Dela likovnikov —članov KUD Vide Pregarc na razstavi
Od 12. do 25. februarja je bila v kultumem domu Španski borci odprta zelo odmevna in dobro obiskana razstava del domačih likovnikov — samorastni-kov, ki se združujejo v KUD Vide Pregarc.
Razstavljah' so: Ana Canjko, Danilo Jakovčič, Željko Karakas, Marjan Ko-lenc, Janez Ošaben, Vladimir Pertot, Matjaž RoKh, Marjan Smrtnik in Milka Tuck. O razstavi je kritik Mirko Juteršek zapisal:
Ob razstavi članov likovne skupine KUD Vide Pregarc, ki je krajevno ve-zana na Ljubljano-Moste, smo po eni strani lahko veseli zoradi tolikšnega zanimanja krajanov za likovno umet-nosi ler njih aktivnega vključevanja v zahtevnusi same ustvarjalnosti, še bolj paje topomembno zato, kerje likovni amaterizem lako razširjen in splošen kullurni pojav na Slovenskem.
Podobno kot je večina skupin se-
slavljena iz članov, katerim je po-klicna življenska potlejasno začrtana in jim je poseganje na likovno po-dročje povsem dodalna Ijubileljska dejavnost, tudi sekcije KUD Vide Pregarc sestavljajo člani, ki so si po izobrazbi, strokah in tudi starosii dokaj različni. Skupno jim je predv-sem to, da vsak zase in skupaj jemljejo svoje slikarstvo za zelo resno intere-sno dejavnost. Naj gre za običajno t. i.
ieino predstavitev skupine ali kakšno drugačno časovno in tematsko dolo-čeno priredilev (ex tempore na pri-mer), vselej se želijo predstaviti odgo-vorno in v najboljši htči.
Ne moremo zonikati druibenih na-porov in skrbi pri podpiranju Ijubi-teljske dejavnosti v kuhuri, tudi pod-pora likovnemu amaterizmu je načr-tovann, vendar ostaja bistvo uspešno-sti in s tem zavidljive ustvarjalne ravni tudi v amaterizmu na telentiranosti posameznikov ter njih nepopustljivi delavnosti. Ljubiteljstvo more biti ena najbolj naravnih poli k razumevanju umetnosii, tiste umetnosti, ki jasno predstavlja likovno nadgradnjo, po
kaieri dejansko vselej stremimo. Prav likovne skupine so tiste, ki povsem vidno opozarjajo, da je ie samo pov-prečje in solidnost obnove že znanega Ukovnega sporočda teiko doseglji-vo, saj že samo to zahtevd veliko zna-nja in likovne občutljivosti. Zaradi svoje visoke ravni in delnega zadovo-Ijevanja kulturnih potreb pa dobiva likovni amaterizem do neke mere že kar vlogo in značaj nekdanje Ijudske umetnosti. In kot nekdanji Ijudski umelnosti kljub vidni ločnici do t. i. visoke umetnosti ne moremo odrekati pomena za narodno kulluro, tako vi-dimo lahko tudi v Ijubiteljstvu predv-sem pot k popularizaciji najboljšega v umetnosti.