah pa sem imel sitnosti s tukajšnjimi izvoščki. Da zamorem ustreči prvim in umiriti druge ter z ozirom na to, da mi po eden ali tudi po dva konja stojita večkrat brez dela, prosim pokorno, da mi slavni magistrat blagovoli ob zakonitem obdavčenju izdati patent najemnega izvoščka.« Magistrat ga je uslišal 30. avgusta 1825. Feichter se drugič oženi. Prva Feichter jeva žena, Ana roj. Brauner, je umrla za kapjo 6. novembra 1830., stara 50 let (v Florijanski ulici 96). V zakonu je pre živela 24 let. Preden pa so minili trije meseci, se je vdovec Janez dne 23. januarja 1831. 1. vnovič po ročil z Ano Hofer, samsko, zak. hčerjo Janeza Hoferja vulgo Kircherja in Magdalene (roj. Kurgaš), rojeno v kraju in župniji Kreuzen na Gorenjem Koroškem. Že nin je izjavil, da je star 52 let. Utajil je torej kar 2 leti. Nevesti pa je bilo 32 let. Zanimivo je, da je ob poroki stanovala v drugi ženinovi hiši (št. 95 Florijanska ulica). Priče pri poroki v šentjakobski cerkvi so bili gubernijski uradnik Herman Schanda, domenski urad nik Jožef Kloker in dr. Jakob Pfandl. Iz tega zakona ni bilo otrok, žena Ana je umrla (v hiši št. 95 v Florijanski ulici) še leto dni ne po poroki, dne 7. januarja 1832. leta za rakom na mater nici. Pogreb je opravil mestni župnik Janez Zlatoust Pohlin. Janez Feichter ni žaloval niti štiri mesece. 30. aprila 1832. se je oženil v tretjič. Vzel je Marijo Hierlander iz Spittala na Gornjem Koroškem. Nevestin oče je bil krčmar in posestnik v Spittalu št. 41. Mati je bila Kon- stancija, roj. Schmolzer. Priča pri poroki je bil zopet Herman Schanda, sedaj že c. kr. gubernijski adjunkt, in gostilničar Janez Pichler. ženinu je bilo že 55 let, napovedal pa jih je samo 53. Nevesta, ki je poroko dočakala v hiši ženinove sestre Marjete, por. Talla- vania v Florijanski ulici 47 (danes 23), pa je bila za 24 let mlajša. (Dalje prihodnjič.) KRONIKA 139 PROCVIT PIVOVARNIŠTVA V LJUBLJANI - 18. IN 19. STOLETJE VLADISLAV FABJANČIČ (Konec.) Ta tretji in zadnji Feichterjev zakon je bil še rodo- vitnejši od prvega: 16. febr. 1833. se je rodila Ana Julijana, 19. junija 1834. Ema Alojzija (umrla 31. ja nuarja 1840., kot vzrok smrti se navaja »hautige Braune«), 13. febr. 1837. Valentina Marija Silvina (umrla 22. maja 1838. za jetiko), 20. junija 1839. Ivana Nepomucena Marjeta, 4. maja 1841. Janez Flo- rijan Franc ter 1. julija 1844. Herman Ferdinand (umrl že 33. avgusta 1844. za sušico (Abzehrung). Vsem otrokom je kumoval Herman Schanda, ki je I. 1839. že c. kr. gubernijski ekspeditni ravnatelj, botra pa je bila prvim štirim očetova sestra Marjeta Talla- vania, Janezu Florijanu Marjetina hči iz prvega za kona (z Alojzijem Martinicem) gospa Frančiška La- schan, soproga c. kr. okrožnega komisarja, Hermanu Ferdinandu pa Schandova žena Marija. Feichterjevo gospodarstvo. Janez Feichter je dosti dobro gospodaril, deliti pa je moral večino Bruner- jeve zapuščine s sestro Marjeto. Hiše in zemljišča ob Poljanskem nasipu in v živinozdravski ulici sta pro dala večinoma c. kr. kmetijski družbi (prepis hiše št. 34 od Marjete Tallavanie na kranjsko kmetijsko družbo je z dne 7. aprila 1829.), ki je večino poslopij podrla, na št. 35 (poznejši 46) ustanovila podkovsko šolo, ostalo zemljišče pa porabila za vrt in razne zgradbe. »Hišo z vrtom, odcepljeno od pristave Poljane«, ki je v svobodniškem urbarju zaznamovana kot št. 92 (nova 37) v Poljanskem predmestju, sta Feichter in njegova druga žena prodala 1. oktobra 1830. Angležu \Villiamu Molineju kot predstavniku c. kr. druge pri vilegirane družbe za rafiniranje sladkorja. Tam in na prejšnjem mestnem svetu stoji znamenita »cukrarna«. Feichter je torej ohranil od vsega obsežnega Bru- nerjevega in lastnega posestva na Spodnjih Poljanah samo hišo z današnjo številko 51 na Poljanski cesti. V nadomestilo pa je kupil okoli 1. 1830. od Nikolaja Lederwascha nekdanjo Blagajevo »patidenčno« hišo, vrt in njivo na Zgornjih Poljanah, kjer stoji danes II. državna gimnazija.1 Tu je ustvaril »veliko gostilni- 1 Lastniki hiše št. ii na Poljanski cesti (današnje gimna zije): Pred letom 1640. se beleži v rubriki »Vor dem Clo- sterthor« v mestnih davčnih urbarjih samo 5 hiš ali pri stav. Z L 1640. to število močno naraste. Nedvomno pa so nekatere teh hiš bile tu že prej, sicer ne bi bile »pati- denčne«. L. 1640.—1646. Filip Amberger; 1647.—1649. Mihael pl. Chumberg, stolni prost »alhier«; 1650. Michael pl. Khumberg, prost v Novem mestu; 1651.—1680. grof Blagaj (pozneje pisan »Eberhard Leopold Ursini Graff von Blagay«), 1681.—1770. Blagajevi dediči (L 1705. vpisan Volk Vajkhard Barbo), 1771.—1797. Jožef Anton Vermatti pl. Vermersfeldt, od 2. jun. 1797. Alojzija pl. Vermatti, od 8. nov. 1811. Franc Hojnik (Hoinig), od 1. okt. 1814. Ni kolaj Leder\vasch, za njim pa pivovar Janez Feichter. Prvotna hišna št. 59, nato 55, 1. 1840. je št. 68 na Gornjih Poljanah, 1. 1853. enako (lastnica Marija Urh), 1. 1876. pa Poljanska cesta 14 (lastnica Hedvika Eisl), 1. 1901. enako (lastnica Del-Cott Hermina). Danes je tam realna gimnazija. ško podjetje. Na prostranem vrtu so se poleti prirejale mnoge veselice. Ime »pri Kleblatu« je prenesel tudi na poljansko gostilno.2 Hišo na Karlovški cesti 4 (danes 7) je Janez P'eichter nasledil za materjo in očimom skupaj s sestro Marjeto, ki je pozneje postala njena edina lastnicah Od Marjete jo je kupil Franc černič (prepis 23. maja 1826.), ki se je močno zadolžil. Tako je bila samo ljubljanska »Sparkasse« vknjižena na hišo za 2000 gld. Od černičevih dedičev je zato prišla hiša v last poso jilnice (prepis 4. dec. 1846.). Mestna občina, njena lastnica z vpisom 18. julija 1858., jo je izpremenila v u&oznico. Za Vrhovnikovo trditev (»Gostilne v stari Ljubljani« str. 29), da je tam, »kjer je sedaj mestna ubožnica, tako zvani črničev špital, delovala 1. 1787. in še dolgo potem v prvi hiši št. 7 pivovarna Pavla Prunerja«, ni nobenih dokazov. Feichterjeva sestra Marjeta. Rodbinski ugled in bo gastvo je močno dvignila Janezova za dve leti starejša sestra Marjeta, ki se je kot hči Kristijana Feichterja in Katarine šefman rodila 9. maja 1775. na št. 34 v Florijanski ulici. Prvič se je poročila menda že leta 1793., ko ji je bilo komaj 18 let, s pisarniškim urad nikom na magistratu, Alojzijem Martincem, sinom Franca Jožefa Martinca, ki je menda tudi bil magi- stratni uradnik in imel hišo in vrt na Poljanski cesti tam, kjer stoji danes Alojzijevišče.4 Mož ji je kmalu umrl (1. 1799.), zapustivši ji hišo na Poljanah in gmajno (št. mase 48) na Ilovici ter hčerko Frančiško, roj. 12. jan. 1796., ki se je 4. novembra 1. 1840. po ročila pri sv. Florijanu s c. kr. okrožnim komisarjem v Novem mestu na Dolenjskem (stanoval je tam na št. 44) Viljemom Laschanom( rojenim 9. jul. 1799. na Dunaju v predmestju Laingruben od očeta zdravnika dr. Matije Laschana in matere Terezije roj. Fischer). V drugič se je Marjeta vdovela Martinic poročila 9. avgusta 1806., ko je bila stara 31 let, z Viljemom Tallavanio, c. kr. nadporočnikom, računovodjem polka vojvode Rudolfa, ženin je bil star 43 let, še samski. Stanoval je v nevestini hiši št. 47 (danes 23) v Flo- - Vrhovnik, Gostilne v stari Ljubljani, str. 27. 3 Kakor tudi travnika pri opekarni, ki ga je imel v lasti že Pavel Pruner in je spadal k hiši št. 35 (rektif. št. 156 '/*). 4 Lastniška vrsta hiše št. 4 na Poljanski cesti: 1. 1640. do 1656. gospod Ernest (Mihael) Schere (ali Scherr) pla čuje od Nagličeve pristave in druge pristave pri brvi (»beim steig«), 1657.—1706. njegovi dediči (od 1. 1669. s plemiškim nadevkom von Scheraburg), 1707.—1714. go spod Mihael pl. Schernburg, 1715.—1744. Janez Krst. Schulz, 1744.—1765. (pribl.) Maria Rozalija Martinz (ali Martiniz), 1765.—1793. gospod Franc Jožef Martinz, od 29. maja 1793. Martinz Alojz in Marjeta, od 15. marca 1799. Marjeta Martine sama, od 31. dec. 1802. "VVenzel von Gan- din, od 3. junija 1828. dr. Johann Zhuber. Hišna št. je bila tu prvotno 64, nato 60, z 1. 1840. (lastnik dr. Janez Zhuber) 73, enako 1. 1853., ko je lastnik knezoškof Anton Alojzij VVolf. Od 1. 1901. je tu št. 4 na Poljanski cesti (Collegium Aloisianum). KRONIKA Delavska knjižnica v Ljubljani 209 rijanski ulici.1 Priči pri poroki v cerkvi sv. Jakoba sta bila sam mestni župan Jožef Kokeil in Simon Kremnizer. Hišo št. 47 (23) v Florijanski ulici je kupila Marjeta Martiniz 5. dec. 1804. od gospodične Ksaverije pl. Frankenfeld, prepisana pa je bila nanjo 1. febr. 1806. Nevesta je hišo založila kot moževo kavcijo za poroko v znesku 3000 gld., za katero vsoto se je erar 3. aprila 1806. vknjižil na hišo. K hiši sta spadala tudi dva deleža ilovške gmajne (štev. 151 in 152). — Otrok iz tega zakona menda ni bilo, imela sta le rejenko Viljemino, ki pa je umrla stara komaj 10 let za sušico, 12. maja 1837. 31. oktobra 1820. je Marjeta kupila še eno hišo v današnji Trubarjevi ulici2 tik Gruberjevega pogorišča, oz. Hronovega vrta, 4. maja 1824. pa še hišo št. 1433 tik zraven proti Ljubljanici. Prvo je podedovala po njeni smrti hči Frančiška poročena Laschan, drugo pa je odkupil mestni magistrat in jo dal podreti, da napravi prostor pred novim šentjakobskim mostom. Danes ni nobene teh hiš več, kakor tudi ne nekdanje Mislejeve (Robbove) tik zraven v Zvezdarski ulici. Marjeta Tallavania, vdova in hišna posestnica, je umrla v svoji hiši v Florijanski ulici 47 (danes 23) za »sušečo vročico« (Zehrfieber) dne 22. febr. 1840., ko je dopolnila 64 let. Njen rodni brat, pivovarnar Janez Feichter pa je živel še 5 let. Umrl je za jetiko (zdi se, da je bila vsa 1 Lastniki hiše št. 23 v Florijanski ulici: 1656.—1659. zvonar (GlogengieBer) Ignac Renner; 1660.—1664. Matija Grillius, župnik v Šentvidu pod Stično; 1665.—1666. An drej Grillius, župnik istotam, 1667.—1692. njegovi dediči (v hiši že 1. 1678. in dalje slikar Jakob Jamšek in medičur Janez WeiB), 1693.—1696. Adama Grilla (tudi Grulla) dediči, nato do pribl. 1771. Franc Jožef Pilligram, 1772. do 1797. (pribl.) Franc Žiga Pilgram, 1. 1798. Terezija pl. Frankenfeld, od 11. jan. 1799. gospodična Ksaverija pl. Frankenfeld, od 4. febr. 1806. Marjeta Martinz, od 12. okt. 1841. njena hči Frančiška Laschan. Prvotna hišna številka je bila 144, nato 47, od 1. 1876. (lastnik Karel Hudabiu- nigg) pa št. 23, enako 1. 1901. (lastniki Frana Bahovca dediči) ter 1. 1933. (lastnik Fran Zorman). 2 Lastniki hiše št. 1 (podrte) v Trubarjevi ulici: pred L 1616. menda Andrej Piscator, 1. 1616.—1631. mesar Ja nez Sušteršič, ki je imel tudi krčmo (1. 1623. potočil 25 V« soda terana in dolenjca), 1632.—1633. njegova vdova in dediči, 1634.—1664. trobentač Jurij Mugerle, 1665.—1703. njegovi dediči (v hiši krčmar Andrej Skalizer, 1. 1686. in dalje), 1704.—1768. (pribl.) steklar Jožef Zaun, 1769. do 1814. Dominik Hron, od 29. dec. 1814. Jožef Miller, od 10. jan. 1815. baronica Genovefa Rastem, od 26. maja 1820. Ignac Sachers, od 31. okt. 1820. Marjeta Tallavania in Ja nez Kreitter, od 7. marca 1826. Marjeta Tallavania sama, od 12. okt. 1841. njena hči Frančiška Laschan. Hiša je imela zaporedoma številke: 73, 142 in 1 (Truberjeva uli ca). Hišo je menda podrl potres. L. 1901. je lastnica sveta Kranjska hranilnica. 3 Lastniki druge Talavanjine hiše pred šentjakobskim mostom: 1. 1614.—1628. vojaški bobnar Janez Libanovič (tudi Lubanovič in Lebanovič), 1629.—1641. njegovi de diči, 1642.—1659. Lovrenc Lubanovič, 1660.—1673. njegovi dediči, 1674.—1715. deželni bobnar Janez De Battista, 1716.—1749. klobučar Sebastian Teutsch (tudi Teitsch), 1750.—1770. (pribl.) klobučar Anton Lang, 1771. (pribl.) do 1789. Matija Kallichgruber ter zaporedni ženi Fran čiška in Lucija, od 9. okt. 1789. Simon Ledeneg, od 9. dec. 1803. Miha Ledeneg, od 4. maja 1842. Marjeta Tallavania, od 28. nov. 1827. mestni magistrat, ki jo je dal podreti. Hiša je imela prvotno številko 74, po 1. 1805. pa št. 143. rodbina jetična) 24. marca 1845. leta v Florijanski ulici 96 (»pri deteljici«).4 Hčeri Ana Julijana in Ivana Nepomucena Marjeta Marija, ki sta ob očetovi smrti imeli po 12 oz. 6 let, sta se, ko sta dorasli, obe omožili. Prva se je 4. febr. 1852. poročila pri sv. Jakobu z asesorjem pri c. kr. okrožnem koleg, sodišču v Radovljici Andrejem Kova- čičem, doma iz Slepška pri Mokronogu, roj. 30. nov. 1804. 48 letni ženin je stanoval v Radovljici št. 11, 19 letna nevesta pa »pri deteljici«, ko sta bila na okli cih. — Druga pa se je poročila 25. nov. 1861. s kr. davčnim oficialom Janezom Stesko, rojenim v Gra dišču št. 37 v Ljubljani (5. maja 1837.), sinom račun skega svetnika v Gradcu Janeza Steske in Ivane Hord. Vdova Marija Feichter, vnovič poročena U rh (pivovarnarica od L 1845. do 1846. ter od 1859. do 1865.J. Feichterica je bila ob moževi smrti stara že blizu 42 let. Nekaj časa je vodila pivovarno sama. 23. novembra 1846. leta pa se je poročila s 16 let mlaj šim bivšim semeniščnikom Matevžem Urhom, stanujo- čim na Poljanah št. 22, ki je hodil poučevat njuni hčeri. Urh je bil doma iz Tržiča na Gorenjskem, rojen 18. sept. 1820. v hiši št. 144. Oče Anton Urh je bil za sebni uradnik pri tamošnji graščinski gosposki, mati je bila Marija, rojena Klander. Priči pri poroki v šent jakobski cerkvi sta bila zvonar Anton Samassa in Vincenc vitez Steinberg, akcesist pri državnem knjigo vodstvu. — Iz tega zakona izhaja samo hčerka Ma rijah roj. 23. sept. 1847., ki se je pozneje poročila s tapetnikom in jermenarjem Jožefom Filcem s češkega. Njihov sin, poštni oficial v pok., menda še živi. Matevž Urh (pivovarnar od l. 1847. do 1859.). Feichterjeva vdova, sedaj Urhova žena, je morala po poroki seveda vrniti svoj obrtni list, ki se je glasil še na ime Janeza Feichterja. Zaprosila je za novo obrtno dovoljenje. V prošnji je med drugim navajala, da ji je mož zapustil obilo dolgov, da pa poseduje veliko zalogo ječmena, sladu, hmelja in vse potrebne na prave za pivovarsko obrt. Magistrat je njeno prošnjo 20. aprila 1847. odbil, ker se smejo ženskam izdajati krčmarska, pa tudi pivovarniška dovoljenja samo iz jemno, ona pa je »sedaj poročena z mladim človekom, ki bi lahko sam izvrševal pivovarstvo« (fasc. 20, akt 2115). Zato je 27. julija 1847. zaprosil za obrtno pra vico sam Urh, ki je v prošnji poudarjal, da se je že dodobra vpoznal s pivovarskim obrtom in ga lahko sam vodi. Obljubil je tudi, da bo skrben vzgojitelj otrokom svojega prednika Janeza Feichterja. Magi strat mu je izdal pivovarsko dovoljenje 17. avg. 1847. (fasc. 20, akt 5098). Mož pa je živel razsipno. Vozaril se je po gosposko okrog, zgubljal na taroku, delal dolgove, zaigral celo kočijo, v kateri se je pripeljal.8 17. marca 1851. (fasc. 22, akt 1357) so mu na prošnjo znižali obrtni davek od 30 na 15 gld., ker je obrt opešala. Gostilno »pri de teljici« je oddal na račun natakarju Jožetu Zorcu 4 Ljudje so imenovali pivovarno in gostilno »pri Kle- platu«. Nosila pa je napis »Zum beil. Florian«. Pri ogledu 1. 1832. (?) so ocenili prostore kot »primerne«, prav tako pijačo in kuhinjsko posodo. Pri tej priliki so zabeležili gornji napis. 5 Oče je v krstni knjigi pri sv. Jakobu pravilno označen kot pivovarski mojster Matevž Urh, mati pa očividno na pačno kot Marija, rojena Perger. 6 Zvedel g. dr. Andrejka. Matevža Urha je cum licentia poetica obdelal dr. Iv. Tavčar v »Izza kongresa«. 210 KRONIKA (Sorz) (f. 20, akt 2422/1857.). L. 1858. Urha ni več v Ljubljani, marveč živi v Kamniku, kjer je zaprosil za podelitev pivovarniške koncesije v Kamniku (f. X\74, akt 6477 iz 1. 1858.). Medtem se je z ženo sodno ločil. Marija Urh je zopet zaprosila za samostojno pivo- varniško obrtno dovoljenje (10. maja 1859., fase. X\74, št. 3196). V prošnji pove, da njen v Kamniku živeči, sodno ločeni mož ne more več izvrševati obrti, ker nima ne potrebne obratne glavnice, ne pivovar- niških prostorov in ne orodja (to je bilo vse njeno). Njej bo pomagal kot pomočnik njen sin (Janez Flori- jan Franc), ki je izučen v pivovarski stroki. Vzela pa bo še drugega izvedenca. Varila bo dobro pivo, saj je to njena lastna korist in so skoro vse njene pivovar niške naprave nove ali pa izboljšane. Magistratni refe rent je predlagal odklonitev prošnje, ker je prosilkin sin šele 17 let star in torej ne more voditi pivovarne in ker mož še vedno poseduje pivovarsko pravico in plačuje davek. Po sodni ločitvi sta mož1 in žena dve različni stranki in se ne sme podeliti na isto hišo dvema osebama ista obrt. Večina na magistratni seji pa je bila drugega mnenja in je Urhovki podelila obrtno pravico 14. julija 1859. Marija Urh je pivo- varila in krčmarila v Florijanski ulici in na Poljanah do 30. septembra 1865. Feichter Janez ml. Urhovkin sin iz prvega zakona Janez je prevzel 1. 1864. v najem gostilno Barbare Kogl na Tržaški cesti 58 (danes Rimska cesta 22), 30. sept. 1865. pa v last hišo in gostilno »pri deteljici«, kakor tudi sosedno hišo skupaj s sestro Ano Julijano Steska. V hiši št. 95 (danes 28) v Florijanski ulici je imel tudi gostilno, ki jo je oddal v najem Antonu Umbergerju, prej najemniku gostilne v študentovski ulici št. 289. Sam je upal dobiti službo na južnem kolodvoru. Spis, ki o tem govori (fase. X\74, 8894 iz leta 1869. z dne 4. okt.), je zadnji spis o poslednjem pivovarju v Flo rijanski ulici. Hiša št. 96 je prešla 23. dec. 1869. v last nečaka Edvarda Steske, sosedna (danes dr. Zorčeva) pa v posest nečakinje Ivanke Steska. 2. PIVOVARNA V VEGOVI ULICI ŠT. 8 Na mestu današnje Robežnikove hiše v Vegovi ulici št. 8 je stala v Valvasorjevih časih in že prej pristava, ki je bila od 1. 1686. dalje last trgovca Gašperja Pi pana. Pristava (Hoffstatt) je bila precej prostorna, vsaj delno zidana in uporabna tudi za stanovanje. Zemljiška gosposka ji je bil nemški viteški red v Ljub ljani. Med drugimi hišami, pristavami in zemljišči, ki jih je ljubljanski magistrat 19. maja 1738. kupil od viteške komende in ki so ležale večinoma v Gradišču, je bila tudi Pipanova pristava,- kjer je že dalj časa 1 Matevž Urh je napravil v Ljubljani velike dolgove. Tako je bil dolžan gospe Mariji Svetina 2000 gld., na menico pa 912 gld. Ko je bil že v Kamniku, se je zadolžil 27. aprila 1857. za 110 gld. pri Henriku Klandru, 29. okt. 1857. za 500 gld. pri Francu Debevcu, 14. jun. 1859. za 1500 gld. pri Janezu in Mariji Tome itd. Ti dolgovi so bili vknji- ženi na njegove pravice na hišah v Florijanski ulici, v ko likor si jih je zasigural v ženitveni pogodbi 25. junija 1847. 2 Lastniška vrsta v Vegovi ulici št. 8: 1.1686.—1694. Ga šper Pipan, 1695.— 1696. Krištof Gertheis (v davčnih ur barjih za ti dve leti je zabeležen »Casper Pippan, aniezo Christoph«), 1697.—1733. Franc Anton Obreza, 1734. do 1750. dr. Franc Jeronim Obreza (v njegovem imenu do Bivša Obrezova, potem Mlheličeva, potem Klobusova, potem Erženova pivovarna Gradišče 40, odnosno (od 1. 1805.) 3, danes Vegova ulica 8 obratovala Obrezova pivovarna, tedaj last maloletnega Franceta Jeronima Obreze, poznejšega zdravnika, upravljal pa jo je njegov oče, odvetnik dr. Janez Jurij Obreza, sin Pipanovega naslednika Franceta Antona Obreze, cerkniškega rojaka. Pristave se je držal vrt, od katerega se je kot od pristave plačevala najemnina viteški komendi. Drug Pipanov vrt je ležal nedaleč od tod, v jarku pred mestnim zidom. Spadal pa je pod mestno gosposko.3 Gašper Pipan, lastnik pristave od l. 1686. do 169U. Pipan je bil trgovec (»Khauffman«, »Handlsmann«). Mestu je plačeval v začetku po 12 gld. obrtnega davka, pozneje pa vedno manj, leta 1694. samo še 6 gld. O njem vemo že iz lanske razprave o žabniški pivo varni, da se je 19. februarja 1669. poročil z vdovo po Črnivcu (»Schvvarzferber«) Krištofu Krainerju, Marijo Elizabeto, rojeno žlebnik.4 Krištof Krainer je bil v ožjih stikih s pivovarjem Matijo Staindorferjem in tudi njegov upnik. Po Staindorferjevi smrti je želel na račun dolga prevzeti tudi njegove pivovarniške priprave. Ali je do tega prišlo ali ne, ni znano. Sam Krainer je imel v najemu mestno barvarno5 na žabja- leta 1746. oče dr. Janez Jurij Obreza, potem pa mati Marija Julijana Obreza), 1750.—1773. dr. Andrej Jožef Mihelič in žena Marija Elizabeta roj. Obreza, 1774.—1782. vdova Ma rija Elizabeta Mihelič, 1783.—1792. Rozalija Mihelič, od 16. avg. 1792. do 21. dec. 1820. dr. Blaž Klobus in žena Rozalija, nato Matej Klobus, od 7. dec. 1840. Jožef Eržen, od 15. sept. 1859. Jožef Schaffer, od 3. avg. 1871. Ignac Seeman. - - Pristava z vrtom (»Eine sterbrechtmeBige Hoffstatt und Garten«) je imela prvotno številko 40 v Gra dišču, po letu 1805. pa številko 3. L. 1840. se je ulica ime novala »Untere Gradischa = Gasse« ali slovensko »Dolnje Gradišče«. Z letom 1876. so tu Vegove ulice št. 8. L. 1901. so lastniki Marija Truden, dr. Friderik Seeman, Matilda in Ivan Seeman, 1. 1938. Uršule Robežnik dediči. 3 Lastniki vrtička v mestnem jarku v Gradišču (»ein Gartl in dem Graben«): 1. 1660. (pribl.) do 1678. Simon Spiller, 1679. (pribl.) do 1685. Florijan \Vedenikh, 1685. do 1697. Gašper Pippan, od 1. 1698. Anton Obreza in dediči. 4 »Kronika« 1937., str. 230. 5 Najemniki barvarne pri zobniškem stolpu: 1. 1623. Ja nez Košir (»Hanns Caschier, Ferber, Zinst von einer auf- gerichten Hiitten vnd Offen ... fl 5«), 1. 1637.—1645. Blaž Damnikh (včasih pisano tudi »Jamnikh«), nato njegovi dediči, od 1. 1648.-1667. Krištof Crainer. 1. 1667.—1670. je vpisana vdova po Krištofu Krainerju, od 1. 1671. do 1688. pa Krainerjevi dediči. Pozneje se v najemninskih urbarjih (»Cammer ZinB Vrbarium«) ta barvarna ne omenja več. KRONIKA 211 ku poleg Vodnega stolpa in hišo v bližini, danes žabjak št. 10.1 Ali se je že Gašper Pipan bavil s pivovarstvom, o tem nimamo nobenih podatkov. Prav tako ne za čas, kdaj se je začelo variti pivo v današnji Vegovi ulici. Pipan je trgoval menda s suknom. žena je po svojem prvem možu, Krištofu Krainerju, nasledila barvarno in morda tudi hišo na žabjaku. Pipan je torej prodajal najbrž sukno, ki se je vsaj spočetka barvalo v Krai- nerjevi barvarni. Za sprejem med ljubljanske meščane se je moral zelo dolgo potegovati. Njegova prva prošnja je bila »začasno« odklonjena 16. februarja 1. 1671. (s. p. fol. 22—23) in mu sporočeno, naj potrpi (»und auf geduld angevviesen«). Čakati je moral celih 15 let. šele leta 1686. mu je bila podeljena meščanska pravica proti sprejemnim 15 gld., kar je bilo tedaj nekako srednje visoka taksa. (»Herr Jacomo Schell«, poznejši Jakob pl. Schellenburg, ki je bil sprejet isto leto med 12 dru gimi, je plačal 20 gld. Ausgabe Buech de 1686.) Tedaj je bil Pipan že v drugič oženjen. Prva žena, Marija Elizabeta, je umrla 28. maja 1680. 1., stara 52 let. Pokopali so jo pri sv. Petru. Drugi ženi je bilo ime Marija Magdalena, rojena menda leta 1653. Odkod je bila in kako se je pisala kot dekle, nisem mogel dognati. Iz dobe drugega Pipanovega zakona je za beleženo več njegovih civilnih pravd. Tako toži Pipana in ženo neki Janez Jurina za 600 gld. nemške veljave (s. p. 1687., fol. 77), Pipan pa gostilničarja »pri zla tem turu« (danes Stari trg 17) Klavdija de la Fontana in velikega kramarja Zuane di Albertisa, imenovanega del Ponte (fol. 61). L. 1691. se pravda za 90 dukatov z Janezom Mravljetom in baronom »zu Egkh« Simo nom Engelbrehtom (s. p. fol. 165). Poleg posestva v Gradišču in (morda) na žabjaku je imel Gašper Pipan, kakor vemo povsem zanesljivo, še pristavo in zemljišče v obsegu 1 kmetije (»Eine hueben«) pri št. Janžu, v današnji Dalmatinovi ulici.2 1 Krainerjeva hiša na Žabjaku, za katero je pobiralo mesto malo najemnino, je imela tele lastnike: 1. 1637. do 1645. Črnivec Janez Košir, nato do 1. 1648. njegovi dediči, 1. 1648.—1667. Črnivec Krištof Krainer, 1668.—1690. nje govi dediči (opomba v najemninskih urbarjih po 1. 1690.: »Diese schuldt vollig des Craner hat ein Er. Magistrat daB HauB darfir Eingezogen den 2. Nov. 1690.«) Z letom 1723. se beležita tu lončar Andrej GarweiB in njegova žena Ka tarina, od 1. 1739. (pribl.) do 1752. Ignac Mihelič, nato pa lončar Jožef Pošinič (pisan tudi Poschnitz in Puschnitz), od (pribl.) 1760. lončar Janez Hueber (pozn. Huber), od (pribl.) 1770. Jakob in Neža Potrata, od 25. jan. 1793. Ja nez Potrata, od 8. jan. 1808. Meden Lovrenc »Ex Pfarrer«, od 8. jan. 1810. Janez Franc Klem, od 12. dec. 1815. Ado- movitsch Anton in Marija, od 19. jan. 1839. Adamitsch Marija, od 18. dec. 1847. Jakob Kuchar. L. 1876. se beleži Janez Kuchar, 1. 1901. Elizabeta Kuhar, 1. 1933. Košir Ma rija, 1. 1938. pa Franc Dermastja. Hiša je imela prvotno št. 20, po 1. 1805. št. 84 (mesto), z letom 1876. pa dobi št. 10 na Žabjaku. 2 Lastniki Pipanove pristave pri Št. Janžu, danes Dal matinova al. 13: do 1. 1695. Gašper Pipan, za njim Krištof Gertheis, 1697.—1733. Franc Anton Obreza, nato dr. Janez Jurij Obreza »als Vertreter seines Sondi Franz«, za tem dr. Andrej Jožef Mihelič in njegovi dediči. Z 28. febr. 1795. sta v urbarju vpisana kot lastnika Rozalija in dr. Blaž Klobus, od 30. sept. 1796. Matej in Marija Leutz. Prvotno je tukaj bila hišna številka 130, po letu 1805. pa št. 128 v šentpetrskem predmestju. Tedaj je bila lastnica Marta Ja- nežič; od 17. avg. 1819. Jernej Cerar (Zerrer in Zorer), Posestvo je bilo podložno nemškemu viteškemu redu kot zemljiški gosposki. Primščina (Sterbrecht) je zna šala 30 gld. nemške veljave. Trgovec Gašper Pipan je umrl leta 1695. Mestni sodni zapisnik od ponedeljka, 24. oktobra tistega leta (fol. 115) pove, da prosi gospa Marija Magdalena, vdova po Gašperju Pipanu, naj se vskladiščeno blago, ki ga je zapustil njen mož in je bilo že sodno popisano, izroči njej ali pa do likvidacije njenih zahtevkov (»Spriich«) v znesku 680 gld. nemške veljave spravi na primerno mesto, da se ne bi pokvarilo. To blago, cenjeno na 680 gld., je iztržil Matija Chri- stian.3 Obrnil se je na magistrat, da mu pove, komu naj da ta denar, ker se gospa vdova ne mara pred ureditvijo njenih zakonskih zahtevkov v nič vmeša vati. Ker pa se blago kvari, prosi, da se mu izroče ključi od skladišča. Z rotovža so mu odgovorili, naj položi denar na magistratu. O ključih pa zapisnik ne pravi ničesar (s. p. 1695., fol. 115). Iz vsega tega ni razvidno, za kakšno blago gre. Vsekakor pa za kvar- Ijivo blago. Ali je morda bilo tudi pivo vmes? Krištof Gertheis (1696.—1697.) Marija Magdalena ni dolgo žalovala za Pipanom, že prvo leto po Gašper- jevi smrti se je v drugo poročila in sicer s Krištofom Gertheisom. Ta pa je kaj hitro umrl, že prve mesece po poroki, 1. 1697. (s. p., fol. 45). Franc Anton Obreza, lastnik Pipanovine od l. 1697. do 1733. Vnovič obdovela Marija Magdalena je bila tedaj stara že 44 let. Pohitela je s tretjo poroko. 21. ju lija 1697., ko je Gertheis komaj par mesecev počival v grobu, je gospod Sebastijan Trojer pri sv. Nikolaju blagoslovil njen zakon s Cerkničanom Francem An tonom Obrezo. Priči sta bili g. Mihael Zalokar (Salla- cher) in g. Gregor Ržen (Reshen). Obrezi ni bilo treba tako dolgo čakati, da so ga spre jeli med ljubljanske meščane, kot njegovemu pred niku Gašperju Pipanu, že prvo leto po ženitvi je bilo med enaindvajsetimi drugimi podeljeno meščanstvo tudi »gospodu Antonu Obrezi od Cerknice« (Herr An- thoni Obresa von Zierkhniz). Bil je gotovo najboga tejši in najuglednejši med vsemi kandidati tistega leta, ker ga seznam imenuje »gospoda« in je plačal 20 gld sprejemnine, vsi ostali — razen treh meščanskih sinov, ki so bili po stari navadi oproščeni — pa po 15 gld. Pivovar Matija Neidlinger (Neullinger) je isto leto plačal le 10 gld. (»Neu aufgenombene Burger De anno 1698«, Empfang Buech 1698.). V lanski razpravi4 sem zapisal, da je bil Obreza okrog leta 1700 zakupnik pivskega daca v Ljubljani in je kot tak preganjal pivovarja Linčana Matijo Neid- lingerja za zaostanek na pivskem davku. Skupaj z vr- varjem Maissom je pripomogel, da je prišel Neidlinger na kant in moral zaprositi za službo mestnega biriča. Poroka s Pipanco je spravila Obrezo v trgovino s suknom. če pri Pipanu nismo mogli dognati, ali se je od 15. sept. 1841. Marija Cerar, nato pa Marija Wirk. Ulica se 1. 1840. imenuje »Barmherzigen = Gasse« (slov. »Dolge ulice«). L. 1876. je lastnik nove št. 7 Janez Jerman. V seznamu hišnih lastnikov za 1. 1901. sta številki 5 in 7 v Dolgih ulicah zaznamovani kot »prihranjeni« za novo št. 13. Danes je tam stanovanjska hiša Mestne hranilnice ljubljanske. 3 Matija Christian mlajši je bil mestni sodnik v letih 1720./21.—1722./23. ter 1738./39.—1740./41., župan pa leta 1726./27.—1728./29. in 1732./33.—1737./38. 4 »Kronika« 1. 1937., str. 231. 212 KRONIKA pečal s pivovarstvom ali ne, moremo to z vso goto vostjo trditi o Obrezi. Ta pa ni bil lastnik kake skrom ne pivovarnice (Prevhiitte), marveč je posedoval v Gradišču pravo pravcato pivovarno (Prevhaus). To dokazujejo dokumenti iz dobe po njegovi smrti, ki jih bomo navedli v nadaljnjih izvajanjih. Kdaj se je za čelo pivovarstvo v Vegovi ulici, kot rečeno, ni bilo mo goče ugotoviti. Obrezova (das Obressische Prevhaus) pa se je imenovala tamošnja pivovarna še dolga deset letja po smrti moža, od katerega je naziv izhajal. Po dobno ko pri Kleplatu v Florijanski ulici. Naš Cerkničan je hitro bogatel. Verjetno je, da je bil petičen že pred oženitvijo z vdovo Gertheisovo, prejš njo Pipanco. Ta zakon razuma pa je premoženje znatno pomnožil. Bogastvo je odprlo Obrezi vrata k mestnim častem. Te pa so bile po tedanji šegi neusahljiv vir novih do hodkov. Kdaj je postal član občine, najnižjega zbora izvoljencev, ne vem, ker so se sodni zapisniki iz te dobe poizgubili. Knjige o prejemkih in izdatkih pa do kazujejo, da je bil vsaj leta 1707. že član zunanjega sveta, da je torej že priplezal za nadstropje više, med »štiriindvajsetnike«. Tega in naslednjega leta je bil mestni podblagajnik, prav tako leta 1716. in 1717. Vmes je bil tudi »računski komisar« (Raith Com- missarius) in »vinomerec« (VVeinmesser). 27. oktobra 1718. leta so izvolili Obrezo za notranjega svetnika. Med »dvanajstnike«, tako rekoč nesmrtnike v občinski upravi je prišel na mesto Matije Križaja, ki je bil po cesarski naredbi odstavljen, ker ni kot višji mestni blagajnik izročil svojemu nasledniku računskega pre bitka, kolikor ga je bil ostal dolžan (»den schuldig Verbliebenen Cammer Raithrest«)1. Zanimivo je, da je bil Obreza izvoljen za notranjega svetnika »s pogojem, da se preseli s komendskega na mestni svet in tam stanuje« (s. p. 1718., fol. 211). Obreza je tedaj torej še stanoval v pivovarni, ki je spadala pod viteško ko- mendo. (Mesto je kupilo komendsko imenje šele 20 let pozneje.) Kot hišni lastnik je bil podložnik nemškega viteškega reda, kot oseba — obrtnik, trgovec — pa je bil seveda svoboden meščan že od leta 1698. Magistratovi zahtevi mu ni bilo težko ustreči. Pred dvem letoma je prodal krojaču Andreju žužku Kron- Iechnerjevo hišo, danes Blinčevo v Krojaški ulici št. 5,2 ki jo je bil kupil 1. 1708. Tam se je od tega leta beležil njegov obrtni davek v povprečnem letnem iz- 1 Da so ostajali mestni blagajniki dolžni občini leta in leta znatne, včasih ogromne vsote, je bilo prej v navadi, Račune so polagali šele po več letih. Medtem so z občin skim denarjem kupčevali in špekulirali. Mestna blagajna je bila kar na blagajnikovem domu. Samo po sebi je bilo umevno, da mora mestni blagajnik obogateti. — Zadeva s Križajem se ni končala tragično, ker je pozneje mož spet prišel v notranji svet in postal celo sodnik v letih 1727./28. do 1729./30. ter 1736./37. do 1737./38. 2 Lastniki dr. Blinčeve hiše v Krojaški ul. 5: 1. 1657. do 1667. Jurij Kronlechner (tudi Khranlehner), 1668.—1677. gospa Marija Kronlechner, 1678.—1706. njeni dediči. (V hiši so tedaj stanovale razne stranke: 1. 1680. sta n. pr. imeli obrt Magdalena Černe in njena sestra Doroteja Fer- filla, 1. 1695. pa se beleži kovač Janez Schvvarz.) L. 1707. je lastnica Marija Kronlechner, 1708.—1715. Franc Anton Obreza, 1716.—1736. krojač Andrej Žužek. Žužek je imel tik zraven še eno hišo. Obe hiši sta bili l. 1720. spojeni v eno (»Andreas Schuschekh schneider von zween zusam- men gebauten Hauser«). L. 1737.—1755. (pribl.) krojač Primož Telban z ženo; 1756. (pribl.) do 1790. krojač Jožef nosu 6 gld. Leto dni po prodaji Kronlechnerjeve hiše v Krojaški ulici je Obreza kupil od meščanskega špi- tala večjo hišo na Mestnem trgu (danes št. 19), ki je nekoč bila last lekarnarja in mestnega sodnika Dome- nica Brogiola.3 Kupna pogodba je z dne 31. januarja Staudekher in žena Marija, od 7. jan. 1791. pa Janez Stau- decker. — Hiša (včasih se imenuje tudi samo »Hoffstatt« [domec], kar bi pojasnilo, zakaj se je od nje plačeval nesorazmerno manjši davek kakor od sosednih meščanskih hiš) je imela prvotno številko 260 »am Platz«, po letu 1805. št. 242 »Schneider-Gassel«, z I. 1877. pa št. 5 Krojaška ulica. — Do 6. aprila 1805. je lastnik Janez Sebig, nato do 5. julija 1805. Sebigova vdova, vnovič poročena Desch- mann. Slede Jurij Grabner (še 1. 1832.) in dediči. V se znamu hišnih lastnikov za 1. 1877. je vpisan v Krojaški ulici 5 Franjo Kollman, prav tako 1. 1901. L. 1933. je lastnik Robert Kollman, 1. 1938. pa je v seznamu hišnih posest nikov dr. Leon Blinc. 3 Hiša št. 19 na Mestnem trgu je nastala iz dveh hiš, ki sta od 1. 1787. združeni v eno. Lastniki prve hiše (polovice tik današnje št. 20): konec 16. stoletja Miklavž Stili. Kot »NiclaB Stillisch hauB« se beleži do 1. 1618., hišni davek pa je plačeval že od 1. 1613. »herr Verbez« vse do konca 1617., ko je jasneje zapisan kot Janez Krstnik Verbez (?n- pan 1. 1623./24. in 1626./27. do 1628./29.). Za 1. 1618. plača za Stillovo hišo davek gospod Alexius Frey, ki je lastnik do 1. 1635. L. 1636.—1641. slede Freyevi dediči. V hiši je od 1. 1632. obrtoval lekarnar Domenico Brogiol (meščan od 1. 1624., sodnik v letih 1649./50. do 1650./51. in 1656./57.) Brogiolli (včasi ga pišejo tako, desetletja po smrti celo Brignioli) je zapisan kot »Appotekher«, plačeval pa je »vom handl« od 20 do 30 gld. obrtnega davka. Hišnega davka je bilo prvotno 5, pozneje 6 gld. na leto. Brogiol postane lastnik hiše 1. 1642. in ostane to do 1660. Do leta 1665. mu slede dediči, ki plačujejo še nekaj časa od trgo vine 12, nato pa samo 6 gld. Med leti 1666. in 1715. je lastnik meščanski špital. Tedaj sta v hiši zaporedoma bi vala lekarnarja Domenico Amadorv in Janez Grafenhueber. Slednji je bil mestni sodnik v letih 1693./94. do 1695./96., župan pa od 1. 1699./1700. do 1701./02. Od 1716.—1733. Franc Anton Obreza, 1734.—1750. njegov vnuk zdravnik dr. Franc Jeronim Obreza, od 30. jul. 1750. do 1773. od vetnik in pivovarnar dr. Andrej Jožef Mihelič, 1774.—1780. trgovec Matija Bartalotti (župan v 1. 1768./69.—1770./7L), od 1. 1781. dalje trgovec Janez Krstnik Hartl. Hiša je tedaj imela številko 277. Hartl je 1. 1787. kupil še sosedno hišo št. 276 in obe hiši prezidal v eno. — Lastniška vrsta hiše št. 276 (t. j. polovice proti današnji št. 18): 1. 1600.—1603. gospod Janez Ludovik Saurer (v hiši je vdova Jurija Rai- singerja), 1604.—1625. trgovec Giovanni Battista Ghidi- nelli, ki se 1. 1611. sam podpisuje Bernardini ditto Ghidi- nelli, pozneje pa samo Bernardini (župan 1. 1610./11. do 1611./12., 1613./14. do 1615./16., 1. 1622./23. ter 1625./26.). Od trgovine in prodajalen (»vom Handl vnd Laden heu- sern«) je plačeval Bernardini, imenovan Ghidinelli, letno po 50 gld. L. 1626.—1680. Bernardinijevi dediči, 1681. do 1720. gospod Giacomo Locatelli (pisan tudi Jacomo Loca- tell), 1721.—1787. Matija Christian, oče in sin. Prvi je bil mestni sodnik 1. 1720./2L, in 1738./39. do 1740./41. ter župan 1. 1726./27. do 1728./29. in 1732./33. do 1737./38. — Naslednji lastnik Hartl združi obe hiši v eno samo, ki dobi I. 1805. novo številko 239. Od 3. jul. 1818. 1. do 21. maja 1839. je lastnica te združene hiše Hartlova hči Jožefa por. Laurin, za njo do 1. 1836. trgovec Franc Gregel, nato do 1883. 1. Marija Gregel. Z letom 1876. dobi hiša današnjo številko 19 Mestni trg. Od 18. avgusta 1883. so lastniki Marija Krisper, Ana Samassa in Franc Gregel, vsak po V*. Mariji Krisper sledi 1. 1887. Jožef Vincenc Krisper. L. 1908. sta bili lastnici Berta baronica "VVinkler, roj. Samassa in Elza Galle, roj. Samassa. Danes je hiša last dr. Viktorja in Franca Schiffrerja. — O tej hiši je pisal Peter pl. Radics v »Alte Hauser«, Serie II, str. 50—57. Njegove deloma ne točne podatke iz starejše dobe sem popravil po mestnih davčnih urbarjih. KRONIKA 213 1716., kupnina je bila poravnana 3. julija 1716., »otvo ritev« (»Grundtaufschlagen«) pa dovoljena 1. marca 1717. (s. p. 1717.). V to hišo se je preselil Obreza, ko je postal notranji svetnik. Pivovarna pa je bila še naprej v Gradišču. Tri leta po tistem je kupil na Mestnem trgu še so sedno hišo od grofa Lamberga, današnjo številko 18.] S tem pa seznam Obrezovih hiš še ni izčrpan. Razen že omenjene Pipanove pristave in posestva v Blatni vasi je imel Obreza že od leta 1706. tik zraven še eno pristavo in vrt, ki ju je kupil od dedičev po dr. Mar- koviču.2 Na mestu obeh teh poslopij, od katerih je Pipanovo spadalo pod komendo, Markovičevo pa kot »patidenčno« pod magistrat, stoji danes stanovanjska hiša Mestne hranilnice ljubljanske v Dalmatinovi ulici št. 13. Mestni sodni zapisniki nam razkrivajo nekaj zani mivosti iz Obrezovega življenja, seveda večinoma gmotnega značaja, kakršne je pač obravnaval mestni svet. Tako čitamo v s. p. 1. 1716. (fol. 121) Obrezovo 1 Lastniki št. 18 na Mestnem trgu: l. 1000.—1615. gospod Franc Gall (pisan tudi Goli), 1616. -1618. njegovi dediči. V hiši je od 1. 1610. dalje Lenard Vischgoi (tudi Visch- khoi), ki je poleg svojih letnih 10 gld. za trgovino, plačeval tudi že hišni davek v znesku 10 gld. Kot lastnik se Lien- hardt Vischkhoi beleži od 1. 1619. do 1623. L. 1623. je plačal od 20 sodov medu, 20 starov pšenice, od popra, pro- šeka in od sejmov 28 gld. 16 kr. davka. L. 1624.—1638. Vischkhojevi dediči. Trgovski davek plačuje Florijan Vischkhoi. L. 1638. pa je v hiši že »Herr Gregor Khunstl Burgermaister«, ki plača »vora handl« 40 gld. Gregor Kunstl (mestni sodnik v letih 1622./23. in 1626./27. do 1627./28. ter župan 1. 1638./39.) se beleži kot hišni lastnik samo 1. 1639. L. 1640.—1685. gospoda Gregorja Kunstla de diči. Trgovski davek (okoli 20 gld.) plačuje gospod Janez Khunstl. L. 1686. preide hiša v last polhograjskih baronov: 1686.—1699. (pribl.) »Herr Marx Ant. frevh: von Pillich- gratz, 1700.—1705. grof Janez Herbart Turjaški, 1706. do 1720. grof Franc Adam Lamberg, 1721.—1733. Franc An ton Obreza, 1734.—1756. dr. Franc Jeronim Obreza, 1756. do 1791. trgovec Matija Barthalotti (župan I. 1768/69. do 1770./71.), od 26. apr. 1791. do 4. febr. 1823. trgovec Janez Mihael Kuck. Nato Alojzija Lukman, od 20. marca 1833. Jožef Lukman, od 30. dec. 1836. Jurij Schantel, od 28. okt. 1843. Franc in Amalija Schantel. Hiša je imela prvotno številko 278 »am Platz«, od 1. 1805. št. 238, od 1876. dalje pa Mestni trg št. 18. L. 1901. se beleži tu v seznamu hišnih posestnikov Fran Schantel, danes pa Karel Soss. 3 Lastniki Markovičeve pristave v Blatni vasi. Poslopje je bilo sicer »patidenčno«, vendar moremo slediti vrsti lastnikov šele z letom 1640. Tedaj in naslednje leto je bil lastnik pristave »pred špitalskimi vrati« zdravnik dr. An drej Ludovik Bezjak (»Herr Andree Ludwig "VVessiakh M. D. von der hoffstatt«), od 1. 1642. do 1651. dr. Bezjakovi dediči, 1652.—1656. gospod dr. Markovič (»Herr D: Mar- khouitsch), 1657.—1677. gospod Wolfgang Markhouitsch, 1678.—1705. njegovi dediči, 1706.—1755. gospod Franc Anton Obreza in njegovi dediči ( »von der Hoffstatt in Khottdorff«), 1756.—1795. advokat in pivovarnar dr. Jožef Andrej Mihelič in njegovi dediči. Od 28. febr. 1795. dalje je vpisan advokat in pivovarnar dr. Blaž Klobus in žena Rozalija. Ta pa sta še 18. apr. istega leta prodala hišo To mažu Jernejcu (Thomas Jerneiz). Od 12. jan. 1802. je lastnik Janez Kumauer (pozneje pisan Kunauer). Hiša je prvotno imela št. 131, od 1. 1805. pa 129 v Šentpetrskem predmestju. L. 1840. in 1853. se v seznamu posestnikov navaja kot lastnik št. 129 v Dolgih ulicah (»Barmherzigen- Gasse«) Franc Kunauer, 1. 1877., ko dobi hiša novo št. 5 v Dolgih ulicah, pa je zapisan Franjo Kunovar. Danes stoji tu in na sosedni parceli stanovanjska hiša Mestne posojil nice, Dalmatinova ulica 13. zehtevo, da vtakne mestni sodnik Janez Karel Mally:) »na prosilčevo odgovornost v tukajšnji mestni stolp« meščana in zlatarja Martina Puecherja, ki je zapravil 82 lotov avgsburškega cerkvenega srebra, izročenega mu v predelavo 12. febr. 1716. Moža naj pridrži v stolpu, da ne bi ušel, vse dotlej, dokler ne vrne srebra. Magistrat je naročil sodniku, naj uporabi naglo pra vico (»die schleinige Justiz administrieren«), tako da se Obreza ne bo imel več razloga pritoževati (22. maja 1716.). Zdi se mi, da je bilo to zlato last bratovščine corporis Christi, kjer je bil Obreza blagajnik. Iz letnika 1721. izvemo, da je Obrezova žena v času, ko je njen mož bil višji mestni blagajnik, zalagala vojaštvo in občino s suknom in platnom: Gospa Ma rija Magdalena Obreza predlaga račun v znesku 5 gld. za platno za vojaške rjuhe (»Frau Maria Magdalena Obressin legt ein auflzug vor was sye Zu machung der leilacher Vor die Soldaten Leinbath gegeben«). Mestni svet je naročil višjemu blagajniku, t. j. trgovkinemu možu Obrezi, da plača račun (21. junija 1721., s. p. fol. 67). L. 1725. se je stari Obreza zaradi občinskih zadev silovito razburil. Mestni očetje so mu namreč naložili, da mora prevzeti skrbništvo nad Milbacherčinimi otroci. Mož se je upiral na vse kriplje. Dejal je, da je žena zelo stara (»hoch bey Jahren«) in vedno bolna ter da ne more nič delati. Sam ima polne roke posla s svojim gospodarstvom. Skrbništva že zato ne more prevzeti, ker se je potegoval po smrti gospoda Mil- bacherja za pošto in tudi sedaj zanjo kompetira (»in- massen derselbe Vmb ds Postambt Bereiths nach zeit- lichen Hintritt des Hern Milbacher seel: Vnd auch aniezo Competiert«), česar pa ne bi mogel storiti kot skrbnik, ker bi to nasprotovalo koristim varovancev . . . Pritožnik je član slavnega magistrata in je v resnici vsega obžalovanja vredno, da bi ga s tem suženjstvom spravili celo ob življenje (!). V službi mestu je od velikih skrbi osivel. Po dovolj prestanih spletkah se je odločil za skrajno potrebni počitek in službo Bogu. To pa bi se s to Bogu in ljudem znano vspletkarjeno jerobščino razdrlo. Sicer pa slavnemu magistratu ne primanjkuje veliko zmožnejših, mlajših in večje hva ležnosti dolžnih članov, ki ne morejo navesti nobene take, na zakonu utemeljene opravičbe kot prosilec in ki so za življenja gospe Milbacherice imeli vse v rokah in velike dobrote prejemali od Hingerleve hiše,4 kot n. pr. gospoda Križaj in Štefan. Primeren bi bil tudi gospod Valusig poleg več drugih, slavnemu magistratu dobro znanih članov .. . Prošnjik je nadalje že sedmo leto obremenjen z blagajništvom pri bratovščini sv. Rešnjega Telesa in, čeprav je za vsa ta leta napravil obračun, mu tega obračuna do danes niso niti ospo- ravali, še manj pa potrdili, tako da je še sedaj zaradi tega v večnem strahu. Krona vsej nesreči pa bo, da se mora nadejati najhujšemu razdoru v svojem za konu, kar nebesom gotovo ne more biti všeč, ker ga žena ne bo smatrala za nikakega soproga (sic!) in tudi ne bo hotela prebivati pri njem, če bo prevzel to jerobščino. Vsi ti razlogi pa niso prepričali magistrata. Vztrajal je pri svoji zahtevi in zagrozil Obrezi, da bo nepo- 3 Mally. ki je nastopal kot nekak vodja opozicije v ob čini proti vladajočim gospodom na rotovžu, je bil sodnik v letih 1712./13. do 1716./17., 1719./20. ter 1725./26. * Danes Souvanova hiša, Mestni trg 24. 214 KRONIKA K članku : LJubljana kot umetnostno središče Fortunat Bergant, Ljubljanski tipi : Tičar Kliše je last Akademske založbe v Ljubljani pustljivo izterjal od njega globo 200 dukatov v zlatu, če takoj ne prevzame skrbništva (s. p. 15. marca 1725., fol. 43). Obreza se je moral vdati. Prosil pa je, naj mu pri jerobstvu pomagata Križaj in Anton Raab in da skrb ništvo ne sme ovirati njegove konkurence z varovanci pri potegovanju za podelitev pošte (»vnd Entlich das dise gerhabschaffts administrierung an seiner Con- curenz mit dessen Pupillen Zu Cberkhombung des Postambts Vnschadlich sein moge«). Tej prošnji je mestni svet ustregel (s. p. 16. marca 1725., fol. 44). Obreza je le z veliko nejevoljo opravljal vsiljeno mu skrbništvo. V svoji jezi je začel pošiljati nekaterim ob činskim svetnikom razne terjatve iz Milbacheričine za puščinske mase. Ti pa so mu vračali milo za drago s tem, da so mu ostro motrili na prste pri pregledu mestnih računov za leta 1719. do 1721. Stari mož je bil tako užaljen, da ga ni bilo na nobeno sejo mestnega sveta več. Milbacheričino zapuščino pa je vendarle moral oskrbovati. Umrl je Franc Anton Obreza decembra 1. 1733. ali prve dni januarja 1734. (s. p. 1734., seja 21. jan.). Za univerzalnega dediča je bil postavil svojega vnučka Franca Jeronima, ki ga je zastopal oče, obojnega prava doktor Janez Jurij Obreza, pokojnikov sin. Vdovi Ma riji Magdaleni je bil z oporoko določen dosmrtni uži tek. S pogodbo 20. junija 1. 1734. sta se Franckov oče in Marija Magdalena popolnoma sporazumela glede dediščine, da se ogneta velikim pravdnim stroškom. Kmalu pa je vdova zahtevala, da se sporazum raz veljavi. Glavna razprava o tem sporu se je vršila 27. no vembra na rotovžu (s. p. 1734., fol. 154—156). Marija Magdalena je trdila, da je bila zapeljana. Hočejo ji dati samo 1000 gld., njeni zahtevki pa zna KRONIKA 215 šajo 4000 gld. »Prikratba radi podpolovične prave vrednosti je čisto jasno podana. Da se dokazati, da nese pivovarna čistih 800 gld. Kje pa ostane užitek od hiš, zemljišč in kar še zraven spada, a njej se je ob ljubilo za vse to samo po 350 gld« (»Erhollet also die Cassion ganz klar. .. ultra dimidium lediert: ist ErweyBlich das das Preyhaus Deductis Deducendis bey die 800 fl abwirffet: wo bleibt der genuB der Hevser, grundstiikh, vnd was deme anhangig darfiir aber der- selben Vor solchen FruchtgenuB nur 350 fl Verspro- chen vvorden.«) Zahteva nadalje tudi polovico srebr- nine, ki jo je dedovala za svojim drugim možem, Kri štofom Gertheisom. Zatrjuje, da se je Gertheisovo in Obrezovo premoženje sploh pomešalo. Vse to je dr. Obreza vedel in namenoma izpustil (iz pogodbe). Dr. Janez Jurij Obreza je na dolgo in široko zago varjal veljavnost sporazuma. Dejal je, da o dolusu ne more biti govora, ker je vdova toliko let upravljala celo premoženje (torej tudi pivovarno) in je vedela za vse. Sporazumela sta se samo zato, da ne bi prišlo do drage pravde. Pri razpravi med staro Obrezovko in dr. Janezom Jurijem Obrezo — ali je bil njen sin ali samo pasto rek, nisem mogel dognati, verjetnejše se mi zdi slednje — je nastopil še neki Janez Krstnik Vogl, sin Gerthei- sove sestre Marije Magdalene, z zahtevo, da se mora izločiti Gertheisovo premoženje od Obrezovega in nje mu priznati del dediščine. Mestni svet je ugodil dr. Obrezi in potrdil poravnavo od 20. junija. Stara Obrezovka je torej propadla s svojo pritožbo. Vogl pa je še tri nadaljnja leta vodil pravdo proti obema Obrezoma za izločitev Gertheisove zapuščine (s. p. 1734., fol. 158; s. p. 1735., fol. 49; s. p. 1736., fol. 45). Ko je proces še trajal, je 23. okt. 1737. Marija Mag dalena Obrezovka umrla na svojem domu v današnji Vegovi ulici 8. Stara je bila 84 let (s. p. 1737., fol. 117 in mrliška knjiga župnije sv. Nikolaja). Pokopali so jo pri bližnjih kapucinih, ki so imeli cerkev in samo stan na zemljišču današnjega drevoreda »Zvezde«. Vogl pa še ni odnehal, marveč je zdaj preciziral svoje zahteve. Terjal je 1000 gld., ki da so nedvomno Gertheisovi, iz Obrezovkine zapuščine pa Gertheisove dragulje in srebrnino. Mestni svet ga je napotil na ljubljansko viteško komendo, »ker je gospa Obreza umrla na komenskem svetu« (s. p. 1737., fol. 117). Dr. Janez Jurij Obreza. Po Obrezovkini smrti je oskrboval celotno premoženje njen pastorek (ali sin?) dr. Janez Jurij Obreza v imenu svojega sinčka Fran- celjna. Upravljal je seveda tudi pivovarno. Pivovarstvo pa je bila meščanska obrt. Zato je zaprosil za me ščansko pravico, ki so mu jo mestni očetje prav uslužno podelili na seji 7. februarja 1738. Dr. Obreza jih je prosil, naj ga pridejo zapriseči na njegov dom, ker je bolan. Prav radi so tja pohiteli namestnik mest nega sodnika Jurij Ambrož Kappus ter svetnika To maž Vincenc Mulič in Jožef Rubida. Spremljal jih je mestni registrator (fol. 14). Primerna pogostitev go tovo ni izostala. Tako je terjala tedanja šega. Meščan sko takso so novemu meščanu predpisali šele mesec dni pozneje, 7. marca. Odmerili so mu 20 gld. nemške veljave, kar za bogatega moža ni bilo mnogo. Dr. Obreza je vodil pivovarno do svoje smrti. Ne dvomno je imel v obratu izučene pivovarske pomoč nike (»Braiiknechte«). Njihova imena pa nam niso ohranjena. V sodnih protokolih čitamo večkrat o pravdah, ki jih je imel z raznimi dolžniki in pravimi ter nepravimi dediči. L. 1738. n 1739. je tožil nekega Franceta Jo žefa žigona (Shigan), ki je nastopal (ni povedano, iz katerega naslova) kot »proglašeni dedič po Mariji Magdaleni Obreza« in si prilastil njen pribor srebrnih nožev, žlic in vilic, žigon je izjavil, da je to isti pribor, ki ga zahteva zase tudi Vogl. Zato ga je deponiral pri zemljiški gosposki v viteški komendi. Končno je na pribor resigniral, zahteval pa je 1000 gld. v denarju. Pravda se je vlekla več let. Sodni zapisnik z dne 10. sept. 1742. (str. 228) raz pravlja o sporu med dr. Janezom Jurijem Obrezo ter Antonom Jeničem in njegovo ženo Marijano, rojeno Kapi. Stari Obreza je bil oskrbovalec Kaplove zapu ščine. Do njene likvidacije pa je prišlo šele 8 let po Obrezovi smrti. Njegov sin, dr. Janez Jurij je ponudil zakoncema Jenič 900 gld. in 12 dukatov, da se ognejo pravdnim stroškom. Zadeva je zanimiva v toliko, ker je v besedilu razprave točno povedano, da je dr. Janez Jurij Obreza pravi sin ranjkega Franca Antona Obre ze. Značilno — toda ne prav verjetno — je tudi nje govo zatrjevanje, da ni med Obrezovo zapuščino nikake gotovine (»bekanntermassen sich kein paar gelt befindet«). Vdova Marija Julijana Obreza in njen sin dr. Franc Karol Jeronim Obreza. Dr. Janez Jurij Obreza je umrl 28. avgusta 1746. Pokopan je bil pri bosih avguštin- cih (na stavbišču Kmečke posojilnice na Dunajski cesti). Po oporoki z dne 28. marca 1738. je bila pro glašena za univerzalno dedično po njem njegova vdova Marija Julijana (s. p. 2. sept. 1746., str. 257). Vodstvo vsega premoženja in pivovarne je prešlo nanjo. Pravi lastnik, njen sin France je tedaj študiral na Dunaju medicino. Zdi se, da je bil fant zelo živahen dijak. Konec zime 1. 1749. je bil celo aretiran na Dunaju in mati se je morala zavzeti na ljubljanskem rotovžu, da je potrdil pravilnost krstnega lista, s katerim se je fant pri prijetju izkazal pred notranje - avstrijsko vlado (s. p. 1749., str. 115). študija ni dokončal na Dunaju, marveč je hotel to storiti na vseučilišču v Bologni. Mati je naslovila tole prošnjo na magistrat: Njen sin Franc Jeronim je tri leta posečal zdravni ški pouk na Dunaju. Da bi se v omenjeni vedi čimbolj izpopolnil, želi sedaj oditi za poldrugo leto v Bologno (»nach Bononien«) in tam doseči doktorat (»gradum medicum«). Ker pa je že porabil očetovo dediščino 600 gld., prosi, da se ji dovoli za potovanje in študij vzeti 600 gld. hipoteke (seveda na dedovo zapuščino, t. j. pivovarno, hiše in zemljišča), Mestni svet kot vrhovni skrbnik je prošnjo odklonil, ker mati »iz pupilarnih sredstev«, ki z njimi upravlja, in iz njihovih letnih dohodkov prav lahko omogoči svojemu gospodu sinu nadaljevanje študijev (s. p. 1749., str. 324). Tako se je tudi zgodilo. Fant je moral biti v Bologni zelo marljiv, kajti že 2. junija naslednjega, 1750. leta, beremo v sodnem zapisniku: Gospod Franc Jeronim Obreza, doktor fi lozofije in medicine, prosi magistrat, da ga z dekretom proglasi za polnoletnega, ker je že dopolnil 22 let. Ma gistrat je rade volje ustregel. 216 KRONIKA K članku : Ljubljana kot umetnostno središče Fortunat Bcrgant, Ljubljanski Upi i Prestar Kliše ]e last Akademske založbe v LJubljani Dr. Andrej Jožef Mihelič, advokat in pivovarnar. S svojo polnoletnostjo je postal mladi zdravnik pravi lastnik pivovarne in vseh dedovih hiš, pristav in zem ljišč. Pa se ni maral pečati s pivovarstvom, marveč se je popolnoma posvetil zdravniškemu poklicu. Vlogo pivovarnarja je prevzel njegov svak, advokat dr. An drej Jože Mihelič (poznejši plemič kakor, v ostalem, tudi Obreze. To plemstvo je bilo seveda denarno, ki so ga dosegli tudi mnogi meščanje). Dr. Mihelič se je bil poročil z dr. Francovo sestro Marijo Elizabeto 13. febr. 1747. pri avguštincih (v da našnji frančiškanski cerkvi). Priči sta bili Franc Er- nest pl. Stainhoffen in zdravnik dr. Friderik baron Rosenthall. že 30. julija 1750., komaj 8 tednov po dosegi polno letnosti, je prodal mladi zdravnik odvetniku dr. Mi- heliču eno hišo na Mestnem trgu in sicer tisto, ki je stala »med Obrezovo in Matije Christiana hišo«. Pre nos lastništva je bil dovoljen po starodavni navadi na slovesni mestni seji dne 1. marca 1751. Dr. Franca Obrezo je zastopal kot pooblaščenec dr. Franc Luka Marenik (s. p. str. 85). Mesec dni potem, ko je kupil hišo na Mestnem trgu, sta dr. Mihelič in žena prevzela tudi pivovarno v Gra dišču od vdove Marije Julijane Obreza (»Frau Maria Julliana obresin vvittib, herr Andree Joseph Michel- litsch J: U: Dr. und Maria Elisabetha dessen Ehecon- sortin biten den Zvdschen ihnen vvegen durch die frau obresin denenselben iibergebenen Preuhauses, und was deme mehr anhorig errichteten iibergaabs Con- tract De Dato Lezten augusti 1750 jahrs ghs: Zu rati- ficieren«). Magistrat je, kot novi lastnik komendskega imenja, priznal prenos posesti 13. jan. 1751. (s. p. 1751., str. 19). V nobenem spisu, kar sem jih našel, KRONIKA 217 ni razloženo, kako je to, da je mati razpolagala s pivo varno, ki je bila po dedu last dr. Franceta Jeronima. Morda je fant s tajnimi posojili zaštudiral pivovarno ali pa jo podaril materi (oz. sestri). Vsekakor smemo sklepati, da je mlada Marija Elizabeta dobila pivo varno kot doto in da je torej dr. Mihelič pivovarno priženil. Sedaj, ko je bil lastnik hiše na Mestnem trgu (da našnje št. 19) in pivovarne v Gradišču, je dr. Mihelič brž zaprosil za meščansko pravico, če je hotel izvrše vati obrt, se temu ni mogel ogniti. Kot doktor prava se je potegoval za »privilegirano meščansko pravico«. Magistrat mu je meščanstvo podelil isti dan, ko je privolil v prenos posestva pivovarne, t. j. na seji dne 13. januarja 1751. Taksa je znašala 36 gld. nemške veljave. Prihodnje leto, na dan sv. Jakoba, 31. julija, je bil med šestimi drugimi izvoljen v »občino« (Ge- meinde«), najnižje mestno predstavniško telo, tudi dr. Andrej Mihelič (s. p. 1752., str. 251). Marija Julijana Obreza je bila 1. 1751. popolnoma izločena iz uprave pivovarne, živela pa je še celih 9 let. Umrla je 9. februarja 1760., stara 82 let. Kot pred 14 leti njenega moža, so tudi njo pokopali pri bosih avguštincih. Po njej je dedovala njena hči Marija Eli zabeta, žena dr. Miheliča. Medtem je dr. Mihelič koval cekine kot kranjski advokat (»Praenobilis ac Clarissimus Dominus Jose- phus Andreas Michellitsch J : U : Inclvtae Provinciae Carnioliae Advocatus« ga imenujejo matične knjige stolne župnije sv. Nikolaja) in kot meščanski obrtnik pivovarnar. Njegova pivovarna je bila največja in najbrž tudi najboljša v Ljubljani. L. 1756. (»Recti- ficiertes Vrbarium« fol. 110) je plačal 64 gld. 11 kr. pivovarskega davka (»Prey Vrbar«), dočim so ostali pivovarnarji bili ocenjeni na sledeče vsote: Janez Jurij Schmidt (pozneje pri Perlesu v današnji Pre šernovi ulici) 29 gld. 50 kr., Pavla Kleplatha vdova v Florijanski ulici 10 gld. 20 kr., Matija Brandl (na današnji Rimski cesti, pri živcu) 9 gld. 17 kr., Anton Steffel v židovski ulici 8 gld. 2 kr. in Nikolaj Merk (v današnji Wolfovi ulici, Oražnov dom) 7 gld. 20 kr.1 Seveda so vsi ti pivovarnarji imeli s pivovarno zdru žene lastne pivotoče ali gostilne. Od teh so 1. 1756. plačali po 1 gld. 8 kr. obrtnega davka. Pivo so varili večinoma za potrošnjo v lastnih obratih. Zalagali pa so tudi druge gostilničarje po mestu in deželi. Dr. Mihelič je prišel s svojimi odjemalci večkrat navzkriž. Tako teče od 1. 1753. do 1755. njegova tožba proti gostilničarki Katarini Pillich za 108 gld. 54 kr. za dobavljeno pivo (s. p. 1753, str. 46 itd.). 18. av gusta 1. 1763. toži dr. Mihelič, imetnik Obrezove pivo varne (»Inhaber des obresischen Preihauses«), krč- marja Janeza Filipiča za pivo, ki mu ga je dobavil od 7. aprila 1760. do 27. januarja 1761. 1. Terjatev 1 Miheličeva pivovarna je ohranila vodilno vlogo še dolgo časa. L. 1762. in 1763. je bil pivovarniški davek takole razpodeljen: dr. Mihelič 75 gld. 36 kr., Nik. Merk 35 gld. 6 kr., Franc Ksav. Jamnik (Schmidtov naslednik) 29 gld. 42 kr., Matija Brandl 28 gld. 12 kr., Anton Steffl 4 gld. 48 kr. (franc. akti, fasc. 24, koncolut 13); /. 1769.: dr. Mihelič 45 gld. 30 kr., Merk 30 gld. 30 kr., Saagmeister 21 gld. 4 kr., Feichter 16 gld. 47 kr., Jamnik 15 gld. 9 kr.; /. 1772.: dr. Mihelič 42 gld. 12 kr., Merk 34 gld. 52 kr., Feichter 23 gld. 52 kr., Jamnik 16 gld. 10 kr., Brandl 11 gld. 54 kr. je znašala 60 gld. 24 kr. — pivo je bilo na debelo po 4 kr. bokal. Zapretil je Filipiču z zaporom, če ne plača v 14 dneh (s. p. 1763, str. 163). Tedaj se je šlo za neplačane dolgove v zapor v mestni stolp. Tam je dolžnik sedel, dokler ni plačal. Vzdrževati pa ga je moral upnik. L. 1768. je tožila Miheličeva žena Marija Elizabeta Blaža Sterkina za 93 gld. 15 kr., ki jih je bil dolžan za pivo (s. p. 26. novembra 1768.). Pravda je tekla tudi še naslednje leto. Dr. Mihelič je imel spore tudi s svojimi sosedi v Gradišču, tako z Gregorjem Piškurjem zastran iztoka na cesto pri vrtnem plotu (s. p. 18. oktobra 1763.) 1. 1769. z Janezom Rotarjem (Rotter) in 1. 1772. z Jožetom Kušarjem, ker mu je zasipaval jarek. Že leta 1755. je zaprosil dr. Mihelič občino za od stop »koščka sveta tik njegovega vrta, da postavi tam ledenico«. Ta košček sveta je segal od njegovega vrta pri pivovarni do deželne ledenice (»bis zu der Land- schafft Eys-grueben«). Občina mu je ustregla na seji 28. novembra 1755. leta. Lastno ledenico je pač rabil za hlajenje piva. Sicer je bilo v Ljubljani več ledenic, tako n. pr. mestna pred samostanskimi vrati. Za stanje jarka ob mestnem zidu v Gradišču je značilen zapisek pri Miheličevi hiši v »Vrbarium t)ber die Vorhin Commendisch vnd Capitlisch gevveste giilt« iz 1. 1764.: »Magistrat kraljevega glavnega mesta Ljubljane, tudi kot lastnik prej komendskega sveta in imenj v mestu in zunaj mesta Ljubljane ter kot zemljiška gosposka, zabičuje sedanjim gospodom lastnikom, oz. imetnikom pred križanskimi vrati ležeče pristave in vrtov rajnke gospe Marije Julijane Obreza (nasled nje) : Ker je mestni magistrat opazil, da se le-ta (t. j. dr. Mihelič) prizadeva, da bi nasproti pristave ležeči mestni jarek, oz. vrt napolnil z razno sipino, oviral odtok vode in odvajal vodo na drugo stran, vsled če sar je ob tamošnji ledenici in zasebnikom v rabo prepuščenem mestnem obzidju nastalo pravo močvir je .. ., se mu ne samo resno zabranjuje nadaljnje za sipavanje in polnitev, s čimer se voda in močvirje odvajata k obzidju, marveč se mu nalaga, da vpostavi prejšnji kanal, ki se je iztekal dober meter od ob zidja, sicer bo pri prvi pritožbi sosedstva primoran poravnati škodo. Po tem naj se ravna. Sedanje samo- lastno zasipavanje in napolnjevanje (jarka) pa naj se zabeleži v zemljiški knjigi ... V Ljubljani, na ro- tovžu 19. julija 1764.« L. 1771. je dr. Mihelič pomnožil svoje premoženje z dvema hišama v Blatni vasi. Na občinski seji 11. mar ca je bil dovoljen prepis nanj in na njegovo ženo Prešernove hiše (»das Preschernisch Haus und Gar- ten in Kottendorf«) in prejšnje Obrezove hiše. Prva je stala na mestu sedanje hiše št. 7 v Dalmatinovi ulici.2 Tako je postal dr. Mihelič lastnik precejšnjega dela današnje Dalmatinove ulice (s. p. 1771., fol. 113). 2 Lastniki hiše št. 7 v Dalmatinovi ulici: Dr. Janez Krstnik pl. Preschern do 1. 1771.; 1. 1771.—1774. dr. An drej Jožef Mihelič; 1. 1774.—1780. vdova Marija Elizabeta Mihelič; od 8. jan. 1780. do 7. maja 1802. čevljar Simon Lednig (pisan tudi Ledeneg) in žena Marija Ana. Hiša je imela številko 132 v diskalceatski ulici (prvotno pri Št. Janžu, pozneje št. petrsko predmestje), po letu 1805. pa št. 130. Za Simonom Lednikom je bil do 21. jan. 1803. lastnik Mihael Ledeneg, nato do 6. marca 1818. Janez Krstn. 218 KRONIKA Medtem ko je dr. Mihelič širil svojo posest, je dr. France Obreza, zdravnik, počasi likvidiral očetovo zapuščino in je 27. septembra 1756. prodal svojo hišo na Mestnem trgu Matiji Bartholottiju (s. p. 28. febr. 1757.). Na Obrezovo ime naletimo le še parkrat v mestnih zapisnikih, tako 4. januarja 1772., ko se je pritožil proti lekarnarju Ernestu Bittu. Dr. Obreza je prosil magistrat, naj »omenjenemu gospodu Bittu ukaže, da se on in njegovi ljudje popolnoma vzdrže vseh dr. Obrezovi časti škodljivih govoric«, ter jim zagrozi z zaporom v stolpu, če ima Bitt kaj proti dr. Obrezi, naj se obrne na pristojno sodišče. Dr. Andrej Jožef Mihelič je umrl zadnjega febru arja 1. 1774. (s. p. str. 99). Ureditev njegove zapuščine se je zavlačevala celi dve leti. šele na mestni seji 21. junija 1776. so bili proglašeni za dediče: vdova Marija Elizabeta Mihelič ter njena hči in varovanka Rozalija Mihelič, g. dr. Lovrenc Semen kot zastopnik svoje žene Terezije, roj. Mihelič, g. Karel Avguštin VVeikhard, doktor medicine, kot zastopnik svoje so proge Julijane, roj. Mihelič ter g. dr. Franc Sedej za svojo ženo Marijo, roj. Mihelič. Vse imenovane so bile hčerke dr. Miheliča in nje gove žene Marije Elizabete, ki mu je rodila menda 12 otrok, večinoma deklic. Dečki so bili trije, pa so zgodaj pomrli. Kumovala sta pri krstih navadno dr. Franc Jeronim Obresa in njegova mati Marija Ju lij ana, včasih pa tudi Lovrenc pl. Warl ali Anton pl. Webern z ženo Ano Marijo. Umrli otroci so bili vsi pokopani pri bosih avguštincih na Dunajski cesti. Preživele hčere so se, kot smo videli, dobro pomožile. Marija Terezija je obvdovela že s petindvajsetimi leti, ko ji je 12. avgusta 1778. umrl mož, pravnik dr. Lov renc Semen, star 42 let. Naslednjega leta se je odpo vedala očetovi dediščini in jo vso prepustila sestram (s. p. 7. decembra 1779., s. 414). Le-te so koncem 1. 1779. prodale na javni dražbi hišo št. 132 v šentpetrskem predmestju, njivo pri sv. Krištofu, dva travnika na Prulah, kozolec in njivo pri sv. Petru in tri njive, od katerih se je plačevala najemnina cerkvi Naše ljube gospe na šmarni gori (s. p. 1779., s. 319, 320 itd.). Hišo in vrt v ulici boso- nožcev je kupil 8. januarja 1780. čevljar Simon Led- nik, ki je že prej bil lastnik bližnje dr. Miheličeve njive, pa jo je prodal trgovcu Angelu Mar. Albor- gettiju (s. p. 1781., s. 84 in 85). Vdova Marija Elizabeta pl. Mihelič je umrla okrog 1. 1782. Dedščino v Gradišču, zlasti pivovarno je pre vzela hčerka Marija Rozalija, roj. 31. avgusta 1750., ki jo zapisniki stalno imenujejo »Freule«. Nekoč ve liko premoženje pa se je razbilo med dr. Miheličeve otroke in upnike. V zemljiški in zastavni knjigi za Gradišče, ki jo hrani Narodni muzej, so vknjižena na pivovarno naslednja bremena: takoj po dr. Miheličevi smrti, 3. marca 1774., dediči po Mariji Rozaliji Mil- bacher za 9800 gld., vdova Marija roj. Obreza po že- nitni pogodbi z dne 8. februarja 1747. za 2500 gld., Jager, potem pa Marija Zach. L. 1840. in 1853. je v sezna mih hišnih lastnikov v »Barmherziger Gasse« 130 vpisan Valentin Zeschko, prav tako I. 1876. v »Dolgih ulicah« št. 3 (prej 130). L. 1901. so v novih »Dalmatinovih uli cah« 7 (prej Dolge ul. 3) vpisani V. Zeschkovi dediči. L. 1933. so lastniki te hiše — seveda večkrat prezidane ali čisto na novo zgrajene — Stanko Jesenko, dr. Andrej Kuhar in dr. Oton Fettich. za vdovnino letno po 150 gld. ali v glavnici po 4 % 3700 gld., hči Julijana pl. VVaikhart s carta bianco od 6. novembra 1769.— najbrž ob možitvi1— 4000 gld., dve postavki po 5609 gld. in 8112 gld., dr. Blaž in Jožefa Klobus (carta bianca iz 1. 1767.) 1200 gld., dalje razni zneski, ki jih je »frajla« Rozalija zapisala sestram, in še vpisi raznih drugih upnikov. Velika je morala biti vrednost dr. Miheličevega premoženja, da se je dalo obložiti s tolikim bremeni. Dr. Blaž Klobus. Vendar se je pod njimi polagoma razrušilo. Največji del je pridobil dr. Blaž Klobus z ženo Rozalijo, ki sta na dražbi 16. avgusta 1792. ku pila kot najvišja ponudnika tudi pivovarsko pravico za 7500 gld. 30 kr. (fasc. 20). Kupila sta seveda tudi hišo in vrt ter sploh vse, kar je bilo v Gradišču. Dr. Blaž Klobus je bil sprejet za meščana dne 14. februarja 1795. z motivacijo, da ima meščansko pivo varsko pravico. Plačal je razmeroma nizko sprejem- nino, 25 gld. (fasc. 57, akt 133/1795). Rodil se je dr. Klobus — po poizvedbah g. dr. Ru dolfa Andrejke, ki mi je svoje podatke ljubeznivo od stopil — 1.1753. v škofji Loki. Po pravem poklicu je bil odvetnik. Umrl je 12. aprila 1822. v Gradišču št. 8 (danes Soteska št. 10). Oženjen je bil z Rozalijo pl. Burg, rojeno I. 1756., ki je umrla v Gradišču 19 (da nes Rimska cesta 6). Zakon je ostal brez otrok. Nje gov sorodnik — morda brat — je bil Boštjan Klobus, strojar v škofji Loki, čigar hči Marija, roj. 1774., se je 8. januarja 1804. pri frančiškanih v drugič poro čila s krčmarjem Antonom Strojanom v Gradišču 68. Dr. Klobovs je bil bogataš. Poleg hiše in pivovarne v Gradišču je 1. 1795. pridobil pristavo v Dolgi (Pre- mecarski = Barmherzigengasse) ulici 129, ki je 1.1802. prešla na Janeza Kunovarja. Danes stoji tam dr. Re- galijeva hiša v Dalmatinovi ulici. L. 1802. je pode doval kot sodedič hišo Janeza Nep. Polža v Kapucin skem predmestju 37, ki je stala poleg današnje Sve- tinove hiše (Kongresni trg 3) in zapirala dohod v šelenburgovo ulico. Kupil je tudi hišo Andreja Jelov- ška (današnjo šumijevo) v Gradišču2 za 7000 gld., a jo je 1. 1814. prodal gostilničarju Bernardu Marko- viču. L. 1820. pa je pridobil hišo Luke Selana v Gra dišču št. 8 (današnjo št. 10 v Soteski).3 1 Julijana Mihelič je bila rojena 5. februarja 1749. 2 Lastniška vrsta Schumijeve hiše v Gradišču 90. Hiša je bila patidenčna. Zraven je spadal tudi vrt. Do 1. 1805. je nosila št. 54 (Gornje Gradišče), nato 23, po 1. 1876. pa št. 9. L. 1752. (in gotovo že prej) je bil lastnik Anton pl. Wollwitz, 1771.—1784. Janez Krst. Melling, po 1. 1785. Andrej Jelouscheg, nato dr. Janez Burger, z vpisom 28. septembra 1810. dr. Blaž Klobus, z 29. oktobrom 1814. Bernard Markovič, s 5. julijem 1828. Franc Markovič, z 18. aprilom 1832. Bernard Markovič, s 13. julijem 1832. Anton Bedenčič. L. 1877. je po seznamu hišnih posestnikov last nica Ana Mauser, 1. 1901. Josipina Schumi, 1. 1933. Evge- nija Hribar, 1. 1938. pa Rado Hribar. 3 Lastniška vrsta v Soteski 10: v začetku 17. stol. do 1. 1621. Urban Jeromančič; 1622. do (pribl.) 1639. Gregor Žorga (Schorga); 1640. (pribl.) do 1664. (pribl.) Urban Plestenjak (Plesteniagk, pozn. Plestaniakh); 1664. (pribl.) do 1678. (pribl.) Tobija Smrekar (Sumrekhar); 1678. do 1730. (pribl.) Smrekarjevi dediči (»von einem HeiiBI. NB: H: von Schmidthotfen possediert«); 1730. do 1740. (pribl.) Andrej in Eva Ferjančič; 1740. do 1770. (pribl.) Gregor in Helena Piškur (PiBkhur); 1770. do 1783. Janez in Barbara Mening; 1784. do 1790. (pribl.) Jakob Praznik (Prasnik); 1790. do 1798. Ignac in Marija Hacker; od KRONIKA 219 Kako je šlo ljubljanskim pivovarjem za časa treh francoskih okupacij, sem povedal že v zgodovini Kle- platove pivovarne. Dr. Klobus je L 1809. najavil 928 fl. škode od francoskih čet (franc. fasc. 23, škoda v pred mestjih). Več kot on je imel v Gradišču škode samo Luka Zupančič (1616 fl). Precej občutneje so bili pri zadeti Vincenc Samassa v Karlovskem predmestju št. 1 (2000 fl.), Franc Valentin v Kapucinskem pred mestju št. 64 (2440 fl.), Eva baronica v. Borouitz roj. De Buchenthal v Kapucinskem predm. 58, pa 2272 fl. Vsi drugi — seznani obsega 27 imen — so bili manj oškodovani. Po dr. Klobusovem lastnoročnem in pod pisanem računu so Francozi takole porabili tistih 928 fl., od binkošti 1809. do 23. januarja 1810.: 1. prehrana in postrežba 3 častnikov v 9 dneh 108 fl. 2. tridnevni stroški za približno 60 tu na stanjenih mož Marmontovega kora (drva, slama, razbito pohištvo) 50 fl. 3. devetdnevna nastanitev preko 100 mož istega kora 150 fl. 4. dvomesečna prehrana, kurjava in luč za prvega topniškega častnika Brondolinija . 240 11. 5. 20. avg. za 1 oficir, ženo (1 dan in 1 noč) 4 fl. 6. enomesečni stroški za 2 bolna oficirja . 240 fI. 7. za drugega oficirja 2 dni 8 fl. 8. 13. nov. za bolnega oficirja de Fouille (6 dni) 24 fl. 9. od 5. do 12. nov. prehrana za 2 kapitana . 56 fl. 10. od 11. nov. 3 dnevna prehrana oficirja . 24 fl. 11. od 15. do 25. nov. prehrana skladiščnika (M. garde Magazin) 24 fl. Vsota . 928 fl. Matevž Klobus. Od dr. Blaža Klobusa je pivovarno kupil njegov sorodnik Matej Klobus, ki se je rodil 3. oktobra 1750. v Poljanah. 21. januarja 1806. se je poročil z vdovo Ano Mark. Iz zakona ni bilo otrok. Matej je umrl za kapjo v Gradišču št. 3 dne 21. jan. 1840. 1., star skoro 90 let. Hči njegove žene iz njenega prvega zakona Marija Mark se je 6. febr. 1832. poro čila z mestnim ranocelnikom Jožefom Erženom.1 Ta je bil lastnik pivovarne po 1. 1841. Preden je prevzel pivovarno »pri zvonu« v Gradišču, je bil Matevž Klobus gostilničar v Kapucinskem pred mestju št. 6 (ime »pri šestici« izvira iz tega starega številjenja), danes Tvrševa cesta 8 (seznam krčmarjev iz 1. 1818., f. 20). 20. januarja je vložil prošnjo na mestni magistrat, naj se mu »dovoli zopetna otvoritev stare pivovarne g. dr. Blaža Klobusa v Gradišču št. 3 in se mu podeli pivovarska pravica«. Navaja, da je kupil pivovarno z vsemi pivovarskimi napravami itd. od g. dr. Klobusa, da je »izučen pivovar« in da je »tudi potoval in delal kot pivovarski pomočnik (Brauknecht) 6. julija 1798. do 14. avgusta 1811. Luka in Ana Marija Selan; nato do 28. januarja 1820. Luka Selan; za tem Flo- rijan Mischitz, nato Jernej Boštjančič; od 1. marca 1820. Matej Klobus; od 5. decembra 1820. dr. Blaž in Rozalija Klobus; od 17. januarja 1826. magistralni svetnik Bernard Klobus; od 13. junija 1826. dr. Andrej Frank; 1. 1853. so vpisani v seznam hišnih lastnikov dr. Franka dediči, 1. 1877. Terezija Šimenc, 1. 1901. Jerica Pintar, 1. 1933. in 1938. Marta Damjanovič. Prvotno sta tu bili hištni šte vilki 45 in 46 v Gradišču, po 1. 1805. št. 8 v Soteski (Einod-Gasse), po 1. 1876. pa Soteska št. 10. 1 Te in še nekatere podatke imam od g. dr. Andrejke. po Štajerskem, Koroškem in v Avstriji, in sicer v Ba- denu pri Dunaju«. Poudarja, da »z njegovim prevze mom ne nastaja nobena nova pivovarna,2 marveč se ponovno otvarja stara pivovarna, ki le nekaj let ni bila v obratu«. Občinstvu bo povečana konkurenca samo v korist. »Ostali pivovarji ne morejo popolnoma zadovoljiti občinstva, saj se zadnja leta pivo uvaža celo z Vrhnike, kar bi z boljšo postrežbo prenehalo«. Obljublja, da »bo varil dobro pivo, in sicer take vrste, ki jih želi publika«. Podjetju bo kos, ker je pogodba z dr. Klobusom zanj tako ugodna, da bo lahko svoj kapital porabil za obrat. Končno naglasa, da že več let toči vino in je družabnik pri žitni trgovini. Klobus je tedaj stanoval pri današnji »šestici«. Rotovž je prošnjo uslišal že 7. februarja 1820. Poslej je Matevž Klobus skoro dve desetletji pivo- varil »pri zvonu« v Gradišču. Proti koncu se je obrat zmanjšal, zato je zaprosil za znižanje obrtnega davka. Magistrat mu je 6. junija 1837. znižal davek za polo vico. Odlok kresije z dne 9. avgusta 1837. (f. 22, akt 5339), s katerim se Klobusu zmanjšuje pridobnina od 30 na 9 gld., pa pravi celo, da »Matevž Klobus že dalj časa ne vari piva, marveč toči le proizvod dru gega obrtniškega tovariša in je torej postal samo pi- votoč (Biervvirth)«. Iz naslednjega pa bomo videli, da je šlo Klobusu prav dobro in da je pivovarna zopet začela izdelovati pivo, le da obrata ni več vodil stari Matevž sam, marveč njegov poslovodja Andrej Nening. Nening je bil rojen 1. 1811. v Gradcu, kjer se je učil obrti od 27. junija 1827. do 20. sept. 1829. Nato je služil v »prvih hišah« v Gradcu, od koder je krenil, da »si zboljša usodo«, s 4000 gld. dediščine in pri hrankov v Ljubljano. Tu je stopil v službo k Antonu Dolničarju, gostilničarju in hotelirju pri »zlatem levu« na Dunajski cesti štev. 62 in 63 (pozneje štev. 5 in 7), predniku Andreja Frohlicha. Od marca 1837. je kot višji natakar vzel na račun ves obrat v hiši št. 62. Prišlo pa je do spora z magistratom, nakar je Nening (pišejo ga tudi Nennig) prešel h Klobusu v Gradišče. Tu je vodil ne samo pivotoč, marveč tudi pivovarno. 9. septembra 1839. je Andrej Nening vložil na magi strat prošnjo za samostojno pivovarsko pravico. V prošnji navaja poleg življenjskih podatkov, da je s svojim delom doslej spravil pivovarno »pri zvonu« do nedvomljive povzdige, da streže Ljubljančanom z ne- potvorjenim pivom in da je g. Klobus, ki je s svojo živahno delavnostjo prišel v srečne razmere, priprav ljen Neningu dati v najem ali tudi prodati hišo v Gradišču. Prošnjo je ponovil 30. jan. 1840., ker je magistrat zahteval od njega dokaz, da razpolaga z zadostno obratno glavnico. Iz njegovih obširnih izvajanj povze mamo, da je prebival v Ljubljani od marca 1837., da »Klobusova pivovarna prej že sploh ni več delovala. Ko pa je bila poverjena njegovemu vodstvu, je doži- '2 Ljubljanski pivovarnarji so se vedno na vse kriplje upirali odpiranju novih pivovarn in celo novih pivotočev. Botovž je krepko podpiral njihova prizadevanja po ohra nitvi monopola v pivovarski stroki. Komaj dobro leto pred Matevžem Klobusom je 12. maja 1818. zaprosil pivovarnar na Vrhniki Jurij Anton Javornik za dovoljenje, da bi smel točiti svoje pivo v Ljubljani. Magistrat je prošnjo odbil, 1. sept. 1819. pa tudi kresija z motivacijo, da je v Ljub ljani dovolj vinotočev, katerim se lahko oddaja vrhniško pivo. Za Jurijem Jauernigom pa da stoji »špekulant Va lentin Klemenčič« (fasc. 20). 220 KRONIKA vela tak procvit kakor še nikoli poprej.« V točki sedmi se je takole izrazil o ljubljanskih pivovarnah: »Splošno je znano dejstvo, da se razen pivovarske pravice g. Klobusa od vseh petih ostalih nobena redno ne izvršuje, da je pivo, ki ga izdelujejo ostale pivo varne, večkrat slabo in neužitno in da skoro vsi krč- marji v Ljubljani, ki ne jemljejo piva pri meni, na ročajo to z Vrhnike. Zato je prava krajevna potreba, da se podeli še ena pivovarska pravica, in sicer možu, ki ima voljo in zmožnosti, da jo izvršuje redno in da ustreže potrebam občinstva« (fasc. 20, 595/1840.). Magistrat mu je odgovoril 2. febr., da bo njegovo prošnjo upošteval, ko se izkaže, da razpolaga s primer nimi prostori za izvrševanje pivovarske obrti. Nening ni prevzel Klobusove pivovarne v Gradišču, marveč je 12. febr. 1840. javil magistratu, da je vzel v zakup za 12 let Klobusovo hišo in pivovarno na Ze lenem hribu v Kurji vasi 20. Na ta način je 11. marca dosegel zaželeno pivovarsko pravico. Jožef Eržen. Po Klobusovi smrti je pivovarno »pri zvonu« podedoval njegov zet, mestni ranocelnik Jožef Erschen. Pivovarska obrtnica mu je bila podeljena 13. aprila 1840. (fasc. 20, akt 1737 in 2339). Obrt je izvrševal 17 let. L. 1857. — tedaj je bil občinski svet nik — pa je Eržena zadela kap in je docela ohromel. Njegova žena Marija je 31. oktobra 1857. vrnila pivo varsko pravico, »ker je žal res, da niti moj mož niti njegova rodbina ne bo nikoli v stanu, še kdaj zopet izvrševati obrt« (fasc. 20, akt 6538). Tako je L 1857. prenehala starodavna Obrezova pivovarna v današnji Vegovi ulici št. 8. Gostilna »pri zvonu« pa je obstojala še naprej. Vo dila jo je v imenu ohromelega moža sama Marija Er žen, 1. 1859. je vzela za družabnika Neningovega kom- panjona pri pivovarni na Zelenem hribu, Gašperja Gaiserja (fasc. XV/4 1. 1859., akt 2518). že drugo leto pa je prenehala tudi gostilna v Gradišču, Erženka je ohranila samo krčmarsko obrtno pravico, ki jo je do 1. maja 1861. izvrševal Janes Kus v šentpetrskem predmestju št. 79, nato pa špecerijski trgovec Matevž Oitzinger v Gradišču št. 30. Z vlogo 12. jan. 1865. (f. XV/4, 284), v kateri pravi, da je njen mož Jožef Eržen »že dolgo časa moralično mrtev«, sama pa obrti ne more izvrševati, se je Marija Eržen odpovedala krčmarski pravici v prilog Pavline Justin v Krakovem št. 30. Hišo v Gradišču 3 je 15. okt. 1859. kupil od silno zadolženega Eržena (oz. njegove žene) — dolžan je bil Jožefu Schafferju 14.000 gld., Ljubljanski hranil nici 8000, Heleni Modric 2600 gld., Jožefu Schvvarzu 4500 gld. itd. — glavni upnik Jožef Schaffer,1 od tega pa Ignac Seeman, ki mu je bila na magistratni seji 16. sept. 1874. podeljena tudi krčmarska pravica. See man je točil v bivši pivovarni vino iz svoje zaloge na Novem trgu št. 200, kjer sta dotlej imela krčmo z Miklavžem Recherjem. 1 Jožef Schaffer, roj. 18. febr. 1788., je bil c. kr. povelj nik vojaškega oskrbovališča, ki je stalo tam, kjer stoji da našnja realka. Stanoval je v Kapucinskem predmestju 31. Njegov sin je bil znani nemški politik dr. Adolf Schaffer, državni in deželni poslanec, roj. 15. jan. 1840. v Bregenzu, umrl 24. jan. 1905. v Ljubljani. Drugi sin je bil oficir 27. pešpolka. KRONIKA 221