Št. 11. V Gorici, v soboto dne 8. februarja 190$. ' Letnik X. Iihaja Tiak torek in fobotu ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan pr«j ob 6. zvečer. Staue po polti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celolotno 10 K, polletno 6 K in äetrüetno 8*50 K. Pfodaja aerGorici r to- bakarnan Schwarz t Solakih ulicah, Jelleriitc y Nuntkih ulicah in Lo- b a n na Verdijerem tekalildu po I- Tin. GORICA UrednlitTo in ttpr*vn!4ty> ¦« nauajala t «N r. r o d u ; t i • k a r tii», uiica Vetturini h. It. 9. Dopite je naalonti na uredmitro, opiate in naročnino pa na upravniitvo «Gorice«. Oglaii ie ra^unijo po petit- vrttah in licer ako «e titkajo 1-krat po 14 tin., 2-krat j>o 18 Tin., 3-krai po 10 Tin. Ako ie TeLkrat tinkajo, raLu- nijo «e po pogpdbi. Izdajatelj in odgororni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukeiič). Zbor zaupnikov jJ« L*. O. Nad 300 zaupniko* S. L. S. in na- äih organizacij ae je zbralo v öetrtek dopoludne iz goriške okolice in 8 Tol- ou".fikega, da koneöno skleneje in pro- glase kandidate za deželoi zbor. Zborovanje je otyori) strankin to- ditelj dr. G r e g o r č i ö, ki pofdarja po- men deželnozborskih ?olite?, Damen da- naänjega zboroTaoja te*r pozdraflja dotle zaopnike. Nato dobi besedo dr. P a t 1 o t i č, ki T lepem gOTorn jasno naslika nale naaprotnike. (Jo vor dr. Pavletiča: Castiti zaapniki „SIoTenske Lj uds ke Stranke!" Deielnozborake TolitTe ae blizajo. Prvi streli t Tolirnem bojo so ie izpro- ženi, čete se na em in na dragi s Irani zbirajo in pripraTljajo na odloöilnn bitko. — Na pozir TodsUa S. L. S. xbrrii ate 8e tadi Ti, moije zaupniki, prealuleni bojeTniki za Ijadaki blsgor in 8T9tinje naroda. Z Teaeljem in ponosom «me slranka gledati na Taäe Trate in z nJr- nim arcem priöakoTati izida Tolirnegu boji. — Veliko nas je, hrala Boga in na- a.tii adsprotoikona ! Tudi naiim naaprot- nikom se moramo zahTaliti, da nas je toliko ; kajti njihoTO zaaramoranje in obrekovanje ni eamo ttrdilo naSih pri- BlašeT T STojem prepnčaojo, ampak oöitna krivičnoit njihofiti napadoT je privedla t nai tabor tadi maraikaterega omabljivca. Naša moč je v načelih. Naša moč pa ni samo t našem šterila. Dah je, ki ožiTlja. Srojo praTO moö zajemljemo ie bolj iz naöel, ki so zrezde Todnice pri deioTanja naie stranke. Ta naöela imajo globoke kore- nine t daši našega IjadsUa; zato# ni öndno, ako mi, stojoci na teh naöelih, stojimo trdno in neoraajno. Vera ni zasebna stvar. Slovenaki narod je po ogrcmni ve- öini katoiiški narod, naj ho to koma Ijabo, ali ne; zato sahtera, da ie nače- lom katoliike tere prizna feljara ue samo T zaaebnem, ampak tadi t javnem ÜTljeDJa. Nasprotno načelo, öeä, da je ˇera zasebna atrar in da se Tse javne zadere morajo frejerati brez ozira na ˇero, to oaöelo so proglasile protirerske stranke. Spočela ga je zvijačnost, Tzdr- žaje ga pa hinatščina. (Pritrjeianje). Neodkritost nasprotnikov. ProtiTerske «tränke ho namreö spoznale, da ne gre Ternemo ljudsiTa, kar tako w obraz reöi: Mi «mo proti veri ! Treba je bilo Ijadstro polagoma pripraviti za protiverake težnje. Nacrt je bil očmdno ta-le: Vero odstranimo najprej tam, kjer to posamexnik naj- manj občati, t. j iz javnega UTljenja, iz ustafp, iz zakonodajp, iz jarne nprare, iz lol. Ko to doseierno, ne bo teiko, zair^ti Tero tadi ˇ dratini in jo napo- sled tudi posameznika izrati iz ami in srca ! To je zTtjačnost protirenkega ro- Tarenja. HinaTičjna pa obstoja t tern, da se taki Ijadje in take itränke ob | dani priliki iaij t javncati delajo, kakor i da bi ne imele niö proti Teri. Oni spo- j itajejo Tero, oni so praTi prijatelji, prati j popppšeTatclji Tcre, ani lakozvani »kleri- | kalci", mi amo pruTzapra? protiTeruki, mi ikodnjeino teri, za katero libera!ci e compania bella tako gorijo, da iz gole Ijabezni do nje ne paste, da bi jo grii ^.klerikalci' Tlačili t politiko. (Veselost odobraTanje). Tako gOTore in pišejo ; treba aamo, da dobe bedakoT doToij, ki jim to Terjamejo ! (OdobraTanje). Le oglejmo bi bližje ono droibo, ki nam oöita zlorabo Tere ! Če pretipljemo dragegaza dragiin, zapazimonekaj čadne- ga: 0 zlorabi Tere kriöi oni n a j - bolj, ki je* i ma najmanj! (Odo- braTanje). Znto rečemo takema kričača lahko: .Prijatelj, ne oganjaj hinaTačine ! Ti na Tero ni<5 ne dai. Vera ni torej tToja, Tera je naia atvar. Zito gre sodba o tern, ali se Tera pra? ali napaöno rabi, samo nam in onim, katerim mi to praTico priznavaroo. Tebi je ne priz- narao !" (Tako je!) Kaj jih bolt? To, da ima naia atranka ˇ ver- skem prepričanja slovenskega IjodaUa tako trdno podiago, ne d ,.', Gabršček in Franko, liberalna in agrarna stranka, sta se naäla. V četrtek popoldne pred agrarnim shodom sta se Gabršoek in Franko sprehajala po meslu ter kovala nečrte. Da potem na shoda ni priilo do zdraženja je vzrok ta, da je na obeh straneh preveč kandidatov, pa premalo mandatov. Večina je bila za zdraženje; a agrarno vodstro, t. j. kan- didatje, ki so se bali, da bodo potem morali odstopiti, so bili proti. Franko se ni hotel zameriti ne enim ne dragim, zato je pravočasno postal „zagrljen". — Cndna red to I Kdor je bral „Soöo" in „Narod", kako sta ndrihala po Frankota, ki pa sedaj tako lepo knje načrte z Ga- bržčekom, ta mora priti do prepričanja, da je vse skapaj le — komedija. Vsklicna sodna obravnava žapnik Grča contra Mladovan. Svoječasno je „Soča poročala o tožbi g. žapnika Grča proti Mladovana ter v tern poročila na- migavala, kakor da bi g. vikar OseSki Fr. Franke po krivem prisegel, öei, vbo stvar ima sedaj droga inštanca v rokah. Danes pa se jo vrSila vsklicna obravnava, pri kateri se je, po kratkem zaslisanja prejSnjih prič, potrdila prva razsodba ; obsojen je bil namreö Mladovan v 24 ami zapor in poravnavo at oikov." Lberalui u^itclji. — Liberalno nöitelJBtvo povsod enako naBtopa, zato pa vedno bolj izgablja ogled in velja»o pri Ijudatva. Štajerski liberalci, ki sodo- živeli pri zadnji volitvi v savinski dolini za deželni zbor tako sramoten poraz, se ' sedaj izpraiajejo med seboj, kaj je prav- , zaprav vzrok takega poroz8. Prišli bo do zakljo^ka, da je največ kriva na izgub- Ijeni bitki ntrast liberalaega nčiteljatva. To hoče šolsko obiskovanje do 16. leta razširiti, izraia želje Se» po veöjih Salakih palačah, vsak dahivnik ma je „f*ru, ki ne sme veö v solo, in kdor noöe svo- , jega dahovnika sovraziti, je „fdtrški pod* ( repnik". Naše Ijadstvo se je kmala na- sitilo takih zmerjanj in se je obrniio do ' Emečke zveze, kjer je delo in ne samo i zabavljanje. Liberalno aöiteljstvo vidi camo sebe, visoke place in krasne šolske palace, skrb in ozir na kmeU pa ostane na Btrani. la to liberalno nSiteljstvo je j najbolj agitiralo za ZdoUeka. Za to je moral propasti ! Tadi na KrajnBkem na- . stopajo v prvih vratah zoper S. L. S. | liberalni ačitelji. Neprestano jo blatijo po svojem časopioja, dasi bi morali vedeti, da jim bo ta stranka rezala krab. Tadi pri nas so najhnjši nasprotniki liberalni aöitelji. L'beralni aöitelji so sedaj jedro liberalne agrarne stranke Liberalni aöitelji bo bili poglavitni po- magači Gabrščekovi, dokler jim je ka- zalo. Liberaini aöitelji so zapastili na videz Gsbrščeka sedaj, ko je izgubil ves ogled vsled pisave svoje „S)čeu. Kio pa je najbolj podivjano pisal v „Sočo" ? Poleg Gabrščeka liberalni ačitelji ! Sedaj ga na videz zapaščajo, ker jim veö ne nese pri njem. Liberaini aöitelji sedaj komandirajo pri „agrarcihu. Lberalni ačitelji so imeli glavno besedo pri pred- pastnem zborovanja pri Jalena v öetrtek. Liberalni aöitelji so kandidirali zaaaega K r i ž m a n a, ki pa se je sedaj odpo- vedal iz dražinskih ozirov. Teg» Križ- mana bo hoteli liberalni uSitelji kandi- dirati izrecno z namenom, da je to njihov L as top oik. Liberalec Križman sam je nekoč dejal: „Če tcdi liberalci kandidirajo kakega nčitelja, ki bi ga Ijadstvo imelo rado, pa ni naš za- apnik (t. j. ni liberalec), ga ne maramo!" Križman se je odpovedal, ker bo ma je nekje nekaj primerilo. Zato pa kandidira kot zaopnik liberalnih aöi- teljev Jože Š t r e k e 1 j. Liberalni nöi- telj vlečejo „agrace* za seboj, da bi od njih imeli koriati. Liberalno aöiteljstvo goji 8ebiönost in zdražbo; ni ga pa tarn, kjer je resno delo za Ijadstvo. Zato proč z agrarci, ki jih komandirajo liberalni aöitelji! Agrarnih in liberaluih kandida- tov äe aedaj ni na dan I 01 agrarne strani kandidirata v splošni kariji h\. Š trek el i in dr Franko. Tret jega iičejo na Tolminskem, ker x Gabriöekom ne npajo na dan. Križman se je po»oSiI, ker je dobil drago primernejši oprmvilo. Na liberalnem agrarnem shad» pri „Jaleua" v četrtok popoidne ao se vršile vesele reöi. Dopoldne bo imeli svoj shod liberalci in postavili za kandidate Gabräöeka, A'. Štreklja, Jož. Štre- kija in Obljabka. Kje naj ti možje kandidirajo, niao doloöili, ker so bili ie domenjeni, da ee napravi z agrarci kom- promi». Popoldne bo prišli liberalci na shod agrarcev in so se lepo posvetovali o kandidatib. Vse je ilo lepo po sreöi. Ko pa so nekateri predlagali Gabrščeka za splošao skapino, so se dragi tema aprli. Nastal je vik in krik. Dve tretjini jih je bilo za Gabrsöeka, ena proti. Franko radi „zagrljenosti" ni predsedoval, ampak Mermolja. Ker ni bilo miru, ker je bil prepir vedno hajši, so se morali apostoli mirn in sprave raziti na povolje pred- aedajočega pclcaja. Med 10 govornikt so bili ti le liberalni aöitelji: Križman iz Dornberga, Bajt, Medrelöek, Joie Štrekelj in Možina. Sami najhajäi liberalci! Msd dragimi gjvorniki se je odlikoval znani liberalec, sedaj agrarec, Vr a n iz Tomaja. Otrobi iz vojaikih magazinov t Maribora, katere je irroöilo c. in kr. vojno minisierstvo MGoriiki zvezi", so že doäie. C)no, ki je v primeri a cenami pri dragih trvdkah agodna, naznanimo v kratkem. Opozarjamo pa vse naie za- droge, ki žele imeli cele vagone, naj se zglaaijo nemadoma v arada „GiriSke zveze, da ne bo treba prevažati blaga x goriike poetaje v zaloge „Goriške zveze". Dr. Srebrnič je v torek imel kra- sno predavanje o novem Rimu. Poslu- šalcev je bilo nad 100. Bil je izreden užitek, ki so ga še povečale lepe slike. Potovanje po gv. deželi bo pri- hodnji torek. Skioptičnih slik bo nad 60. — Nfsreca. V a:trtek opoldne sta na Kornju trčila skupaj dva voza. En voz je stal na trgu, drugi se je pripe- ljal v diru po Korenjski ulici. En konj se je zelo poskodoyal. Druge nesrece ni bilo. — Trgovini s šolskimi in pisar- niškimi potrebščinami G. Likar se bo- de nadalje vpdila pod sedanjim imenom. — Na siov. kmet. šoli v Gorici je letos 21 učencev in sicer 3 iz Krasa (1 iz Rodika, 1 iz Povirja, 1 iz Volöje- gagrada) 7 iz Vipavskega (2 iz Križa, 1 Vrtovina, 1 iz Lokavca, 2 iz Prvaöine, 1 iz B lj), 4 iz Brd (1 iz Podgore, 1 iz Pevme, 1 iz Kozane, 1 iz Krasnega), 7 iz Gor (1 iz BU, 1 iz Daskel, 1 is Š9- brelj, i iz Slapega, 1 iz Otaleža, 2 ix Srednjega). To ätevilo je Bicer mnogo veöe, nego proila leta, vendar ie vse premajhno, ako se pomisli, kako vaina je za kmetova'ca kmetijska Sola. Prihod- nje leto ˇ jeseni apati je toraj, da ne bo nobene oböine na G^riškem, ki bi ne imela vsaj 1 aöenca v ti äoli. — Morilec kočijažev. — Par dni prej nego so zaprli Samoliöa, jo v Tratu policija aretirala nekega natakarja paro- brodne drnžbo Aastro-Arnericana, kot na §amn, da je morilec Vidalov. Koöijai Radolf, i njim konfrontiran, izjavlja od- loöno, da to ni oseba, ki jo iäöejo. — V restavraaiji „(eatral" bo w aedeljo 9. fdbr. 1908 preds'ava pevske { Novoporočencem-novicem 0V priporoča „KROJAŠKA ZADRUdlA" V (JORKI svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in slezysko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rate, cvilh, žime in volne v dlaki za ma- drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za ^oste^je, preproge in zavese itd. "IS) Bingo izvpstno. Cene ppav nizke in stolne. atranko, ntie mole obrekajejo pravtako, kakor so jih pred njimi obrekovait libe- ralci. Alt naj oaB morda potniri pogled ua že omenjone liberalne peteline, ki ¦edaj odločajejo o aaodi ag rarne 8 trinke? Mir ia aioga, lamo rojen zdražbar jima more biti naöelno naeproten. Toda pred do kdo zastavi svoje rroöi za tako delo, bo vendar vpralal, ali je sloga t nalih aedaojih raznierah mogoca in kako 86 da doseči. Vai teste, da je naia Slovenska Ljadska Stranka t bistro, r jedra stara gcriäka narodna stranka, ki se je prila- godila razmeraui in potrebam öasa in se tako razrila do danainje zananje oblike. Teiotn let pa je proti atari narodni atranki, pri kateri je bila verska podlaga eamo ob sebi nmevna programaa točka, razvila liberalna stranka kot bojna atranka a protiverskimi težnjami. To na- öelno razliko je načelnik liber&Jne atranke Bam priznal, ko se je agrarna stranka začela organizirati, rekši, da je t& razlika propad, ki ae ne da premo- atiti. Agrarci sami pa so bili ˇ verskem pogleda izjayili y nekem manifesto:, ki so ga raziirjali pred državnozborakimi Tolitfanii, da hočejo iöititi katoliiko yero slovenakega Ijadstva. Kaj bi bilo torej poiteno in dosledno na strani agrarcev, ko so yideli, da ni mogoče zdrcižiti na- čelno nasprotajüöih si strank? Simo to, da bi ae bili nam pridražili in skapno z nami pometl< iz jarnega ziyljenja proti- yersko in proti Ijndsko liberalno atranko, ki je začela prepir v deželi. (Pritrje- tanje). — Tega pa agrarci niao storili. Najprej so so začeli amikati y programatičnih izjavah glede verske točke. Pa doaledni niso bili niti y tern. Tisto, da bi on« na- ravnost ščitili, branili yero, jim je bilo kmala preveč. Ko jih je namreč „S3Čau potegnila radi te preyelike verske ynetne, je njihov ˇoditelj izjaril, da jih tera pravzaprav nit ne briga. To je pa bilo prevec na drago stran, dišalo je neko liko po sociali8tičnem programn. Zato je prišla potem izjava, da je treba yer- sko prepričanje ljadstva apostoyati, to se pravi z dragimi besedami: Vera je za te, ti neumni kmet! Mi, ki smo ne- koliko reč let hlače trgali po iol- Bkih klopeh in ki nosimo nekoliko boij gosp08ko saknjo, mi oprayimo brez nje! V tem smisla so r zadnjem časa agrarci zaöeli hvaliti tadi inteligentnost STOjih pristašev, bivših liberalcev, ko so yideli, da na sroje limanice ne morejo TJeti prida klerikalnih tiöey. Poželjenje po klerikainih tičih pa jim je se ostalo. Dobrih aat so! Saj naznanjajo še t svojem glasila dne 30. jauaarija t. 1M da njifaova atranka „spire;etna yaakega t 8Toj tabor, bodiai da je bil prej naj- straBtnejii liberalec ali pa najbolj fana- tiziran klerikalec"... Pejte ga noter ! (Sraeh in odobraranje.) Kako slaba mora biti roba, ki se ponaja s takimi žrtrami možatosti in do- alednosti, a takim zatajevanjem vsakega .načela! " Po prarici «memo torej reči o bivii agrarni in sedaoji liberalni nčitelj- ski atranki : To ni stranka mim in aloge, to je stranka brezmaöelnega fikfakoTatva! Kje so bili ti kmetovi prijatelji prej ? Oglejmo si aedaj drn^o agrarno ipecijaliteto: skrb za kmeta. Agrarna atranka, ki jej sedaj akazajejo libaralni aöitelji, ae yede, kakor da bi ae skrb za kmeta bila še le ž njo na syat rodila. Umejemo, da ne more ljadstvu kar tako povedati. da je ona prayzaprav po- atranako dete, ki ga je rodil libe- ralizem v preieštn» zvezi a öaati- hlepnoatjo. Umejemo, da mora btoj obatanek, tolikor se da, legitimirati in oprayiciti. Toda tako debelo bi ae ne amela lagati, tako predrzno bi Tendar naie atranke ne amela obrekoTati, kakor dela a tem, da ae oböinstTa predBtavlja kot edino zastopnico kmeäkih koriati, in s tem, da taji ysakodalovanje naie stranke T prospeh kmetskega staoa. To drsno hajskanje poitenih kmetov proti naši stranki mora zbnditi ogoröen protest t oeli deieli. Saj je tso delovanje naie Btranke merilo r prvi rrsti raTno na poTsdigo kmeökepa stanu, na to, da ae kmeto — trpina olajša težak boj za ob- atanek in na to, da ae po možnoati ob- varöje yecjih javnih bremen. Naj t da- kaz omenjam aamo vprašanje o aSitnini in snoranje «rojpodarskih zadrag in kmečkih zyes t naši deželi.AH se ni älo T teh in dragih velevažuih upraianjih, za kntere ae je naäa stranka zavzela z TBO Tnemo, pred Tsem inskoro izkljaöno za koristi kmeta? In kdo je naie može pri tem delofanJQ za kmeč- ke koriati zaaramoval in zaviral? To 80 bili skoro Tsi tisti, ki so Tskočili iz liberalne v agrarno atranko in ki aedaj najbolj glasno vpijejo, da klerikalna stranka ni atorila za kmeta nič! (Odobravanje.) Nekaj za vrtojbenskega preroka. Tako zvana „klerikalna etranka" na SloTenskem in drogod je imela jasoo začrtan agraren program in je po tem programn delorala že ob öasu, ko libe- ralci še sanjali niso o tem, da je treba resno bayiti se a kmeökim ypraianjem, in ko o kaki liberalni agrarni stranki ni bilo nikjer nobenega sledu. To kar agrnrci sedaj pridigajo kmeta o „osamosTojitvi kmečkega sloja y demokratskem smislu", o „zadrožni organizaciji" kot poglayit- nem sredstyu za povzdigo kmečkega blagostanja itd. to ni zraalo na njihovem zeljnikn, to so uzmali na naäi njiyi. Po tih načelih so takozvane klerikalne stranke pri naa in drngod delovale, ko je yer- tojbenski agrarni prerok še pandolo igral na yertojbenskih križiščih ! (Veliko odobrayanje. Veselost.) Taki sta torej agrarni Specijaliteti : prya ni yredna piškatega oreba, drago so nam ukradli, radi Cesar ae moramo tembolj pritozeyati, ker imajo med seboj policaja, ki bi Tendar ne amel nzmovi- čem potahe dajati! (Oiobravanje. Smeh). To je takozyana kmečka stranka, edini resni naBprotnik, s katerim se bomo merili y prihodojih deželnozbor- skih yolitvah. Kaj pa voditelj ? Kako pa naj sodimo o njenem yo- ditelja? Dokler ni pri državnozborskih Yolityah na shoda pri Sy. Laciji iz za- sede napadel našega voditelja dr. Gre- gorčiča, smo imelionjem najboljše mne- nje. Od tedaj naprej pa se je začel raz- yijati na čaden naöin in se razvi! na shodn agrarcey pri Rebka tako daleö, da je začel goyoriti ne same o inteligenci liberalnih pristasey sgrarne stranke, kar je aeveda styar njegovega ukusa, ampak tadi, da bi 86 liberalcem Se bolj priku- pil, o „nerazsodnoati klerikalnih mas". (Veliko ogorčenje). Tako se je Yoditelj agrarne atranke predrznil žaliti naie po- šteno katoliško ljadstyo, ker ae ne zbira pod zaaiavo breznačelnega fikfakoystva. Menim, da katoliäko Ijadstyo mora na to zalitey primerno odgovoriti. Jaz bi pred- lagal te-le odgoyor: Dr. Frankotu v album. „Veleačeni goapod doktor! Vi ate bili ie yec kot deset let y Gorici, predno Bte zapazili in se Bpomnili, da okola Vas biva Ijodstro, ki tava y temi neyednosti, nerazsodna klerikalna masa. V tem času ate namreč imeli preveö poaia a tem, da ste ai žepe polnili z novci, ki Vam jih nanosila tadi nerazsodna klerikalna masa. Zato Vas pa ne zayidamo, temveö Vam želimo, da bi Vam dobro teknilo. Ko ste imeli biaga dovolj, smo se Vam asmilili tadi mi in aedaj prihajate k nam kot nai aöitelj in nai rešilelj Dobro doili, yele- uöeni goapod doktor, tadi tako pozno 8te nam dobro doili! Ampak proaimo Vaa: naia krivda ni, da smo neyedni in nerazBodni, Prižgite nam Vi btojo lač, aöite naa, razyetlite nas! Toda ako boste Broje delo pričeli a tem, da nas žalite, namoBio da bi nas tolažili, da nas zani- čajete, namesto da bi nas milovali, du oampritisnete zaninico, namesto da bi nam ponadili prijateljsko roko, potem|yedite, da ima klerikalna maat toliko razsodnoati in toliko moči, da bo znala zgrabiti Vaa za tilnik in potisniti iz javnega ziTljenja Va8 in Vaše pomagače !* Amen. (Veliko odobravanje). Kandidature. Nato poroöa voditelj dr. Gregorčič o kandidatarah. Vodstyo ae je posyeto- yalo y itOTilaih sejah o kandidatiH. Vse organizaolje in tadi dragi somiiljeniki so dobili od yodstya pozire, naj povedo 8yoje mnenje in naj predlagajo može, ki ao po njih mnenja sposobni za poslanca. Ievrieyalni odbor ae je zbral dvakrat, da 86 posvetaje o kandidatih. Pri dra- gem posvetoyanja izyrieyalnega odbora bo je sklenilo za splošno skapino pred- lagati zbora zaapnikoy aledeče kan- didate : ' ¦ Dr. Anton Brecelj, zdraynik y Gorici. Dr. Fran Pavletifc, odvetnik y Gorici. i, . ¦ . •• Jožef Fon, državni poslanec in aodni svetnik i ˇ Gorici. J Za kmečke občiue goriške oko- Itce je sklenil predlagati izyrieyalni od- bor zbora zaapnikov sledeče može : Ivan Berbnč, deželni odbornik y Gorici. Anton Klančic, •:¦: ; žapan ˇ Podgori. Miha Xega, posestnik y K a n a 1 a. Izyrsevalni odbor bi bil sicer pred- lagal g. žapnika G r č o, a ker je kanal- ska „Kmečka zveza" želela zaatopnika s Kanalskega g. Zego, je iivrš. odbor skle- nil predlagati kandidaturo g. Mihaela Zeg e. Vkmečkih oböinab tolmin- 8 k i h naj bi bila kandidata dr. Gre- g o r č i 6 ii Lapanja, katerega so zahtevaü K obaridci. Tadi „Kmečka zveza" tolmimska je izrekla, da ga Toli. V seji izyrseyalnega odbora pa je zastopnik cerkljauske „Kmečke zyeze" izjayil, da cerkljai\8ka „Kmečka zveza" hoče kan- didata l/. avoje Brede, ker doslej ie ni bilo nikdar poslanca iz Cerkljanskega in pa, ker je okraj eden največjih. Izyrie- yalni odbor je sklenil predlagati zbora zaapnikoy kandidataro g. dr. Gregorčiča, glede dragega kandidata pa naj se skliöe poBvetovanje zastopnikov yseh tolminskih „kmečkib zvezu in polit. draitev. To pp- svetovanje se je res yriilo priSr. Laciji. Bovčani so zahteyali svojeg» zastop- nika, Gerkljani svojega, in sicer g. za- pana Kosmača. Ker ni prišlo do ko- nečnih sklepoy, se je sklenilo, da se za- atopniki posyetajejo doma in potenu to sporoce yodstva ˇ Gorico. Cerkljanska „kmeöka zveza" je že odgovorila, da vstraja pri kandidatori g. Koamača. Oi bovikega političnega drnštra je došel odgoyor, da Bovčani so za L. Jonko zdrnženi. „Kraečka zyeza" tolnain- ska je izjayila, da ae pridražaje eerk- ljanski; kobarifiko politično draštvo pa vztraja pri kandidatari g. Iv. L%panja. Z ozirom na to, da je velikn yecina tolminskega okraja, cerkljanska in tolminska „Kmeöka zveza", za cerk- ijanBko zahteyo, predlaga rodatvo zaap- nikom g. Antona Kosnr ia, žapana t Gerknem. Za bovški okraj bi 86 morda poskrbelo za zastopnika kje dragje. Nato da predsednik na glaaovanje posamezne kandidatare, ki bo bile brez debate, soglasno sprejete. Enako je bila soglasno sprejeta sledeöa resolacija : i Shod zaupnikov S. L. S. po- oblašča strankino vodstvo, daukrene, kar spozna za potrebno, v ostalih volivnih okrajih in v volivnih sku- pinah, Zahvala č. g. župniku Grči. Nafdaäeno in iskreno je odobraval zbor zaapnikoy sledeöi predlog yodstva : Shod zaupnikov S. L. S. izreka bivšemu mnogolctncmu deželnemu poslancu gospodu Blaziju Grči za njogovo neumorno, vsestransko in plodovito delovanje v deželnem zboru in zunaj njega svoje priznanje in iskrenn zahvalo ter bb-žaluje, da vsled okoliščin, katerim ni dal go- spod župnik povoda, ga ne more zopet kandidirati za to casino mesto. Govoril je ie dr. Dermastia o podrobni agitaciji: Omenjal je naših na- aprotnikoy, agrarcey in liberalcav, ki jim ne sme noben naš som.iiljenik odpa- stiti psovke: Nerazsodna kleri- kalna ma 8a. (Veliko ogorčenje). II red- nik Kremžar je k skle^a omenjal, ka- kih sredatev se poslužajejo liberalni „agrarci". Po Brdib agitirajo, da je Fom kaiv sedanje draginje. To je bedasto ; a ne prebedaBto za dr. Frankove plačane* agitatorje. Predsednik je na to ob velikem na- ydusenju sklenil lepo zborovanje. PoliHčni pregled. Poljedalski odsek. Poljedelski odsek aadaljeval v sredo posvetovanja o Resljevih predlogih glede na podraženje ziyil. Olklonijo se vsi predlogi razven Hirzmanakega, ki do- loča, da imajo ob neopravičenem poyi- ianjn cen občine pravico, da objayijo ntak8imalne tariff Nato razpravljajo o dveh predlogih kričanskih aocialcev glede na znižanje zemljiikega davka. Fmančni minister izjavlja, da ae ne strinja s pred- logi. Napove, da namerava predložiti novo predlogo glede spremembe dayka. Armadni odsek avstrijske delegacije. Daleba naglaia, da hoče s svojimi somiiljeniki močno armado. Clam-Martinic naglaia potrebo, da mora ostati armada skapna. Na moremo in nočemo dovoliti, da ae ona armada deli, ki je simbol Avstrije. Dr. Schlegel pravi, da dovoljuje aredBtva, ki jih potreboje avstrijska ar- mada, a zdaj premiiljaje, ker ne vc, kaj da se zgodi ž njo. Govori proti dvoboja in zahteva preosnovo obrambene poatave. Staaek naglaia potrebo, da se spoitajejo v armadi vsi narodi. Pacher pravi, da težko glasuje za armadne potrebioine, ker trpl armada na notranji neresnici in je le na zanaj skapna. Napad na kralja Petra. Navadno dobro poačeni „Agramer Tagblattu dvomi, da bi bile vesti o pre- prečenem atentata na srbskega kralja istinite. Čadno je na vsak način, da so ramanaki listi o tej senzaciji molöali od novembra meseca baS do par dni po nmora portagalskega kralja in prestolo- naslednika. Da je pa Ramanaka gnezdo takih podjetij, je tadi res; saj se je oi od tarn pripravljal syoj čbb tadi amor na kralja Aleksandra in kraljico Drago. Cesar Vil am II. in Poljaki. „Norddeutsche Algemeine Zeitung*1 dementoje vest, da je cesar Viljem II. doloöil za nedeijo kot snov 2a dvorno pridigo izrek ii svetega pisma: „Eaa po- stava veljaj za domaöine in za tajce, ki med vami prebivajo," ter k tej pridigi komandiral vse praiko državno mini- BterHtvo. Med cesarjem ia praskim mi- nistrom glede na protipoljsko razlastitve- no poetavo ne vlada nobeno nesoglaaje. — Dovolj žalostno. Avatrijaki železnski načrti na Baikanu. Tarški miniateraki avet je dovolil, da se začne a pripravami in deü za zgradbo železniike proge U/ac-Mitrovice. Tarika ylada želi le, da bi se poleg ar- strijskih inženerjev naatayili tudi turiki. Vse grško časopisje pozdravlja aT- strijski balkanski železniški naört z re- seljem. Ako tie izvede, bi bil Pirej di- rektno zvezan z Danajem, oziroma Ba- rolinom, Parizom in Londonom in bi promet z Indijo iel najkrajäim potom skozi Griko. List HNeon Aaty" püe, d* bi z železniiko ztözo Lariasa-Pirej bila in iftljife drožbe Schober & Tnrek, se- ¦toječe iz 8 oseb. Ztöetek ob 8h areöer. Vatopnin» 1 K. — Pred 4 uuseci je bilt t Go- rici n* nlioi najdena ienska zlata an. Nshaj« «e oa policiji. Kdor je izgobil, naj pride tskat na policijo, kjer jo dobi. — Slovenski zmaga — Pri Sf. Primoia nad Mnlo na Stajerakem so ae ˇršile dne 27. janoarja občioske toHUp. lsvoljenih je deset Stovencev in Irije Ncmci. Na ta način osianejo Slovenci Se nadalje gospodje r tej obmejni oböini. Poslanee Grafenauer odlikovan. Povodoin !«ns*fga cfparjevega obiska na Koreikem je bilo sedaj odlikovanih na Koroškem mnogo oseb, med ojimi je tadi slovenaki poslsnec Fran Grafenaaer, ki je dobit zlati zaslažni križec s krono. — Predrzni eleparijt. — Pri obrainafi pred porotnino sodisöem t Celjo proji Engelbrechtu, Scböotbonerja in Pohleja se je strar za prvega obto- ieoca zaeakala zelo agodno. Mož, ki je Dsgnjen k abnormnim sekeaalnim eksce- aom in po laem teleea močno tetoriran, je po iweku sodnijskih zdravnikov-izre- dencer slabcumen in se nabaja že ˇ takem Stadijn, da je lastno toIjo popol- nonsa izgabii. Njegova slabonranost da je prirojena. Njfgov položaj je tak, da iz- kljnčoje mcžnost razsoditi ÜaznjifOfct laetmh dejanj. Odgororen obtoženec Engelbrecht za svoja dejanj a ne more biti. Dr. Hcfmokl je predlagal valed tega, da Eogelbrechta takoj izpaate, a njegor predlog je bil zavrjen, pač pa je zagovornik dobil ukor od sodišča, ker je obdolžil drž. pravdnifitro, da špekalira na zmoto porotnikoT in pozabljirost na dolžnost napram nedolžnemn. — Vihiren shod jesUinarjev v Trstu. — Dne 4. febr. popoldne je bil shod zadrnge jestvinarjev za sprejetje no?ega zadrožnega pratilnika t smisla novega obrtncga reda. Slotenski zadraž- niki so te adeležili ˇ leliki množini, a eo ostali ueeno ˇ častni manjšimi. Ker predBedstvo ni uatrfglo nobeni njihovi zahtevi in jih ni pnstilo govoriti slo- ˇecski, pričeli so cbstrnkcijo ter naßko- čili roizo predeednika, ki je moral po velikem rcpota shod zakljoči)i. — Pozor pred španskimi sle- parjj, ki poiiljajo po sveta pitma v ka- terih proeijo pomoči, da pridejo do de- narja, za kar cbljnbljsjo četrti del ka- pitala, ki znaSa navadno okoli 45.000 frankoT. V zadnjem čnen je doälo too takih piaem ipanskih sleparje? na Goridko. — Originalno besedno znamko pO8tila je Prva kranjska tovarna[testenin ˇ llirski Bietrici zavarovaki za atoje iz- delke. Dala je zaöetoim ötkam svoje f rme abecedni priglas n«i kar je nastala bes&da „Pekatete". Odalej nosijo vsinjeni aaboji in ovoji to ime. Priporoöamo njene izborne izdelke. Restavrant „Central", V nedeljo 9. februarja predstava pevske in šaljive družbe Schober-Turek obstojece iz 8 oseb. Hačctek ob 8. zv. Ystopniaa 1 ft. Prva goFiška tovarna umetuih www WKMN ogixjcv s strojnim obratom izdclujc: rakete, bengalične Iuči, rimske svcčc, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorioa, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske . palače.)z Drohne otrobi md najboljše vrsfe so na - - prodaj po 14 K 20 v za člane „Goriške zveze" in pridruženih zadrug v - ¦ Gorici C. G. Verdi šf. 32. Izyrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojster 3ÜK0B BRUTUS v 3»orici Solwka ulica St. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevnga rnlina. Da so neznatni yzroki Idostikrat velikega pomena, se je pokazalo včeraj pri seji državncga zbora. Poslanec Mehlmeier je na- meraval važen govor, a se je pre- budil zjutraj ves hripav. Kaj storiti? Poslal je nemudoma v bližnjo trgo- Ivino po Fay-ove pristns sodene pa- stilje, katerih je povžil nekoliko v gorkem mleku, ostale pa je vzel seboj k seji. — No, in kako je govoril, to vam je znano. Govor je bil važna politična zmaga, do Ikatere so pripomogle Fayove sode- ne pastilje. bkatljica Fayovih pastilj stane K 1*25 in se dobe v vseh lekctrnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralno vodo. Olavno zastopstvo za Avrstro-Ogersko IV. Th. Guutaert Dunaj IV\I Grosse Neugasse 27. Pozor! Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju si 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna oöala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomere, daljnog-lede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, , livele za zidarje, mizarje po najnižji j ceni, Izv.šuje vsakovrstne poprave in iste ^ostavlja na dom. HBt>:^^m Odlikovana iK^-'//S mizarska -*?f^^^Km delavnica s stroje- ijnU^^^^M — vim obratom — WBp 60RKA — -UÜ?!L.-------1 -Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNI60J izdeluje: Za stavbe: i Za sobe: \ Za cerkve: Vr.Ua • Omare ¦ Alturje okiui j postelje klopi podovR j mize prižnico stornicc j umivalnike J pulti pregraje ' ponočiio ¦. klečalniko i. I. il. ; omarico i.t. d.. stolice ' ___________!__Ltd. _ zälögX7~~~ vsakovrstnih strugarskili izdolkov kakor: nog stcbri- čov, važov itii. -- VsakovrHtnili rozhar.skih izdolkov, !t*ii»cv 1 c.*"!rjcv. podponc *. d, Stroji us« električuo goiiilao silo. Spomnite se na začetne črke „Prve kranjske tovarne testenin", ko zahtevate pašto, makarone itd. ter vzcmite le one z napisom „Pekatete". Te so izborne! Žnicleršič & V?alenčič Ilir. Bistrica. Epilepsija. I Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. ;,¦ po 15 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji , nePrekosijivi „. domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenjc (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačuo. Orginal-Victoria stroji so n^v^ izdeiek vseh dosedaj obstoječili tov