VSE ZA ZGODOVINO 125 Simona Klemenčič Ve rov ne curri (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?) Venetska teorija Venetska teorija pravi, da smo Slovenci ne- posredni potomci ljudstva z imenom Veneti, ki je v starem veku naseljevalo velik del evrope, morda pa je segalo celo do indije in današnje kitajske. kot prvotni prebivalci evrope naj bi bili Veneti tudi kulturni predniki večine ostalih indoevropskih ljudstev. V prid tej tezi govori dejstvo, da marsikje po evropi in tudi drugod obstajajo ali so zgodo- vinsko izpričana krajevna imena ter imena naro- dov in plemen, ki spominjajo na ime Veneti. ideja, da smo Slovenci neposredni potomci Venetov, ni tako nova, razcvetela pa se je nekje v osemdesetih s prizadevanji mateja Bora, Jožka Šavlija in ivana tomažiča. Venetska teorija temelji v prvi vrsti na pre- pričanju, da je venetske napise mogoče brati le s pomočjo moderne slovenščine. na tej plošči, ki jo hranijo v museo civico di Padova,1 je po interpre- taciji mateja Bora2 naslednji napis (str. 259): PUPtnei Jego raco JekUPetariS oziroma »Popotniku njega raco za na pot«. S pomočjo moderne slovenščine je po pre- pričanju zagovornikov venetske teorije mogoče brati tudi napise, ki so doslej veljali za keltske. teh 1 Slika je s strani http://www.thezaurus.com/sloveniana/ve- netic_script2.htm 2 Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič: Veneti : naši davni predniki. Ljubljana, Dunaj, Maribor, 1989. napisov doslej niso znali razložiti, ali pa so jih jezi- koslovci po njihovem mnenju razlagali narobe. tako na primer anthony ambrozic3 s po- močjo slovenskega jezika razloži neki napis, ki je doslej veljal za keltskega, in sklepa, da je napis v re- snici venetski. Po njegovem mnenju gre za nasvete, ki jih oče daje sinu: JeŠ ti ∂n kon – »Ti ješ konja.« nUgnate ne dama gUSSoV – »Ne damo vam poljubov.« Ve roV ne cUrri – »Ne curljaj v rov.« gor Jo Sed – »Sedi gor.« Samo BiJ molatUS – »Samo pomoli, samo bodi moleč.« PaPeJ BoVdi, ne te tU (tam) – »Jej tu, ne tam, tu.« Sit Bio, Ber to – »Ko si sit, beri to.« Slovenščina naj bi bila tudi ključ do razla- ge še mnogih drugih jezikov, kot so frigijščina, grščina, bretonščina, etruščina, hetitščina »v novi luči«. Skupno vsem zagovornikom venetske teorije je prepričanje, da za primerjave med jeziki ni po- trebno biti posebej usposobljen, ker da so podob- nosti vidne že na prvi pogled. Po njihovem mnenju občutek za jezik uspešno nadomesti jezikoslovno znanje. igor Pirnovar4 o podobnosti slovenščine in hetitščine: »Vendar pa, če imate vsaj malo detektivske žilice, dobre volje in žilice za jezike, boste pri branju večine knjig o Hetitih, ki jih ni malo, lahko zelo hitro 3 http://www.veneti.info/korenine.si/zborniki/zbornik01/ htm/ambrozic_gaul.htm. Članek je v angleščini, slovenski prevod iz angleščine je moj. 4 http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Init/union_s.html 126 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 ugotovili, da se v tem starem jeziku skriva presenetljivo veliko podobnosti s slovanskimi jeziki ter da pisci ve- likokrat nasilno iščejo veliko manj verjetne in često pomensko nesmiselne germanske oblike ali podobnosti.« Kaj pravi jezikoslovje Veda, zadolžena za področje primerjav med jeziki, se imenuje primerjalno jezikoslovje. V nada- ljevanju bomo opisali, kakšni so principi te vede. Znane jezike združujemo v jezikovne družine. Večjo jezikovno družino, kakršna je indoevropska, sestavljajo posamezne jezikovne veje oziroma poddružine. to pomeni, da je določena skupina jezikov, ki je genetsko povezana med seboj, izšla iz nekega skupnega prajezika. Še drugače: predniki govorcev neke skupine genetsko sorodnih jezikov so govorili enoten jezik, nato pa se je ta jezik iz različnih razlogov raz- členil v več različic, ki so se med seboj vedno bolj oddaljevale, tako da se govorci med seboj sčasoma niso več razumeli. tako so se na primer iz latinščine rodili francoščina, španščina, romunščina, italijanščina in ostali romanski jeziki. na tak način iz starih jezikov nastajajo novi. tako preoblikovanje in razčlenjevanje jezikov je konstanten proces, odkar obstaja človeštvo. Pri- mer: današnji novoindoarijski jeziki so se vsi razvili iz stare indijščine, ki je njihov prajezik. Stara indijšči- na je izšla iz skupnega indoiranskega prajezika, ta pa iz indoevropskega prajezika, ki je verjetno izšel spet iz nečesa drugega. Jeziki se – tako kot narodi – rojevajo, obstajajo nekaj časa, umirajo ali pa se razcepijo ali spremenijo v nekaj drugega. med prajezikom in sodobnim jezikom, ki je izšel iz njega, je razlika že tako velika, da se govorca med sabo ne bi mogla sporazumeti. V indoevropsko jezikovno družino štejemo mnogo sodobnih jezikov in nekatere že izumrle, ki jih poznamo iz različnih virov. današnje indoevropske jezike govori velik del evrope in južne azije, vse do indije. najbolj na vzhodu – na današnjem kitajskem – se je govorila izumrla toharščina. govorci jezikov posameznih vej indoevropščine se med seboj ponavadi ne razumejo, opazimo pa lahko, da obstajajo nekatere besede, ki so si med seboj podobne in imajo podoben pomen. odšteti moramo tiste, ki se jim že na prvi pogled vidi, da so novejše prevzete besede, t. i. »kulturne besede«, ki se selijo iz jezika v jezik, kot so televizija, kavalir ali semafor. tudi v plasti besed, za katere si mislimo, da so lahko že zelo stare, najdemo podobnosti. Primer: slovensko dom, starocerkvenoslovansko domъ, latinsko domus, grško δόμος ali staroindijsko dama; vse navedeno pomeni več ali manj isto. Slovensko vdova, starocerkvenoslovansko vьdova, angleško widow, starovisokonemško wituwa, staroindijsko vidhava prav tako. Še en primer: slovensko trn, angleško thorn, nemško Dorn. Podobnost je očitna tudi v morfologiji. Za primer bomo navedli spregatev glagola bher – nositi, v sedanjiku in v različnih jezikih. Stara indijščina Grščina Gotščina Stara irščina Stara cerkvena slovanščina Ednina 1. bhárāmi φέρω baíra biru berϞ 2. bhárasi φέρεις baíris biri bereši 3. bhárati φέρει baíriþ berid beretъ Dvojina 1. bhárāvas - baíros - berevě 2. bhárathas φέρετον baírats - bereta 3. bháratas φέρετον - - berete Množina 1. bhárāmas(i) φέρομεν baíram bermai beremъ 2. bháratha φέρετε baíriþ beirthe berete 3. bháranti φέρουσι baírand berait berϞtъ TEORIJA ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 127 manj očitna je sorodnost med besedami, kot je slovensko zrno, latinsko granum in angleško corn. da bi ugotovili, da so te besede genetsko sorodne, moramo poznati fonetične (glasovne) zakone. ti zakoni opisujejo spremembe, do katerih je prišlo načeloma brez izjem v nekem določenem času in pro- storu. Že dolgo namreč velja, da možgani delujejo kot natančen mehanizem. Jezik torej v jezikoslovju vidimo v prvi vrsti kot sistem, organizirano strukturo elementov, ki tvorijo celoto. glasovne spremembe so izpeljane sistematično, odnosi med glasovi – tako v kronološko različnih sistemih istega jezika kot med sistemi sorodnih jezikov – so natančno določljivi. navidezna odstopanja se razlagajo z dodatnimi dejavniki, ki tako spremembo zapletejo, denimo delovanje drugega glasovnega zakona, vpliv konteksta, analogija. Historična fonetika, ki se ukvarja s tem, je osnova primerjalnega jezikoslovja. kako ugotavljamo delovanje glasovnih zakonov? S primerjalno metodo, tehniko, ki jo jezikoslov- ci uporabljamo za dokazovanje sorodnosti med jeziki. V besedah, za katere kaže, da so si med dvema ali več jeziki podobne po zunanji podobi in po pomenu, iščemo ponavljajoča se ujemanja, v prvi vrsti med glasovi. Poskušamo ugotoviti skupno izhodišče za te glasove in fonetične zakone, ki so delovali v vsakem od jezikov. Primerjava velja za zanesljivo, če lahko s kar največjo verjetnostjo rekonstruiramo skupno izhodišče. Vemo, da se jezik nenehno spreminja, zato najpomembnejše podatke nudijo najstarejši znani je- ziki, ki so bliže izhodiščnemu stanju. Za primerjalno jezikoslovje so zapisi indoevropskih jezikov toliko bolj dragoceni, kolikor starejši so. dostikrat pa najstarejših informacij o nekem jeziku ne nudijo zapisi v tem jeziku, ampak t. i. glose, zapisi (citati) posameznih besed v tekstu, ki je sicer sestavljen v nekem drugem jeziku. Pri tem gre pogosto le za imena plemen, krajev ali dežel in kraljev. o nekaterih zdaj že izumrlih jezikih imamo le takšne skope posredne podatke (ilirščina), drugi so pustili le nekaj nagrob- nih napisov ali napisov na vazah (nekateri anatolski jeziki). Za venetščino je materiala, ki ga imamo na razpolago, nekako srednje veliko, po grobi oceni okrog dvesto napisov, kar ni dovolj za rekonstrukcijo celotnega jezikovnega sistema, dovolj pa je, da lahko dobimo (zelo) približno predstavo o tem, kakšen je bil videti ta jezik in s katerimi znanimi jeziki je bil genetično tesneje povezan. nekaj lahko povemo o notranjem razvoju same venetščine, ki ji sledimo med šestim in prvim stoletjem pred našim štetjem. V starejši venetščini, ki je bila pisana v etruščanski pisavi, je v vzglasju z tam, kjer je v mlajši, pisani s pisavo, ki so jo prevzeli od rimljanov, d. mnogi menijo, da je venetščina italski jezik, verjetno soroden z latinskim, faliskijskim, oskijskim in umbrijskim. razlaga venetskega votivnega napisa (napisa na darovanem predmetu) s pomočjo latin- ščine: mego zontasto sainatei reitiai porae egeotora aimoi ke louzerophos me donavit *sanatrici Reitiae bonae Egetora (pro) Aemo et (= que) liberis V slovenščini bi se reklo: »Egetora me je dala dobri Rejtiji Ozdraviteljici za Aemusa in otroke.« rej- tija je bila venetska boginja, kar vemo tudi iz drugih virov. Venetski napisi so večinoma pisani tako, da besede v besedilu niso ločene med seboj in jih lahko delimo na posamezne besede tako, kot nam ustreza. Primerjava z latinščino ni sama po sebi umevna, ker na podlagi zemljepisne bližine še ne moremo domnevati, da gre za italski jezik. Venetščina kaže pre- cej podobnosti z italskimi, pa tudi z drugimi jezikovnimi vejami. Venetsko selboisselboi »sam« povsem ustreza starovisokonemškemu selboselbo, to ujemanje pa spet še ni dovolj, da bi venetščino kar priključili germanskim jezikom. Pomembno je v toliko, da je ne prištejemo samodejno med italske jezike. nekatere posebnosti bi lahko kazale tudi na to, da je venetščina posebna indoevropska veja. 128 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 ker so bili Veneti v svojem času naseljeni na področju, ki je precej blizu današnjim Slovencem, je misel, da bi lahko bil venetski jezik soroden s slovenščino, na neki ravni povsem legitimna. »Čas bi tudi že bil, da bi še strokovnjaki, predvsem jezikoslovci, razjasnili številne doslej nepojasnjene in zanemarjene primere očitnih podobnosti slovenščine tako z venetskimi napisi, kot mnogimi starodavnimi jeziki.«5 detektivska žilica, na katero stavijo tudi zagovorniki venetske teorije, je v etimologiji nujno potreb- na. Vendar pa obstaja dober razlog za to, da moramo biti za takšne primerjave posebej usposobljeni. V nekaterih primerih sorodnih besed v oddaljenih jezikih (dom, vdova) je podobnost očitna in izhaja iz genetske sorodnosti, kar pa nas ne sme zavesti, da bi imeli vse na zunaj podobne besede v raz- ličnih jezikih za genetsko sorodne. dostikrat se je v stoletjih in tisočletjih, ko se je beseda v enem jeziku razvijala po enih in v drugem po drugih glasovnih zakonih, zunanja podoba neke indoevropske besede tako spremenila, da brez natančne analize ne moremo ugotoviti sorodnosti. Poglejmo si to na primeru. omenili smo, da je slovenska beseda zrno genetično povezana z latin- sko granum in angleško corn, ki pomenita isto kot v slovenščini. kako smo to ugotovili? mnogi primeri kažejo, da je slovenski z v položaju pred r lahko nastal iz praslovanskega z, ta pa iz praindoevropskega  ali  h (mehčani g in mehčani g s pridihom).6 Slovenski r je lahko le naslednik praslovanskega in še prej indoevropskega r, n pa je lahko le iz starejšega n. Praslovansko izhodišče za slovensko zŕno je moralo imeti v korenu že z, r, n. Primerjava z drugimi slovanskimi jeziki to potrdi in pomaga, da lahko praslovansko obliko rekonstruiramo bolj natančno. hrvaško zȑno, češko zrno, poljsko ziarno, rusko zerno in starocerkvenoslovansko zrъno omogoči rekonstrukcijo *zь̋rno.7 rekonstrukcija korena za indoevropski prajezik bo, nekoliko poenostavljeno, * n – ali pa * h n -. Slovanščina nam od tu naprej ne bo več v pomoč, ker ne razlikuje med indoevropskimi glasovi s pridihom in brez. razlika je ohranjena v germanščini. indoevropski  v pragermanščini preide v k,  h pa v g. Staronordijska beseda korn, gotska kaúrn, angleška corn in nemška Korn, ki vse pomenijo »zrno«, potrdijo, da je prajezično izhodišče * n -. S poznavanjem historične fonetike lahko ugotovimo, da je iz tega nastalo tudi latinsko grānum »zrno« in litovsko žìrnas »grah«. raziskujemo pa lahko še naprej. V stari indijščini je iz  nastal j (izgovori se dž). fonetično lahko indoevropsko besedo povežemo s staroin- dijskim pridevnikom jīrṇá- »obrabljen, trhel, razpadel, star«. Prvotni pomen slovenske besede zrno je bil »kar je staro, zrelo«. Ugotovimo lahko, da je s tem povezano tudi slovensko zoreti in zrel. Kako pa se stvari lotevajo v venetski teoriji transkripcija in razlaga zgoraj navedenega venetskega napisa v interpretaciji mateja Bora (str. 348): Mego donasto śajnatej Rejtiai poraj. Jege tora rimoj kelo udero bos. Jaz donašam šajnati Rejtiji mogočni. Zlo zemlje se umiri kadar udaril boš »Donašam to v dar sijajni Rejtiji in mogočni. Zlo pozemskega ničvrednega prahu naj se umiri, kadar ga udaril boš (se boš spopadel z njim na onem svetu).« 5 Igor Pirnovar na strani http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Init/union_s.html 6 Do podatka, iz česa je nastal kateri slovenski glas, najlaže pridemo v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja (druga izdaja, Ljubljana : Modrijan 2003), kjer je pred vsako črko na začetku naveden tudi izvor glasu. 7 Zvezdica pred besedo pomeni, da je beseda rekonstruirana, torej nikjer ni zabeležena, ampak smo s pomočjo primerjalne metode ugotovili, da je nekoč obstajala. TEORIJA ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 129 Svoj prevod utemelji takole: mego jaz – kot italijansko me in francosko moi donasto donašam od *donast (= donest), prim. starocerkvenoslovansko rasti rastǫ śajnatej sijajni (sijajnati) slovensko tudi šajnati (navaja Pleteršnik) poraj starocerkvenoslovansko pora = sila rimoj umiri se – primerja litovsko rimti in rusko rymsti rymšču »trpeti«, urymstitь »biti spoko- jen« jege zlo, hudobni duhovi tora zemlja, prst (k treti) komentar: šajnati pri Pleteršniku je novejša beseda, prevzeta iz nemščine (scheinen »sijati, svetiti se«). Zanesljivosti Borove metode ni težko preveriti. Poskusimo s pomočjo slovenščine in po potrebi tudi drugih jezikov z malo detektivske žilice prebrati naslednji napis: holdakUlVaSJaJahedaSkohaS Holdaku l vas ja jahed. A s kohas? Holdaku v vas jaz jahat (sem moral) A še kohaš? holdak bo verjetno zlatar, saj je gold, kot vemo, zlato, slovenščina pa pozna tudi izgovorjavo h namesto g. Besedo kochać ima poljščina in pomeni »ljubiti«. V zgornjem napisu se torej fant opravičuje dekletu, ker ga ni bilo pravočasno domov, saj je moral jahati v (l = v, kot na primer v besedi videl) vas k zlatarju, verjetno zato, da ji bo prinesel darilo, zdaj pa jo sprašuje, ali ga ima še rada. torej: »Moral sem jahati v vas k zlatarju. Ali me imaš še rada?« drži? ne. Stavek Holda külvas ja jahedas kohas je prepisan s škatle kosmičev, pomeni približno »Hranite na hladnem in temnem mestu« in je v estonščini. Slovenski prevod, do katerega smo prišli z identičnimi postopki, kot jih uporablja matej Bor, je očitno napačen. napaka je v tem, da v interpretaciji nismo upoštevali primerjalne metode. razlaga enega samega napisa v nekem jeziku, sploh takega, kjer ni vidnih mej med besedami, je sama po sebi sporna tudi v primerjalnem jezikoslovju. V venetščini je materiala na razpolago nekaj več, zato se moramo potruditi, da ugotovimo sistem tega jezika, kolikor je to mogoče. Če si ogledamo interpretacije venetskih napisov, ki naj bi potrjevale, da gre v resnici za slovenščino, lahko tudi nejezikoslovec že na pogled ugotovi, da so nedosledne in brez potrebnih razlag. razlagalci napisov se obnašajo, kot da vsak napis obstaja posebej zase in brez povezave z drugimi napisi. npr. mego donasto, kar se pogosto pojavlja v votivnih napisih, bere matej Bor v različnih napisih na različne načine, ne da bi razložil razlike v interpretaciji: me go donasto – jaz ga darujem (str. 326) me go donasto – jaz ga donašam (str. 345) mego donasto – jaz donašam (str. 348) mego do nas to – da bi mogel do nas tu (str. 271) ime boginje rejtije v dajalniku ednine pa po potrebi razume tudi kot: 130 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 rei ti jaj – v raj ti pojdi (jahaj) (str. 270) rei tijaj – k raju tjakaj (str. 271) Zakaj se jezikoslovcem zdi primerjava z la- tinščino, čeprav še zmeraj ni povsem zanesljiva, bolj sprejemljiva kot primerjava s slovenščino? ker primerjalno jezikoslovje s pomočjo latinščine stvari razlaga v kontekstu in izsledke medsebojno povezuje. mnogi venetski napisi so sestavljeni po določenih obrazcih, v katerih se en del ponavlja, drugi (pogosto gre za osebna imena) pa se spre- minja. to nam je v pomoč, da lažje ločimo besede med seboj. osebna imena so včasih blizu italskim. razen tega je latinščina venetščini sočasen jezik, ne ločuje ju dva tisoč let razvoja. Več ko imamo podatkov na voljo, bolj pre- verljive morajo biti naše ugotovitve. Za vsako in- terpretacijo mora stati velika in dostikrat dokaj zapletena preglednica in vsak nov podatek mora najti svoje mesto v njej in se v celoti pokrivati s tem, kar že vemo, ali pa se pokrivati le delno in ponuditi nov podatek, ki bo lahko služil kot ključ v interpretaciji naslednjih dejstev. cilj vsake take interpretacije mora biti popis sistema. ne moremo nekritično primerjati besed, ki nas na nekaj spomi- njajo le na zunaj. ne smemo vsakega jezikovnega zakona uporabiti na poljubnem mestu. in nazadnje – prevodi, do katerih pridemo s pomočjo primerjalne metode, so bolj smiselni. doslej so v jezikoslovju analizirali zelo veliko šte- vilo zgodnjih napisov v različnih jezikih in velika večina teh napisov ima podobno strukturo in vse- bino: gre za napise na nagrobnikih, votivne napise, uroke, popis imetja, podpise lastnikov na predme- tih, razglase monarhov, molitve, rodovnike mo- gočnikov, evidentiranje zelo pomembnih dogod- kov, opise obredov, dopisovanje med višjimi sloji, v najboljšem primeru pa za odlomke literature. kolikor mi je znano, ni primerov, da bi stari napisi govorili o tem, kaj bo kdo vzel s seboj na potovanje za malico in o lulanju po rovih. Prav tako že po vsebini ne prepričajo Borovi prevodi, kot so: »Ej ko goltneš do tu-le, udari po konjih!« (str. 250) »Željno (lakomno) je pospravil (pometel) vase, ki je, gnaje se na svoji poti, sem zavil, ko je niz gor potujoč (prišel) do nas.« (str. 299) »Evo, te kobile, ki jih goniš na parjenje koste- nične (revmatične), pelji (romaj z njimi) k šajnate- mu Tromožju.« (str. 386) »Ti, ki pri ženi si ničen vtikač, moraš k Šajna- ti iti!« (str. 390), Zanimivo je, da Slovenci nismo edini, ki si lastimo antične Venete. enako prepričano in na podlagi identičnih postopkov trdi andres Pääbo,8 da so Veneti v resnici finci. Če na istem materia- lu in z enako metodo pridemo do tako neskladnih rezultatov, to lahko pomeni edinole, da je postopek napačen. dokazovanje sorodnosti po načelu aso- ciacij pripelje do tega, da je po principih venetske teorije lahko ves svet v bistvu slovenski. Zakaj ne bi bilo machu Picchu ime za svetišče, kjer so ve- netski svečeniki obredno napikovali mačke na kol, orangutan pa potomec Veneta, ki je bil orenk na- butan? Venetska teorija spada med tako imenova- na romantična jezikoslovja, pogoste poskuse, da bi nekemu narodu pripisali drugačno, daljšo in bolj bogato zgodovino, kot jo ima po mnenju strokov- ne javnosti. Seveda ne morem s polno gotovostjo trditi, da Slovenci nismo potomci Venetov, ker ni- česar ne vem o genetiki in bolj malo o zgodovini. odprto ostaja vprašanje imena Veneti. kar lahko rečemo z gotovostjo, je to, da interpretacije napisov po metodah, ki jih uporabljajo zagovorniki venet- ske teorije, nimajo v sebi prav ničesar od tistega, kar primerjave med jeziki naredi za sprejemljive in primerne za argumentirano debato. Več o venetski teoriji: http://sloveneti.tripod.com/ http://www.korenine.si/korenine.htm http://www.revijasrp.si/knrevsrp/zbornik2/ bohor2.htm http://www.veneti.info/indexf.html http://www.carantha.net/ Več o primerjalnem jezikoslovju: – Peeter arumaa: Urslavische Grammatik : Ein- führung in das vergleichende Studium der slavischen Sprachen. heidelberg: c. winter, 1964–1985. – michael meier-Brügger: Indogermanische Spra- chwissenschaft8. Berlin–new york: walter de gruyter, 2002. 8 http://www.paabo.ca/veneti/index.html TEORIJA ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 131 – Janez orešnik: O primerjalni metodi v jezikoslov- ju. Zbornik Prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi srednjeevropskega pre- bivalstva, ljubljana, september 17-18, 2001 / [uredila anton Perdih, Jože rant]. – lju- bljana : Jutro : Slovenska konferenca Svetov- nega slovenskega kongresa, 2002. – tom Priestly: Vandali, Veneti, Vindišarji: pasti amaterske historične lingvistike. Slavistična revija 4/2001. – o. J. l. Szemerényi: Introduction to Indo-Euro- pean Linguistics. oxford: oxford University Press, 1999. – http://titus.uni-frankfurt.de/indexe.htm