Katollšk cerkven Ust DanicH izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti *» celo leto 4 gld. JO kr., /a polh ta 2 p hI. kr . t. n hi:. 1 gld. 1." kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 g»'ld. 80 kr., za eetert I« t.u '.'«• kr., ako zadi i . na ta dat p-j.i-iiil . iri«* Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani i), kimovca 1870. IJst 3«. Cerker preti sotiOo. fSpisuje Fr. Štrukelj.) V. (Konec.) Duh časov je po svojih kolovodjih vstrojil sebi naklonjeno derhal, in tej kaže od judov in hudobnežev zasmehovano, z lažjo in obrekovanjem povezano cerkev, pa frajmavrarski liberalizem, kaže naj višega poveljnika sv. cerkve, pa poveljnika rovarjev, češ, sedaj pa zbiraj, kteri ti je ljubši, kteri ti bolje vstreza. A možje nc sprevidijo, kako zelo krivično ravnajo, kajti cerkev sc ne more in ne sme primerjati niti z ločinami, niti s svobodnozidarskim brezverstvom, tim manj, ker razloček med njo in tim je brezkončen ; resnica se nikdar nc more primerjati z zmoto. In na vse zadnje naj ne-samostalne, podkupljive derhal), še ne pravo ljudstvo, sodijo cerkev, kteri mora pokorno biti, kakor tudi per-vaki in veljaki. Kolika brezvestnost! Ge bi kupljene, nahujskane derhali sodile cerkev, tedaj gotovo propadejo in zginejo: resnica, čednost, pravica in nravno življenje. To nam spričuje zgodovina vseh stoletij. Množice so nezrele in zaletavaste, toraj se taki, ki ne morejo doseči svojih naklepov, sklicujejo nanje, jih podkupujejo, njihovim strastim strežejo, da razsajajo in strah delajo, kar sc dostikrat godi po velikih mestih, in tako dosežejo ž njimi rogovileži vse, česar požele. Na- Easi in napoji derhal, pa te bode na rokah nosila, in lagrovala kot iskrenega ljudskega osrečitelja. V starodavnem času so vpile rimske derhali: „Panem et cir-censes!" Usurpatorji ali samozvanci so umeli, kaj če to, in so skerbeli za kruh pa za zabave derhali, s ktero so dosezali svoje slavohlepne namene. In kdo zmore v takem stanji, vsaj za trenutek, to je jasno kot beli dan. Napaseno in poveseljeno ljudstvo, kadar nima vere in čverstega značaja, vriska njemu, ki mu daje za pijačo pa za prigrizek; dušne potrebe ga ne skerbe, je še čas, si misli; če pa pride smertna ura, se bom že malo pripravil; vse lahko pa sc mu pripeti, da duhovnu poreče: „Pustite me, ne morem!" To pa — ali zares, ali iz zaterjene hinavščine, ki tudi o smertni uri sama sebe goljufuje in slepi, kakor se je v življenji. „Kruha pa liberalizma!" počenja tudi dan da-nanšnja tako imenovana „rudeča pošast" kričati; ako ji daš, rešen si, in postaneš njen malik ; gotovo pa ti bo križala cerkev pa njenega pastirja. Kričala bo: ,,Stran s papežem! Stran s cerkvijo in njenim duhov-stvom! Dajte nam Garibalda, generala v Hira, pa svo-bodno-zidarski liberalizem!" Ko duh časov prevdarja, ali bi, ali ne bi, in kako bi, oglasi se cerkveni zbor, in poroča s pomočjo sv. Duha: „Pustite cerkev, nedolžno, pa njenega pastirja, pravičnega, nezmotljivega! Kdor njega in cerkve iu posluša: ,,anathcma sit!'4 Liberalci pak čuvši , da je zbor v Rimu vversti papeževo nezmotljivost med verske resnice, začeli st se ščetiniti, rohneti, tuliti, r juti, i?i z vso svojo veljave lagati in terditi, da si papež božje lastnosti pripisuje, da po sedaj oterpuu veda, omika in srečno življenje toraj oni in njihovi časopisi pomočniki na vso moč pri govarjajo ljudstvu, naj soglasno tirja, da se konec na redi cerkvi pa papeštvu. Izobčimo ga, izženirao gar umerje naj, ker si nezmotljivost prilastujc! Stran ž njim. ven iz Riina, dajte nam Garibalda generala, in njegovi rudečesrajčarje! Takim ljudem se prilegajo tele besede: ,,Skušnja uči, da jc slepcu skoraj vse eno, naj mu solnce sije ali ne sije, — 011 le ne vidi, solnce mu je še celo zoperno . ravno taka je cerkev za liberalce, ki so se vedoma dušne oslepili, toraj ne morejo sterpeti njenih naukov, še mani obračati jih v svoj dušni blagor, zato pa tirjajo, naj sc odpravi vse: cerkev in njen nezmotljivi učenik. Vsi penasti in vertoglavi kriče zoper njegov silabus (popi-, zmot) in zoper njegovo nezmotljivost. — Ali lahko bi jihprašali: Kaj "pomeni ta liberalušni krik? To-le: i rc naj cerkev, ki po duhovno mcrtvcce obuja; živi pak naj general rovarjev, ki živeče mori!" Stara judovska spačenost sc vedno ponavlja. „Strai: z Jezusom in ž njegovo cerkvijo!" se bere v mnogoštevilnih Irajraavrarskih časnikih, sc čujc bolj ali manj očitno po zbornicah in shodiših, in se opazuje pogosto v življenju in djanju človeškem. To pa ni drugo nege ona strahovito pogubilna nejevera, ki čeblja in pospešuje svobodno-zidarski liberalizem. Stekleni Jakobinarji na Francoskem so se dcrli: „Ecrascz 1' intame !" in francoska deržava je postala grozovit berlog pobijanja in sramotnega divjaštva. Tudi naše dui rastč kakor gobe po liberalušnem deževju grozovinski liberalni ster-garji, ki hočejo postergati vero in čednost iz sere ljudskih. Mogoče, da kaj dosti nasteržejo, gotovo pa je. aa jim prej ali slej spodleti, in njihov konec bode tako strašen, kakor strašno je bilo njih djanje. Zapeljano ljudstvo se bode zopet vernilo k svojemu Bogu, v svoje cerkev, k svojemu nezmotljivemu pastirju, ki vodi svoje ovce le na dobro pašo, kjer se nahaja obilo tečne ir zdrave hrane in kjer ne tulijo kervoločni volkovi. Gorje' hinavskim sleparjem, kedar ljudstvo spregleda: zrna ščevalo se bode nad njimi, ki so ga pripravili ob njegovo naj večo srečo! Kdor Kristusa zameta, mora po vsaki ceni moliti strahovite človeške strasti, in pred njihovo ugonobilno silo se uklanjati. Stran s cerkvijo in ž njenim duhovstvom! se derr nahujskana derhal, in pritiska na kneze iu dcržavnikc. ki se ji z bojazni udajajo. Stran s cerkvijo in ž njenim vplivom! kriče protikristjanski izomikovalci nedolžne mladine, — stran s cerkvijo, ki nam podučevanje ovira in ljudsko omiko zatira! Človek bi menil, da ti ostudni širokoustneži, ti vratarji v tempeljr.u vednosti in ume-teljnosti imajo njeno samoprodajo (monopol), in da tisti, ki pri njih ne vzame vstopnice, ne pride v tempelj »mike! Kje pa ste vi dobili vstopnice, prevzetni in nehvaležni ljudje? Ali jih niste v cerkvi prejeli? — Tudi vam se utegne zgoditi, kakor judora, da vas bode cerkev, če tudi jo zaničujete, omilovala in objokovala , ali pomagati vam ne bo mogla več. Ho prepozno! Ste slišali? Prepozno bo. Cerkev vas ne potrebuje, pač pa vi nje potrebujete. „Stran ž njimi, z liberalci!" bode čez kaj časa zaveršalo. „Stran z liberalci, ki ne privoščijo vere in večnega življenja našim otrokom! Stran i. liberalci, ki terpinčijo sv. cerkev, našo ijubeznjivo duhovno mater; stran z liberalci, ki rovarjem iu roparjem na roke grejo; stran z liberalci, ki ne dovolijo mladini, da bi sm< la hoditi k božanskemu Prijatelju ►tročjemu; stran z ubijalci, ki nam pogubljajo naše neto; r joče duše!" Zastonj si prizadeva marsikter vladar, hoteč l>ra-iiii napaJano cerkev; zastonj si prizadeva, ker ima za >vetovalcc čertc, ki so se bih zakleli zoper Kristusa in vo cerkev, pa zavid, ki ne more z lepim očesom >. ^.••viati m-či in veljave cerkvene. Marsikter vladar, ;>i >» /.nega duha iu plemenitega serca, je branil sv. cer-i v. ali nji sovra/.ui svetovalce jc skrivaj nabral in pod-i.'.i kričečo in razsajočo derhal, s ktero jo plašil in ~ zil, češ, revolucija je pred durmi, če ne odje-: « e se ne udarno. Tak-) se sem ter tje polagoma jemlje moč in ve .j.i\ . sv. cerkvi: i jeni prijatelji pa plaho gledajo in »noI«v. ali pak, če so omahijivi, se dajo preveriti za-•a■•_- »i >e med e rkvijo i:i derzavo. Duh iiberalski se jc ' ..;. ir: ui i-i:o zakri a! : ,,S.tmi ste sliš li, kaj se je ■o.« i - \ lli-u :, papež j<* nezmotljiv, kaj hočemo več!" i . ..; in bolj preva-jjf hnk judov, nejeveri.ikov iu »r r '.bo/.uikov: ,,Liberalizem," razber-zdam i, razpreženle, ..:-.• ■ iO-t ho erno, stran s cerkvijo: —- Garibalda, Muzi i !t •"fino v Kim , str .n s papo/.em, ki sc imenujejo , t,-->.i i-itljivi !•'" Verni katoličanje pa naj se no ustra i jo vi-;i germenja teh \> snih divjakov. Divje rohnenjc \ »'nega ča-ništva pa nahu/^kanega derhalstvu • • .chalo. Zvesti katoliča i pa naj se oklenejo sv. rix". in naj poslušajo svojega nezmotljivega pastirja. . oie.ujuio se za pravice in prostost sv. cerkve, odločno pa mod postavnimi mejami to tirjajmo. Cerkev, naša auhovna mati, sc ne sme vklepati v Irajmavrarsko žc-1* /.;••. ne v jozetiuizem i.i v nobene okove. Naša perva iu - et* naloga tedaj bodi: za svobodo sv. cerkve go-vo: :f;. glasovati in neumorno delati do zadnjega zdihljeja! K sklepu pa moramo še lažnjivi ,,i n t e 1 i gen c i i" tii napihnjenim ,,lučnjakom" povedati, kaj sveti Duh govori o njih ,,into|igeiicii," bahavi učenosti in „svitIobi." Pravi namreč Lih. Sap. f>) govoreč o sodnjem dnevu: ,,hrgo erravimus a via veritatis, et justitiae i umen non liixit nobis, et sol iutclligentiac non est ortU3 nobis." „Mi tedaj smo zgrešili pot resnice, in luč pravice nam ni svetila, in solnce razuma (intcligencije) nam vzhajalo." „Nos insensati vitam illorum aestimabaraus insaniam, et finem illorum sine honore. lli sunt, quos habuimus alhjuando in derisum, et in similitudinem improperii. Ecce quoraodo computati sunt inter filios Dei, et inter sanetos sors illorum est." „Mi neumni smo njih (pravičnih) življenje imeli za nespamet, in njih konec za nečast! Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v smeh in zasramljivi pregovor. ,,Glejte, kako so zdaj Šteti med otroke Božje, in njih del je med svetniki!" „In malignitate nostra consumti sumus." „V svoji hudobii smo poginili." „Talia dixerunt in inferno, fjui pcccaverunt." „Tako grešniki govore v peklu." Pervi in tretji Xa potegu. Pretresljive so naznanila o Napoleonovem poniževanji in dokončnem ponižanji v sedanji prusko-lran-coski vojski Od tistega dne ko je fraucosko kardelo Kim zapustilo, francoska vojna zoper Prusa ni imela sreče. Kdor je dosti prederzen tajiti previdnost B >žjo, naj jo pa taji! Pri tako slavnih vojvodih, pri tako hrabrih vojakih, pri tako motivnem trožji, velikrat na vgodnih krajih: nc v eni b i t v i potem niso Francozi zmagali, skazilo se jim je \sako početje, tako dolgo, da je Napoleon do tal , v prah ponižan stopil kakor jetnik pred pruskega vladarja, katoliški cesar pred protestanškega kralja. Katoliške vlade so svojo dolžnost, svojo nalogo zanemarile: biti Škit katoličanstva; in ljudstva katoliške so sc v ralačnost in pregrehe pogreznile, zato jih Bog zapuša, kakor ie dajal zagrešone Izraelce v sužnost. Bog je dal Naj.jleona njegovemu sovražniku v roko; Napoleon je tega vreden, — nihče ne dvomi, kdor se ozre na njegovo osebno življenje v mladih, in na njegovo očitno . ivljenjc v postarnih letih. - .le pa še nekaj druzega. Sv. Duh pravi, da Bog t-pe grehe staršev tudi v njih mlajtih. Pred seboj imamo bukve.'- ) v kterih so pojčsaue ostudne zvijače, s kterimi je pervi Napoleon silo delal papeževim deželam in si jih je eno za drugo pr-svojcval ter poslednjič Kim ugrabil Piju Vil — ne manj krivično, kakor puntal ji leta 1>4!.'. Ker .^o sv. Oče Pij VII ni hotel vojskovati zoper Angle/.e in ne zaveze storiti z italijanskim in napoli-tanskiiii kraljen, mu je bil pervi Napoleon napovedal tako-le: „Mi Napoleon, po Božji milosti in po deržavnih postavah cesar francoski, kralj italijanski in varli renske zvez -: V oziru na to, da sc jc rimski svetni vladar (namr. papež) staii/vitno branil z Angleži vojskovati se, iu zvezo storiti s kraljema italijanskim in n a p o 1 i t a n s k i m za branijo italijanskega polot >ka itd.: V .»žiru na to, da darilo Karola Velikega, našega slavnega prednika v vladanji, s kterim je papežu podelil dežele cerkvene deržave, se jc zgodilo v blagor keršaustva, ne pa v korist sovražnikom naše svete vere... ^Slišite hinavca?!): Smo sklenili tole: 1. Ukrajine (papeževe) ITrbino, An ko na, Ma-čerata, K umeri no so nepreklicljivo in na vekoma sklenjene z našim kraljestvom Italijo. 2. Bližnjega 11. majnika !-e bodo te dežele do čistega v posest vzele, in kraljevi gerbovi sc bodo razpeli. 3. Ob enem sc bode oklical ,,Napoleonov zakonik" (postavske bukve). Poslednja določba tega tolovajskega razglasa pravi: „Na-mestni kralj, naš ljubljeni sin, dobi naj obširuiši polno-močja, da ta ukaz izverši.4' Kako hinavsko iu lažnjivo-potuhnjeno pa je pervi Napoleon delal, kaže naslednje pojasnilo : „Nota kardinala deržavnega tajnika Gabriella do viteza Alberta, opravnika laškega kraljestva v Rimu." *) Corrosponilenz zwi*ehen dem romisehen uud frMizosi-icli-kai-serlichen Hufe 1S0S. Sv. Oče so dobili britko naznanilo, da so Njih štiri okrajine, Urbino, Mačerata, Ankona in Kamerino sklenjene z italijanskim kraljestvom, in so dcržavnemu tajniku kardinalu Gabriellu ukazali, Vam te-le odkrito-serčne pojasnila izročiti: Njih Svetost so z neizrečenim užaljenjera zvcdili, da čisto jasni razlogi od l(.h apr. itd. njih ces. iu kralj, veličanstva niso odvernilc svoje žuganja spolniti; da ta mogočni vladar, v čigar roko so sv. Oče nekdaj sami, pred altar jem, dali žezlo pravice, je segel tako deleč, ter Jim je zoper vso pravico ugrabil naj lepši del Njih še ostalih dežel. Pa kako se jc moglo začudenje sv. Očeta zvišati, ko so vidili, da je bil tisti ces. skiep cn dan poprej podpisan kakor pa nota gosp. Champagny-a; po tem takem je bila z god a č ve ter i h krivično uzetih okrajin že odmenjena, še preden je minister svoje predloge ponavljal in na nje prejel o d g o v o r. Njih stermenje so jc še bolj zvikšalo, ko so vidili, da pravni vzrok tega oropanja ima biti ta, ker se stanovitno branijo z Angleži vojskovati se, in s kraljema laškim m napolitanskim zvezo storiti. Neprenehoma pa so njih Svetost razlagali, da ne Njih visoka služba, kakor služabnik miru in namestnik iioga miru na zemlji, nc Njih stan kakor glava sv. vere, kakor vesoljni pastir in občni oče vsili vernikov , nc svete postave pravice, ki jih morajo kakor namestnik I>oga, izvira pravice, braniti in varovati, Jim ne dopuste pristopiti k stanovitni vojsk in i z is tem i, in šo manj britanski vladi, ktera Jih ni kar nič rnz-žalila, brez vsega vzroka vojske napovedovati. Sej so vender sv. Oče njegovo veličanstvo tako živo prosili, da naj prevdari, da oni nimajo in ne smejo imeti sovražnikov, ker so namestnik Kristusov, kteri ni prišel na svet sovraštev past, temuč jih zatirat, in da po cesarjevi volji nc morejo sebe in svojih naslednikov zavezovali, da naj se za tujo reč vojskujejo. Njih Svetost so vendar omenili neprcot*te š';ode, ki bi si-, veri zgodile, ako bi se bili podali v vedno zvezo; sej so vender povedali, da brez omadežanja svojega poštenja, brez nakladanja vodne sovražljivosti, in brez izdajstva svojih lastnih dolžnost in svoje vesti sc nc morejo postaviti v nevarnost, da s ponudeno zvezo postanejo sovražnik slehernega tudi katoliškega vladarja ter bi bili prisiljeni vojskovati so zoper njega. Toda vsili, tolikrat z vso očetovsko pohlcvnostjo razkladanih razlogov in ugovorov njegovo veličanstvo še poslušajo ni." Nota nadalje ovrača lažnjivo Napoleonovo kriviče-nje in potem pristavlja : Tretji vzrok oropanja se opira na podarilo Karola Velikega, in pri tem se pristavlja, „da sc jc to darilo zgodilo v blagor keršanstva, ne pa v korist sovražnikom naše svete vere " ,,Zadosti je znano, da uni veliki in preslavni cesar... zdaj vropnjenih okrajin ni bil daroval svetemu prestolu. Znano je, da rimski papeži so žc davno poprej pridobili te dežele s tim, da so sc jim od jutrovih cesarjev zapušeni narodi radovoljno podvergli. ln ko so bili pozneje Longobardi Kavenski in Pentapolski eksarhat osvojili, jim je Pipin, Karola Velikega preslavni in boga-boječi oče, te dežele zopet vzel ter jih je s podarilnim pismom povernil papežu Štefanu." Nadalje pripoveduje, da Karol Veliki darila svojega očeta Pipina kratko in malo ni bil preklical, temveč ga je pod Adrijanom še le poterdil, da ni mislil, kako bi rimski prestol obrr pni (kakor Napoleon I), temveč kako bi mu oropano zopet pridobil in pomnožil; da je svojim sinom terdo naročil, naj te pravice sv. prestola z orožjem branijo; da svojim mlajšim ni prideržal nobene pravice tisto prcklicovati, kar sta storila on in njegov oče Pipin v prid sv. Stolu itd. Znamenite za sedanje rogovileže in topoglavce so tudi posebno naslednje besede: „Ako so zoper tiste papeže tako ropotali, kteri so se tudi za naj bolj pravično reč vojskovali, sv. Oče ne previdijo, kako bi sc jim moglo to v hudobijo šteti, ker branijo samo na tujo voljo, brez vzroka k temu, voj-skovavno sc obnašati veri in svojim podložnim v škodo !" Iz nadaljnega razsnovanje te note se vidi, kaj si Napoleoni vse umišljuje, namreč: da je sv. Oče sicer gospodar (souvivn), Napoleon pa cesar Kima; da so sv. Oče Napoleonu v svetnih rečeh tako podverženi, kakor jc cesar njim v duhovnih rečeh podveržen; da je cerkvena deržava lastina francoskega cesarstva, da ;e le del od njega itd. Slovesne prisege pa, ki so jih sv. Očt prisegli za svobodo in nenatvezo, ki je potrebna za blagor katoliške vere in prosto vži vanje duhovne moči, jim nc dopuste privoliti v take razdiravne in pogubne načela. Vidi se iz tega odgovora Še, da je pervi Napoleon za vse čase tirjal od papeža, naj bode toliko kardinalov Francozov, da se z njimi napolni tretjina sv. kolei;itn Nota pravi še celi, ko bi cesar imel tudi vzrok c;i7 papeža kaj pritožiti se, kar pa nikakor ni, bi se ne sme kaznovati s tim, da se poropajo dobra ali posesti, k niso lastina papeževa, ampak rimske cerkve; papež ji! ima le varovati in ohraniti. Pritožuje se nadalje zoper Napoleonov zakonik, kter obsega ukaze, zlasti v oziru na zakon, ki so nasprotne postavam sv. cerkve iu sv. evan^e li ja. Znamenito jc tudi, da je Napoleon po tolova sko Kim obsedel in v oblast vzel, potem pa se še pr. tožil, zakaj daje pape/. svojega poslanca poklical \7 Pariza. Kardinalom, prelatom in vsim papež 'vim v rad nikom, ki so se bili umaknili na tuje, je Napoleon napovedal, da zgubo posest* a, ako se domu ne vernejo Napadal je tedaj Napoleon tudi papeževo duhovsko oblas' ikoravno se je štulil, da loč i * vet nega rimskega vladar od Kristusovega namestnika. Poslednjič. njih Svetost glasno in pred vs»m vto:r oporeka ter reklamira z >pcr oropanjo svojih deržav. Slovesno naznanuje, da jc to na-ilstv i krivično, 1-re; moči iu pravne veljave, da postavni posestni pravic Njih Svetosti iz tega nc more škoda izvirati, in ko bode sila nehala, bodo rimski prestol zopet v svoje }» .s ^tv« sc povernil, kadar se bode dopadlo zvestemu in reg ničnemu Bogu, ki : odi iu so vojskuje po pra vici, na čigar oblačilih in ledjih je zapisano* Kralj kraljev, in (i os p od gos p »ulova v cev. --Med tem pa Njih svetost svoje pregoreče zelje vazodev;. Očetu usmiljenja, naj tistim podložnikuu , ki so s sil odtergani svojemu pravemu gospostvu, dodeluje duha poterpežljivosti iu vdanosti, da ponižno pričakujejo tolažila in miru z nebes, in da naj vero in vernost stanovitno in neoskrunjeno v sercu ohranijo. Ali ni to, kakor bi bilo pisano danes in v sedanjih okolišinah, ko so enako sv. Oče oropani, in sc jo bati šc poslednjega nasilstva na rimsko mesto samo, ktcrcg.i tolovajstvo že davno pograbiti želi? Upajmo, da ga bo.Ic mogočni Bog .šc dalje prečudno obvaroval, kakor d' sedaj. •taitez tireuce. nekdanji luški f'a j m o s t c r. (I>alje.) e) Na to mi je kim. 1 *."><• iz Planine p'.sa sledeče: ,,Kakor ti je znano, je bila L*'. vel. serp. pr: nas šolska poskušnja vpričo gosp. dekana in njegovega kaplana, domačega župana, okrajnega sodnika, zdravnika, šolskega ogleda iu nekaj dr izili faranov. D>br^ je šlo. Po spraševanji so otročiči zapeli: „Srečnejega pod solncem ni — Kakor sim šolar mlad", — kar je vsem prav dobadto. Prav vesel sem bil ; takega veselja se nisem nadjal. Bog že pomaga. — Dosihmal sem otročiče te-le pesmi navadil: „Jezusa ljubim," — „Srečnejega pod solncem ni," — „Vsi verni kristjani," — „Zapojmo, častimo," — in ,,Moj duh iz telesa." — Kar so otroci začeli pri sv. maši te nove pesmice peti, več ljudi k sv. maši prihaja. Vidiš, petje dvakrat pomaga — otrokom in staršem^ Pa, Anton! s petjem gre delati počasi, prav počasi. Človek se mora vsega navaditi ; zatajevanja samega sebe se pa nikoli dosti ne navadi. Le po samem nagnjenji ne ravnati. Petje je prav prav koristno; le prav se pri tem mora ravnati. Gledati je tudi, da se zavolj tega med otr6ci nevošlji-vost ne obudi. — Ako imaš kako novo pesmico, prosim, pošlji mi jo. — Prihodnje leto mislim, da otroci pri sv. maši ne bodo vsak dan peli, ampak včasih tiho, včasih pa glasno litanije, rožnikrancc ali kaj tacega molili, kar je njim primerjcno. Spremen mora biti; če ne, prihaja rado tlačansko. Pa ne vem še , če bom smel začeti. — Tudi s sadjorejo mislim začeti. Da vse hitreje naprej spravim, bom skusil že odrašenih divjakov dobiti..... Anton! Kedar greš maše vat, vselej premisli, da greš k naj ljubšemu prijatlu, naj boljšemu zdravniku, in le za to, ker te On sam kliče. Zato se poln zaupanja, vesel pri sv. maši z Jezusom pogovarjaj. Ce se te človek preveč boji, ti to ne dopade; Še manj bi Jezusu to dopadlo. — Kadar greš otroke učit, bodi vesel, la imaš priložnost jim kaj lepega in potrebnega pove-uati. t.'e si hitro ne zapomni, imej poterpljenje; sej veš, da se tudi mi počasi kaj navadimo in to spet pozabimo. Kolikor bolj terd in neveden jo kdo, toliko bolj je usmiljenja vreden. Le počasi in z lepo. kar seda! Glej tudi, da nikomur posebnega dopadajcnja ne kažeš; če to čutiš — vsak čuti in mora čutiti, — pa prikrij; ker t<», ako sc kaže, otroke v nevošljivost napeljuje... Z Bogom!" — t ) Kmalo potem mi že 14. kimovca 18f><> iz Planine to-le naznanja: ,,i I vala Bogu, da me s podbudlji-vimi, nauka polnimi pismi razveseljuješ! - Kno, eno je rez vse potrebno, da mi duhovni med seboj in z učitelji delamo v ljubezni, „unitis viribus." Kjer tega ni, n v šoli le vsak za-se, v.-ak po svojem dela, tam se za mladino godi škoda, velika škoda. — Sedaj ti pa nekaj prav veselega povem. lioženkransko nedeljo je prišel v Planino vse časti vredni gosp. Močnik, šolski svetova v« -c : od tod je »i. t m. šel v < 'irknico k naznanjenemu učiteljskemu shodu. Mene in učitelja je povabil, da naj se t;c in nazaj z njim peljeva. Pogovarjala sva se po potu veliko — le od šole. Sam me je prec v začetku pogovora napeljal na Bohinj. Pripovedoval sem mu, kako vzajemno, eden druzega podpiraje sva se midva ondi trudila, — kako sva se, sedaj sama, sedaj z otroci obiskovala; pravil sem mu od lepih veselic z otroci, od petja, sadjoreje, cvetličarije. Tebe je z veseljem omenil. Pravil sem mu, kako sva klafarice odprav-liala, in jih s poštenimi pesmicami nadoineitovala. Vesel je bil; enih misel in enega serca je z nama. — Vsak ga mora spoštovati; on jc mož — mož po vednosti , po sercu, po volji, po delih. Naše konterencije v liadoljci je hvalil, hvalil tudi tedanjega našega predsednika. Vse zapisnike je prebral; zadovoljen je bil s tem, kar smo delali. V Cirknici nam je na serce govoril, kako naj v edinosti, eden druzega podpiraje z ljubeznijo delamo. l)a bi z večim pridom in vspehom učili, je priporočal sadjorejo in petje. Svetoval je, kako otroke veči in manji ob enem s pridom učiti; pa je sam spoznal, da jc to prav prav težko, zato je govoril tudi od sprednosti metode, ako se otroci razdeljeni le po pol dneva uče, o čimur si ti lansko leto pisal. Več izverstnih pevcev, duhovnov in druzih je bilo tu skupaj ; to so peli! Lahko si misliš, kako je mene to veselilo; pa je tudi drugim vsem dopadlo.... Z Bogom! Tebi priporočim sebe in otroke." g) Nadalje mi je 18. listop. 1850 iz Planine tako-Ie pisal: „Bog plačaj, da si mi tako naglo odpisal in dober svet dal: „počasi! počasi! boljše, da po malem začneš, in potlej po malem pridevaš, kakor da bi si s pervega preveč naložil, potlej pa nositi ali speljati ne mogel." — Človek dostikrat sam pozabi to storiti, kar druge uči. Vbogal te bom, in te moram vbogati. Glej! nekteri človek hoče vse sam storiti, še ne pusti, da bi tudi kdo drug kaj dobrega storil; nekteri pa, ko sam nič ne stori, še ne more terpeti, da bi kdo drug kaj dobrega delal! To smo Čudni ljudje na svetu. Pa upam, da bo Bog vse prav obernil. Sedaj pa nekaj veselega. Ni še 14 dni, kar sem dobil škatlo, in v škatli to le pisemce: „Visokočastiti gospod! To burzo Jim podarč nektere nedeljske šolarice v hvaležni spomin." Kratko je sicer to pisemce, pa vender me neizrečeno veseli. Sedaj pa beri, kakšna je b ur za: V sredi zlato sereč, okoli serca zlata (ternjeva) krona; iz serca šviga pla-meu, in iz plamena se vzdiguje velik križ, —vse zlato. Na desni je pšenično klasje, steblo s peresci zeleno, klasje zlato. Na levi je grozdje, vejice zelene, grozdje zlato. Kar je šc praznega, jc pa z zlatimi zvezdicami napolnjeno. Burza je kaj lepa; ni se mi prav zdelo, da je toliko zlatd, ker mora zato draga biti, pa sem se potolažil z mislijo: Sej je to le Bogu v čast narejeno; jim bo že Bog povernil. Bog živi in ohrani Bohinjke in Bohinjce, ki me še v daljnih krajih razveseljujejo; njih dela jih hvalijo. — Zraven mi je tudi učitelj g. M. pisal. Zapopadek ob kratkem je ta: „Da sem Jim za veliko skerb hvaležen, bom s tem skazal, da bom po Njih nauku in zgledu ravnal." Piše mi, da je tudi od tebe pisemce prejel, s kterim si ga lepo podučil in razveselil. Prav tako! Jez sem mu že odgovoril, in priporočil, da naj deklicam za ta prelepi dar in spomin mojo zahvalo naznani.... Z Bogom !" h) O drugi priliki mi je leta 1H5U iz Planine tole pisal: „Za ponavljanje keršanskega nauka ob nedeljah, zastran kterega me prašaš, jez tako-le mislim : Po lepem redu ga razkladaj; male kaj malega poprašaj, nekoliko odrastle kaj več, popolnoma odrašenih pa nič ne; zakaj, ko bi vpričo otrok odgovoriti ne znali, bi jih bilo sram , in bi potlej k temu ponavljavnemu nauku kmali več ne prišli. Matere bodo rade poslušale, kaj otroci znajo, — rade tudi zato, da bi vedile, kaj otroke učiti. Ta nauk naj bo kratek, četert, k večemu pol ure. Ponovi vselej zadnji nauk, kaj malega na novo pridi ni. Pri tem pa bodi vesel, le vesel sprašuj; če kdo kaj ne ve, pa ti povej; če dobro ve, pa svojo zadovolj-nost in veselje živo pokaži, — to bo pri vsih pomagalo. Le grajati ne, posebno pa odrašenih nc sramotiti! Loči jih pa nič ne; vsi, mali in veliki, vsi naj bodo vkup. Tako sera jez delal na Bistrici, preden sera šolo začel; žagrad je bil vselej poln. Prav odrašene prašaj le take, kteri sami žele prašani biti, in od kterih veš, da prav dobro znajo. Vse pa z lepo, le z lepo! Zerno k zernu pogača. — Omenjeni dopis v „Danici" mi je dopadel in me v mojem delu poterdil. Včeraj je bil gosp. Za-vašnik katehet, popotovaje iz Benedek , Verone itd. pri meni. Popolnoma je najnih misel. „Proč z nem-škutarijo od kmetiških šol," je rekel.... Po sivih, mogočnih gorah mi je tudi še dolgi čas. Triglava grem včasih gledat; samo se mi smeja, ko ga vidim; — to je mož!... Piši mi, ter me uči poterpežljivosti, krotkosti in ponižnosti. Memento...." i) Ravno tistega leta 1850 v dan sv. Frančiška Ks. mi je iz Planine pisal: „Bog daj, da bi to, kar si v 47. listu „Zg. Danice" pisal, kaj zdalo. Vse me je gi-nilo, posebno pa pridiga jezuitova. — Sadje rej o otrokom v šoli razkladati, je pa predolgočasno; raji počakaj do spomladi, da boš na vertu to djansko učil. Jez sem konec listopada nekaj čez sto divjakov dobil iz Ljubljane. Neki za to priraerjen dan sem otrokom v šoli rekel, naj pridejo na odločeni vert. Tam sem jim pokazal, kako se drevesa sade; nekaj sera jih sam posadil, druge pa otroci. Tudi nekaj pešek jabelčnih in hru-ševih smo sejali. Med te otroke, ki so prišli se učit, sem razdelil ostale drevesca, in vsakemu še nekaj pešek dal. Bog blagoslovi delo! — V Kopru je bilo 5*5 duhovnov pri duhovnih vajah. Z mladim gospodom, ki je bil zraven, sem govoril; vse mu je bilo prav všeč in mu je v serce segajo. Dr. Šlor je bil vodnik; pa tudi en kanonik in dr. Šneider sta nekaj govorov imela. Na zadnje so Škot sami pridigovali; vsem so solze tekle. Jedli so v samostanu vsi vkup, tudi škof; vse dni je bilo „silentium strictissimum", tudi pri jedi. Gosp. Šlor je dal vsakemu za spomin latinske bukvice „Specuium conscicntiae" in podobico od sv. Rešnj. Telesa. — Prav praviš, Tone: „Delajmo zlasti tam, kjer se še kaj storiti da. Z Bogom ! Tvoj Janez/' j) Potem mi je spet iz Planine pisal 19. prosinca 1. 1*51 to le: „Da bi te Bog razsvetljeval, pravo pot ti kazal, da bi zamogel vse svoje dolžnosti natanko spol-novati, zato sem prosil 17. t. m. na god tvojega pa-trona. Jez pa sem bil sedaj tako bolan, da tri dni nisem mogel maševati; pa upam, da bo kmalo spet dobro. Po gorenskem zraku iu gorenski vodi hrepenim. Bolezen v želodcu me je že ene krati, kar se mi na Go-renskera ni zgodilo, tukaj budo zdelala. — S težavo sem ti to pisal. Pričakujem pa od tebe lepih naukov in dobrega sveta." — k) Na pepelnico leta 1851 je pisal iz Planine: „Zdravje se mi je spet povernilo. Pred nckterimi dnemi sem 1>... učitelju pisal. Priporočil sem mu branje in lastno izobraževanje; prosil sem ga, naj uči posebno z zgledom. — Iz Bistrice sem zvedil v svojo veliko tolažbo, da pobožne duše še vedno zame molijo. — Konec preteklega mesca sem bil v Postojni pri polletni šolski poskušnji. Dobro so se obnesli. — Sicer posebnega sedaj ne vem." — 1) V pismu 27. sušca 1. 1851 mi iz Planine tako sporočuje: „ Včeraj smo v moji kuhinjici kuhali ccpivni vosek; popoldan smo na nekem lepem vertu drevje če-dili, stergali in obrezovali; 14 otrok je bilo in delalo z mano. — Iz Bohinja Še marsikaj zvem; poje se še vedno rado; začeto se vse spcljuje. Slovo natisnjeno viditi, me prav razveselilo. — Tonček! z glavo nikar ob zid; glava bo bolna, zid kervav — dvakrat škoda. Le z lepo, kolikor se da! Hvali , kar je dobrega, in z ginljivo besedo obudi želje po tem, kar je še boljšega. Le kregati ne preveč! Glej, vsak imamo svojo termo. Prizadevam si prav storiti, pa mi le še spodleti. — Malo me pa v prihodnjem pismu le vender ob«*-ri , ker sem obiskovanje sv. lieš. Telesa o četertkih in potkih preveč jel opušati. — Tone, z Bogom! Terpi voljno; sej veš, da Kristusovega terpljenja spomin obhajamo; terpi, da k novemu življenju vstaneš." m) V naslednjem pismu velikonočni torek piše iz Planine. Med drugim se mi iz Bohinja piše: „Mi pa ne jenjamo za nje in za njih ovčice vsak dan moliti, da bi jih rade vbogale in razveselile." To pisemce sem otrokom dal brati, in k molitvi sem ji! opominjal. Otrokom se je samo smejalo, da so moje nekdanje ovčice tako dobrega, pobožnega duha. Glej, Tone! kako Bog še po drugih pomaga. — Ravno sem v „Sch...." bral, kako naj bi se nedeljska šola povzdignila, bolj odrašena mladost prav učila. Prav po mojem pravi: Učenik naj bo vesel in prijazen, naj mladost razveseljuje, da si njene serca pridobi. Petje, sadjerejo itd. tudi priporoča. Jez pa v svojih sedanjih okoljšinah ne morem kaj dosti storiti in zato milo tožim: „Nekdanji srečni, trikrat srečni dnevi! — Z veseljem spomnim se na vas; — Ker zmiram, noč in dan in davi in drevi — Serce po teb' zdihuje, zlati čas!"--Pa spomnim se, kaj sem včeraj bral, in tudi tebi povem: „Ako je pa Bog tvoje vse, o moja duša! čimu se z njim ne zadovoliš? Čimu išeš še kaj druzega razun njega? Kaj hočeš, kaj zahtevaš še? Cimu si žalostna in nezadovoljna? Ti mar Bog ni zadosti? Oh ne, ne išeš njega; njegovih darov le išeš in tolažbe njegove! O nespremišljeni siromak! kak6 moreš za potoki letati, ko je studenec sam v tvojem sercu! Prelakomno res jc serce, kteremu Bog ni zadosti. Daj mi, o Bog! da te čedalje bolj spoznavam in ljubim." Crasset. — Anton! m«Mi in terpi! Mi se otrokom ne damo prisiliti; čakajmo torej poterpežljivo, da se volja Božja nad nami izide. S terpljcnjem jc Jezus svet premagal. Poterpcžljivost nam daj, o Gospod' Ker brez terpljenja na svetu ne moremo biti, prosimo Premagovavca smerti, da nas svoje nevredne namestnike na zemlji s svojo gnado podpira. Torej z Bogom!" n) Ravno od ondod v pismu 21. maja 1*51 med drugim pravi: „Rad bi že šel od tod kam, kjer bi več storiti zamogel. Pisal bom zarad tega g. Fr. Kosmač u. Kakor mi bo odgovoril in svetoval, tako bom pa storil. Bog naj vse prav oberne! — „l)robtinice" tekočega leta stran Ki2 sem bral ravno v sv. Janeza dan. Boga sem hvalil, da me je s tem sostavkom tak«'* razveselil; prosil sem ga pomoči, biti vreden duhoven. — Anton ! spoznati m*>rava, hvaležno spoznati, da naji Rog posebno vlada. O Bog mi daj, ca bom spet kaj zamogel storiti! Tvoj Janez." (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, /a bližnjo razstavo 15. t. m. umetnih izdelkov v Gradcu je tukajšni pasar g. M. >rcincr iz delal in pripravil nekaj prav lepih cerkvenih reči, namreč: 0 altarnih svečnikov lepo izdelanih, v ognji po-srebrenih in nekoliko pozlačenih, po 2 čevlj. in V pal cev visokih. Posebno lepo delo je druzih 6 nekoliko manjših svečnikov v gotiški obliki, čversto v ognji po-srebrenih. Pripcročevanja vredna je zlasti 2 čevlja in 5 palcev visoka, kaj lično izdelana gotiška moštranica z več podobami in dobro v ognji pozlačena. Tudi smo vidili več kelihov; nekaj srebernih, nekaj iz kovine, ki so prav lepo in dobro blago. Omenimo naj tudi velikega svečnjaka (lustra) iz kovine, za dve versti sveč, ka-koršni so zlasti na Štajarskem v navadi. G. Sreiner j«-* znan in poterjen umetnik dobrega imena, smejo sc torej zanesljivo k njemu zateči, kteri kaj enacega potrebujejo. kliiikow*trom»vi vcifrni govori v ljubljanski stoljIliri. Ta sloveči govornik, ki ima na Dunaju pri pridigah vedno polno cerkev, je sin izvirno protestan-ških staršev, ki so pa pošteno resnice iskali, in so jo tudi našli. O. Klinkovstrom je te dni sam pripovedoval posebno dogodbo, ki se je snovala o prestopu njegovih staršev v katoliško cerkev, in bom jo le kratko omenil. Njegov oče, vojašk častnik, gre neki dan z Dunaja po opravilih v Kolin na Nemško. Nagnjenje, ki ga jc imel že poprej do katoliške cerkve, sc na popotvanji tako vname, da precej potrebne reči za prestop vravna in ze katoličan domu pride. Ženi se je med tem doma enaka godila. Šla je z neko sorodnieo k tako imenovanemu protestanškerau „abendraalu," ki hoče biti nekako posnemanje sv. Obhajila v katoliški cerkvi. Toda pristudi se obema tako, da ste precej po opravilu obč rekle: »Zadnjikrat je bilo!" in mati Klinkowstr<3mova precej gre prosit znanega ranjcega č. o. Hofbauera, naj jo podučuje, ter prestopi se preden se je mož domu povernil. Nobeden pa ni vedil, kaj drugi počenja, in častnika je skerbelo, kako bo svoji ženi^naznanil svoj prestop, ženo pa, kako bode možu povedala. Častniku je bilo to toliko težavniše, ker žena poprej ni imela nagnjenja do katoliške cerkve, ali saj viditi ga ni bilo; večkrat je namreč možu očitala : kaj da ima opraviti v katoliški Božji hiši, kamor je rad hodil že ko protestant; on pa se je izgovarjal, da ga mikajo lepi cerkveni paramenti, ker bil je izversten slikar ali malar. Ko je bil mož že doma in so neki dan odkosili ter na kavo čakali, stopi vojaški častnik oknu in da znamnje ženi, da naj pride bližej. Nato ji reče nekako to le: „Yeš kaj V.. Nič več nisem mogel prenašati: postal sem katoličan v Kolinu." Žena začudena adgovori: „Tudi jaz nisem mogla nič več prenašati, in postala sem katoličanka na Dunaju." Koliko začudenje je obudilo to nasprotno naznanilo, to si vsak lahko misli. Oče Klinkowatri»m je mož blizo pri 60 letih, srednje, čverste postave, postavnega značaja. Rad govori, pa nobene besede ne zastonj ali tje v en dan ; dobre volje je, oa zmiraj v stalnih mejah. Njegova drušina je kaj pri jetna, ker zmiraj vč kaj tehtnega povedati. Besedo ima čisto v oblasti in na leei vsako reč pri imenu pove. Govori v koreniti ljudski tehtnosti. Ali mačja koža ali slonov« kost - vse mu mora služiti v prilike ; priprosti cestni mitnik, kakor bogatin v svitlem dvoru v pojasno-vanje. Naše visoke „opicorodnosti" v Tagblattu, ki bi govornik« blezo rade vidile v „glaiše" - rokovicah in v traku na kaneeijnu, so mu to za zlo vzele in tudi njegovo drugo obnašanje na smeh stavile. Pa ?e celo biret je menda jemal z glave kadarkoli (?) je papeža imenoval! vender no ; to se le Kristusu spodobi!.. Nismo res opazovali, če je tako Pater vselej del«!; pripovedujejo pa gospodje duhovni pastirji, da ni brez tagbla-tarskih ljudi, ki tudi pred Kristusom šc takrat kapice u-i snamejo z glave, ko se gre obhajat, kaj še le, da bi pred Njim na kolera pokleknili! Od kod je na enkrat tako gorečevanje?! — Ker sem že pri tem neprijetnem poslu, naj omenim še to, da pri zadnjem govoru o. Klinkoivstroma so se bili nekteri malopridneži celo dogovorili, da bi očitno pohujšanje delali pri velikih vratih, tako hudo jih je pekla gorečnost pridigarja in ncvošljivost zarad natlačene cerkve s poslušavci. Toda opekli so se tako, da sc jim rana ne bo kmali zacelila. Ko je namreč zlasti eden jel bolj na glas ljudi motiti, so pričujoči verniki z veliko nejevoljo enoglasno zagnali, da naj se motivec in raotivci iz cerkve pahnejo („Ven z njim, ven z njimi!"). In kdo so bili ti nesramneži? Ne Nemci, —ne Slovenci; — bili so nekteri dolgo-hlačni zanikarneži, kakoršnih se mora vsak narod sramovati, čez ktere je bila močno razdražena vsa cerkev, in potlej, ko se je zvedilo, vsa Ljubljana. Je mar to postavno, je to čast za naše mesto: motiti poslušavce, skruniti hišo Božjo, in žaliti deleč po svetu slovečega gospoda — potem ko je naprošen nam pet dni z velikim trudom naše dolžnosti pojasnoval! Zdaj pa nekoliko o govorih. Pervi večer, v nedeljo o ' ,7 je bilo veliko poslušavcev, vender ne napolnjena cerkev; kakor pa se je razglasilo po mestu o pervem čverstem govoru, so ljudje kar vreli skupaj in bila je cerkev polna vsaki večer. Tvarine so bile zaporedoma te le: 1. Dolžan je človek sam sebe premišljevati ter Bogu služiti; 2. dolžan jc za vero se pečati; 3. dolžan je spovedovati se ; 4. papež ; o. večno življenje. Vse resnice in dolžnosti je opiral na sveto pismo in jih iz pameti čversto dokazoval. I. Obseg pervega večera se je opiral na besede: „Išite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo bo vam priverženo." Razdrobil je prašanje; kaj je „iskati", kaj „Božjega kraljestva iskati," kaj je to „kraljestvo," kaj ta „pravica?" Premišljevati sebe samega, kaj je človek, zakaj je na svetu itd., to je dolžnost. Res, da so prašanja tudi vnemarne, ki se lahko brez škode na stran puste, na pr. Če so v mescu vseučiliša ali ne; prašanja pa so, ki jih noben človek, kteri ima pamet, prezreti ne more, na pr.: Kaj bo po smerti z menoj , če bora zveličan ali pogubljen? Pri iskanji je dognal na to, da sam po sebi ne more človek nikakor priti do resnice; tako imenovano zasebno ali subjektivno prepričanje, s kterim se inteligencija tako šopiri, to ni zanesljivo, to ni nič, prav nič; norec ima tudi subjektivno prepričanje, on misli, da je Bog, da je cesar, da je iz stekla. Bog sam, naš začetnik, nam zamore prašanje rešiti; v cerkvi je „Božje kraljestvo," je resnica. Iskati Boga se pravi njemu služiti; njemu služiti je dolžnost, kdor se k stvarem oberne, je bedak, neumnež. To je učil Kristus. Bogatin, ki je hrame zidal, vanje pridelkov na veliko let nakopičil, se je ustil in veselil, kako bode veselo in brez skerbi vse to vžival dolge dolge leta. Kristus pa mu je pri tisti priči napovedal: „Neumnež, še nocoj bodo tvojo dušo oa tebe tirjali, — in kar si spravil: čigavo bo ?" Ta mož je bil pogubljen, zakaj v nebesih ni nobega neumneža, bedaka; za take je pekel. To popisovanje, prav prav ž i vo, je bilo oster meč v posvetne serca, za tako imenovane poštenjake, do kterih se je govornik še posebej obernil, in kteri od 1. prosenca do zadnjega grudna, od jutra oo mraka ne mislijo druzega, razun: delo, kupčija, pošteve, — vse za svet, nič za „Božje kraljestvo." Nektere djanske prašanja k sklepu so bile kakor kladva za večne politiške in časnikarske glave, ki jim zraven tega za večno osodo ni nič mar, n. pr.: V sedanji vojski si ti za Francoza. Dobro ! — Francija zmaga. Dobro! — Tudi tvoj narod bo vsled tega srečen. Dobro! — Tvoja volja se je spolnila. Dobro! — Si vesel, zadovoljen zavoljo tega. Dobro!... Toda, kaj tebi na zadnje vse to pomaga, ki si bil pa sam nasj pozabil, — ki zase nič delal nisi, — ki si zavoljo tega sam sebe pogubil! Tedaj: „lšite naj poprej Božjega kraljestva in njegove pravice" itd. — (Konec nasl.) Napoleonova zvezda je ugasnila. Francoska vojska je bila v tridnevni bitvi pri Sedanu tako zmagovana da se je poslednjič v Sedanu vsa vojna zgostila ter se od vsih strani od Prusov obdana morala podati. Vojvod Mak-Mahon je ranjen. Njegov namestnik Wimpfen se jc udal sovražniku z 80.000 vojaki na milost in nemilost. Napoleon sam se je zgolj le sam zase izročil pruskemu kralju, ker poveljstva ni imel in vse drugo vladstvu v Parizu prepusti. Od vjetih častnikov spremljan se je podal cesar v stan pruskega kralja in — mu je svoj meč izročil. „Sic transit gloria inundi!" Sla je Napoljonov čast: To naj pomni tudi hrast! Slovstvo. Vselej, kadar je cerkev kak nauk pojasnila in natanko določila s tim, da ga je v čast verske resnice povzdignila, so se pokazali močeradi, kteri so po njem hapali in ga krivo tolmačili. Češenje svetih podob in Matere Božje jim je bilo malikovanje, celo potrebo dobrih del so s tim objedali, kakor bi zaničevale Kristusovo zasluženje. Ce misli kdo, da se dandanašnji papeževi nezmotljivosti bolje godi, se moti; ravno nasproti je blezo močeradov še več kot jih je kdaj bilo. Katoliška cerkev mora torej nauke razlagati, pojasnovati, braniti, da hu-dovoljni sovražniki vernikom možgan ne zmešajo. O nezmotljivosti ste zlasti dve prav dobri knjižici zdaj na novo prišli na svitlo, ki ta nauk prav dobro pojasnujete. Upamo v kratkem naznaniti tudi slovensko knjižico, ki jo ima že čisto izdelano učen bogo-slovski profesor, in bo z njo vstreženo brez dvoma vsim Slovencem. — Omenjenih dveh ena je prišla na svitlo v Gradcu: „Populiire Belehrung iiber die Un-fehlbarkeit, v B. R.v dvogovoru. — Druga je dan zagledala v Bri k snu: „Das neu erkliirte Dogma, beleuchtet von Dr. Fr. Egger, Professor in Briksen. Tudi tretji zvezek bukvic, ki jih daje na svitlo katoliška družba za Kranjsko, bo med drugim prinesel mičen in podučljiv dvogovor o tej reči. Želeti pa je, da bi se po teh knjižicah nekoliko bolj segalo; tva-rine so gotovo dobre, trud z njimi in natisnji stroški pa niso majhni. Od sv. Eme sc naznanuje v „slov. Gospodarju," da je veliki Šmarni dan toča pol ure bila, opravila ter-gatev in malo žetev. Kavno tisti dan je velika povo-denj skor vse travnike poplavila ter otavo pokončala. Enaka nezgoda je bila nad polovico sena vzela. Od sv. Marije v Lankovici. 24. avg. t. 1. so bili prišli naš mil. g. knezoškof sekovski Jan. Cverger tukaj sem na božjo pot, preblaženi Materi Mariji zahvalit se za srečno ozdravljenje (bili so v Rimu, posebno poslednji čas bolni) in za srečno vernitev na svoj dom v Gradec. Slavno so jih duhovniki sprejeli, in med zvonenjem in streljanjem v cerkev spremili. Drugi dan so po sv. maši obiskali tukajšno hud ječo. Jctnice so jim na čast izverstno odpele nemške in slovenske pesmi, potem so jih nagovorili blizo tako-le: „Dragi otroci moji! ve ste vse keršene, ste bile nekdaj vse zelo pridne, celo nedolžne; od kod pa ste tako nesrečne postale, tla so vas tukaj sem v to hudo ječo zaperli V Tega je kriva huda tovaršija, ktero ste nekdaj sklenile; sej ni nobena celo sama, brez vse hude tovaršijo, kakega hudodelstva doprinesla. V današnjih dnevnicah, ktere duhovniki molijo, sc bere, kakoršna je tvoja tovaršija, taka tudi ti bodeš____Ali zdaj, ko ste hudo tovaršijo zapustiti morale, ste prišle v dobro tovaršijo: — ve živite zdaj s častivrednimi usmiljenimi sestrami pod eno streho: — tukaj imate podobo hlaženc Dev. Marije, in v cerkvi, kamor vsaki dan pridete, imate živega Jezusa, s kterim se lahko pogovarjate. In če cerkev zapustite in tukaj v nobi delate, vidite na steni podobo Jezusovega presv. Serca. In kaka je ta podoba V Okoli Serca ie hudo ternje spleteno. Kdo je to storil? — Ti si to storila, kadar si grešila, ker tvoji grehi bo vzrok Jezusovega trpljenja in njcg>vc smerti: veliki temi so tvoji smertni grehi," manjši temi pa tvoji majhni grehi. Na Sercu je križ, to pomeni Jezusovo težavno življenje in smert na križi - tebi z?, izgled, da tudi ti svoj križ prav poterpežljivo nosi. Okolj serca je plamen, to pomeni njegovo neskončno ljubezen do tebe. Vse jc on za te storil, da bi te le zveličal. Mertvega Lazara je Jezus k življenju obudil: če bi si bil pa potem Lazar sam radovoljno življenje vzel, kaj mislite, ali bi bil prišel Jezus še drugokrat k njemu, in bi mu bil življen,e dal? O ne — nikdar več bi ga k življenju ne bil obudil; čimu si je sam rad življenje vzel? Kadar si bila v smert-nem grehu, bila si mertva na svoji duši; z zakramentom sv. pokore te je Jezus k življenju obudil — enkrat, še celo tretjokrat, in v tem je njegova neskončna ljubezen do tebe. Ali enkrat se vendar lahko zgodi, da te Jezus nikdar več k življenju ne obudi, in da tako v smertnem grehu umerješ. Naj vekši greh je, v nepokori do konca ostati, vedno grešiti in se nič ne poboljšati; taki Božjo milost zaverže, in zato „ne more biti zveličan..." Vse jetnice so bile do solz ginjene, in so vse hvaležne kakor iz enega gerla zaklicale: ^Vergelfs Gott — Bog plačaj!" Pri obedu v tukaj šnem frančiškanskem samostanu so premilostivni gospod knezoškof duhovnike, kterih je bilo frančiškanov, jezuitov in svetnih duhovnov čez 30, blizo tako nagovorili: „Prečastiti bratje moji in sodelavci v vinogradu Gospodovem! Zahvala Vam priserčna, da ste me tako lepo sprejeli! Vidim, kako ste edini; prav tako! Mi se v sadanjem času moramo eden drugega okleniti in tako z zedinjenimi močmi delati za čast Božjo, za prid katoliške cerkve in za zveličanje duš. Veliko dela in terpljenja nas še čaka ... Lažiliberalizem je zdaj naj hujši Božji in naš sovražnik. Pagan saj nekaj, če ravno krivo veruje, ali liberaluh nič ne veruje in je hujši kakor pagan, je živi vrag, kterega nas sam Bog varuj ! Pred desetimi leti je liberalizem rekel: jaz ne grem v cerkev, tam imajo drugi pravico delati; ali zunaj cerkve je kraj mojega dobička. Sedaj je pa ta liberalizem v cerkev samo prišel, in si še tudi ta sveti kraj hoče osvojiti.. . Vidimo tedaj, da se moramo temu peklenskemu liberalizmu v bran postaviti in se potegovati za čast Božjo, za pravice sv. katoliške cerkve, in za zveličanje neumerjočih duš. Ako hočem) mi svojo težko nalogo dopolniti , se moramo tudi pripraviti za terpljenje, za nauke: ker liberalizem je nevarnejši za sv. cerkev kakor je bil nekdaj cesar Ncron. Nič sc nc ustrašimo: umreti moramo enkrat. Če smo več mescev, ali e e leta bolni, če se nam kri zasede in oslabi: če tako skaženo kri Jezu-a darujemo, hotno dobili za to plačilo. Pa bolj v.v-če bo Jezu ti. in mi bomo veči plačilo d bili, čc mu darujemo svojo vročo kri, ko še čer stvo (irišno po žilah teče. Zato sc nikdar nc ustrašimo muk, ki nas čakajo, le čerstvo naj gremo na delo in v boj za Boga, za sv. cerkev in za zveličanje duš.— Kadai sv. mašo služite in za me meinento storite, imejte vselej ta namen, naj me Bog vedno krepča in mi da moči. liberalizmu se v bran staviti in potegovati se za reč Božjo in sv. cerkve." Ob 1 .'> zvečer smo jih spremili do voza, in med zvonenjem in streljanjem so .se odpeljali v Kulach n* kolodvor. Pustili so pri sv. Mariji prav lep dar za zidanje novega zvonika, kteri se bode še to leto stavit: začel. Mečemo *edaj s tem priserčno zahvalo premiio stivnemu gospodu knezoškoiu! Bog jim poverili stoterno! Politična konservativna družna sc je tukaj vtcine lila 10. sušca t. !., imela je tudi ob enem svojo pervo s-^jo, ki so ji premilostivni gospod knezoškof iz Mirna poslali apostoljski blagoslov. Imela je od tega časa že trikrat sejo, posebno zavolj volitev. Liberalizem v K -tlaim je notel z vso močjo to društvo odveruiti; veliko la/.-ljivega sc ,c od tega govorilo in pisalo, posebno grašk.. Tagespošta se je čez to zlo napenjala; bila je vsled lega od postave ojstra preiskava zapovedana, ktera j" tukaj terpela skoz osem dni, odjranega jutra do pranega večera: ker se pa nič ni našlo, kar bi deržavi ali komu drugemu bilo nevarno, temveč le koristno, bije društvo s tem še bolj vkorcninilo. Pervi teh libera-luhov pa je od same jeze, da tega društva ni mo~el zadušiti, od katoliške cerkve odpadel! (Taki revež, ka koršnih je tudi drugod nekaj, jc bil pač v sercu odpadnik že poprej: Bog mu daj spreobernjenje, da bi odšel pogubi. Vr.) 1*. avgusta t. 1. se jc odpeljal iz tukajšnega samostana mlad frančiškan č. o. Kpifanij, po rodu Lah, za misijonarja skoz Rim na Kitajsko, kjer so pred kratkim divji neverniki veliko duhovnov pomorili. Velikodušen sklep: Bog daj veliko vspeha! O. G. Celestrinaki. tla zgled po »vetu. V Parizu so razklicali republiko ali ljudovlado, ko so zvedili, kaj se je zgodilo z Napoleonom. Že po-prejani možje republikanskih misel so na čelu Tudi po druzih velikih mestih je razklicana republika. Tako padajo katoliški prestoli vse zverstoma. Ker niso več bramba katoliške cerkve, jih zapuša tudi blagoslov ravno te cerkve. Da pride skorej versta na Italijo, je komaj dvomiti. I'ri Setlanu je bilo 1. kim. 90.000 Francozov ob-dajanih od M h m Prusov; preden so se udali, so se vojskovali še do ») zvečer. Ko so vidili, da je vse klanje zastonj, je v eetertek zvečer poslal Napoleon svoj meč pruskemu kralju, in v petek (danes-teden je sam prišel kakor jetnik pred pruskega kralja. Spremljala sta ga dva pribočnika (adjutanta). Pruski kralj mu je odločil za stanovanje grad \Vilhelmsh«">he pri Kassel-u. Cez 100 topov, baterij mitraljčz (gostostreljk 1 in več zastav je prišlo Prusom v roke. Itimsko vprašanje imajo menda deržavniki (diplomacija) v rokah, ki se menijo, kako in kaj? Bolje je gotovo, kakor da bi Italijani sami ongavili; — Beusta menda saj ne bode zraven! Laška vlada, nasprotniki t opozicija), liberalni časniki tise, da naj lahoni berž Rim posedejo. Po nekterih papeževih mestih so neki že razpete laške zastave. Iz rioreneije naznanuje »3. kim., da je Kadornova vojska prestopila rimsko mejo. Aflresa češke večine tirja za Češko enako mero pravic, kakor se je dopustila Ogrom. Kazne noiiee. V Insbruku so poslanci 5. t. m. obljubo storili. Od škofov se to ni več tirjalo. — Pruski prestolu i kraljevič gre proti Parizu s svojo vojsko. — Katoliška ljubezen se razodeva tudi v sedanji vojski; pri Framozih je brez števila duhovstva iz vsakterih redov na bojišu; pri Prusih je samo iz pruske Šlezije 250 usmiljenih sester pri strežbi ranjenih. — V Parizu ao menda tudi moliti pričeli, po nekterih cerkvah verniki kar obsipajo altarje in prosijo za pomoč, zlasti matere, žene in sestre vojskujočih; veliko vojakov prihaja k spovedi, preden gredo na vojsko. Sila uči moliti. — Prusi so se Elzasa in Lotricge že tako rekoč čisto polastili in obetajo prebivavcem že v kratkem svoje postave. — Dunajski „gem ?inderath" preganja zopet procesije — v teh reznih časih ! Ne mara se boje nekteri gospodje, da bi jim ljudje pameti od Boga ne sprosili z molitvami? — V pruski vojski je čez 70 jezuitov, ki kakor vojni kaplani bolnikom strežejo; med njimi je princ Kedzivil, sin kneza Boguslava Radzivila. Da bi le kak avstrijanski liberaluh od strahu ne počil pri tacih naznanilih! — Po prerokovanji Nostrodamus-ovem je imelo drugo Irancosko cesarstvo terpeti let, manj tri mesce Napoleonu je bilo znano to mračno prerokovanje in se je bal svojega padca 2. kim. 1*70, ker 2. grud. 1852 je bil postal cesar. In v resnici je bil Napoleon vjet 2. kim. — Liberalci v Bosen-u so obhajali zmage avstrijanskega sovražnika z baklado in Topotanjem. — Iz Ljubljane. Katoliška družba za Kranjsko se je pridružila društvu sv. Mihela ter želi sv. Očetu srečo vošiti za določeno versko resnico papeževe nezmotljivosti. Poslane so pole tudi po deželi: da naj bi se podpisali udje ali tudi kaki drugi, če hočejo sv. Oče srečo vošiti. Ta pomen ima to, in druzega nič ne. Nepotrebni so vsi prazni pomisliki o tej reči: nezmotljivost je verska resnica, to Je dosti! Švicarskega škofa Mermilloda je na veliki Šmaren celo veliko protestantov v Genfu zvesto poslušalo pridigati o ne zmotljivosti. Ker so nekteri rekli, da bodo z razglaše-njem nezmotljivosti protestantje odvračani od katoliške cerkve, je rekel škof: „Pač res, ko bi vsi protestantje bili tako nevedni, kakor njih Beust. So pa tudi pri nas mnogi prav pravično misleči protestantje, ki ao med rožljanjem čisto pamet ohranili. Ciato protestanaki in raci-jonališki list „Spectator" na Angleškem „ni nikoli dvomil nad določilom dogme, kijeposlednji logiški razvoj katoliškega uka, sklep nauka, ki seje snoval skoz vse stoletja." —Protestan-ški list tedaj dobro ve, da ta nauk ni nov; marsikteri ka-toličanje pa ne vedo tega, in se boje sv. Očetu še srečo vošiti za določenje v cerkvenem zboru!! Lepa reč! Poslednjič nas bodo morali protestantje v veri poterjevati in od% njih si bomo morali serčnosti na posodo prositi! last. očetu Klinkoivstromu je katoliška družba pred odhodom izročila zahvalno pismo za njegove Čver-ste in logične govore v stoijni cerkvi in poslovil se je spodobno odbor s predsednikom na čelu z njim še na kolodvoru. Bog mu plačuj njegov trud, in daj obilno sadu, V Alojzije* iWu ostanejo ti le mladenči: Jože Karlin, Jože Lav ti žar, Avg. Škraba, Nikolaj Žagar, Št. Dolinar, Mart. Ilostnik, Jan. Kavčič, Jan. Markelj, Fr. Gornik, Jož. Milavec, Mart. Mulej , Fr. Nahtigal, Fr. Zlogar, Fr. Bregant, Fr. Cerovšek, Vil. Knitic, Jož. Res-nik, Miha Seršen, Ant. Koblar, Lavr. Rozman, Jak. Ja-rec, Andr. Karlin, Avg. Maršalek, Šim. Šinkovec. — V Alojzijeviše v novo sprejeti so: Mih. Arko, Ant, Cernivec, Jan. Flis, Jan. Kladva , Kljun Matevž, Jož. Lesar, Jan. Mahar, Jan. Normali, And. Porenta, Jak. Požar, Jož. Rihar, Aloj. Tavčar, Fr. Zbašnik, Jož. Kožuh, Gašp. Majer, Pet. Berčič , Fr. Končan, Jož. Do-lenec, L. Eržen, Tom. Zupančič, J. Lavrenčič, Vin. Šumi. Popravek. V zadnji Danici naj se bere: birma v Trebelnem, ne v Trebiiera. ftuhorshe spremembe. V ljubljanski škofii. Č. g. Štef. Gnjezda, duh. pom. v Moravčah, je prestavljen v šent-Juri pri Kranj i, in v Moravče pride č. g. Ant. Pajer, semeniški duhoven. C. g. Juri Steurer, župnik pri stari Cerkvi na Kočevskem, se poda v pokoj in stara Cerkev je razpisana 3. sept. 1870. — Umeri je č. g Lovr. Albreht, uuh. pom. v pokoji, v Postojni 2. aept. — Č. g. Jak. Mraku, duhovni pom. v stari Loki, je podeljena fara Železnike. MBobroini tiar ar i. Za s v. Očeta. G C. 00 kr.: Da bi srečno premagali sv. Oče vse sovražnike in za srečno zadnjo uro. — Več deklet sv. Očetu srečo voši za določeno versko resnico, da bi sprosili jim odpušanje grehov, keršansko serčnost in v veri stanovitnost: 2 gld. v pap., 1 star. dvajs., 1 za 25 kr. in 1 gl. sr. Za m i s. g. Buha. Neimenovana dobra roka 5 tol. po 2 gl. st. den. Jan. Kajžar 50 kr. Za pogorelce v Šent-Rupertu. C. g. fajm. J. Krašovic 2 gl. — Fara Slavina 5 gld. Iz Begenjske fare 10 gl.; dobra duša iz Begenj posebej 10 gl. — S Cernega verha n. Polh. grade. 2 gl. 60 kr. a. v. — G. K. L. 1 gl. Za pogor. vMartinjaku. Č. g. fajm. J. Krašovic 2 gl. — Fara Slavina 5 gl. — Za pogorelce v Zerovnici Brezniške fare. Za premijo za sadbo orehovega drevja prejetih 15 gl. Š. K. Odgovorili vrednik: Laka JeraD. — Natiskar in založnik: Jožef filaznik v Ljubljani.