Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ Protestiramo proti delavskemu pravilniku. S 1. januarjem je stopil v veljavo novi delavski pravilnik uzakonjen preko predlogov, ki jih je predložila razredna organizacija, brez vsake ankete in zaslišanja teženj prizadetega os ob ja. Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev je z mastnimi črkami obvestilo o tem vse železničarje, povdarjajoč veliko svojo zaslugo na sprejemu tega pravilnika, ki je po njih mnenju eden najmodernejših pravilnikov in temeljni kamen rešitve delavskega vprašanja. Eden njihovih članov ga je osebno nosil od ministra do ministra na podpis in pozvani so bili nato delegati od vseh oblastnih odborov v Beograd na plenarno sejo, ki se je proglasila za svečano vsed sprejemia pravilnika. S tem je cela komedija zaključena, gospod minister, generalni direktor pa bodo lahko stopili v akcijo, a račun za vse te slavospeve in svečanosti bodo plačali ubogi delavci in profesionisti. Nočemo prejudicirati delegatski delavski konferenci, vendar že danes navedemo glavne razloge, zakaj moramo ta pravilnik najenergičneje pobijati in zahtevati takojšnjo revizijo s predhodno anketo: 1. Novi pravilnik sploh ne predvideva zaupniškega sistema, ampak izroča vse delavstvo na milost in nemilost načelniku. 2. Novi pravilnik ukinja vsako starostno zavarovanje delavstva, ker na eni strani predvideva članske prispevke po 60/0, na drugi strani pa ho država prispevala le kolikor ji bo dopuščal kredit; ako fond ne bo mogel 'kriti izdatkov, se bodo norme spremenile, to je ali članski prispevki še povišali, ali pa se znižala pokojnina in podaljšala doba na 40 let. 5 tem smo v starostnem zavarovanju na potu rudarjev. Z delavskim denarjem pa ne bo gospodaril delavec, ampak beograjski direktor in 4 nižji uradniki in le za krinko se bo izvolilo tri delavce iz Beograda, ki naj služijo za masko. Penzije ne boš zadobil po 8 letih, ampak šele po 15 letih stalnosti (to je 20 let službe) in takrat šele 350/0. 3. Stalnost delavstva je odvisna od milosti uprave in postane delavec lahko stalen šele po 5 letih službe, pravico do dopusta pa dobi šele po 6 letih; če direkcija prošnje za stalnost ugodno ne reši (ako ne bo delavec prav priden!) si lahko nestalen ves čas in greš ipo 20 letih brez penzije na cesto. 4. Pravilnik uvaja vajence z 12 leti starosti, kar je portizakonito in predvideva, da si bo železniška uprava sama proizvajala profesioni-ste, ki bodo seveda sposobni le za železniško službo in zato od uprave popolnoma odvisni sužnji, ker ne bo nikdo od teh sposoben nastopiti službo v privatnem podjetju. Da se bo to občutno .poznalo pri plačah ni treba dvomiti. Kar je pa najbolj važno za profe-sioniste, je uvedba mojsterskih izpitov, brez katerih prof e sionist ne more napredovati dalje kot do iste 6 stopnje, to je Din 5 dnevno, Frofe-sionisti, koliko od Vas ima mojster-ski izpit? 5. Pravilnik predvideva povsod, kjer je mogoče ugeljati akordno delo, urne plače in akord znižuje čezurno deo na 25°/0 ter uvaja možnost, da lahko načelnik v lastnem delokrogu zniža delovni čas (ako ni kredita ali dela) in s tem seveda tudi plače in da lahko pošlje poljubno delavce na brezplačni dopust. 6. Pravilnik ne predvideva za delavstvo službene obleke, 7. Pravilnik predvideva le eno disciplinsko1 kazen, to je odpust iz službe, ki jo izreka direktor. In tako je še nešteto udarcev, ki jih novi pravilnik predvideva in eden glavnih je sistem plač, s katerim bo upravi o-mogočeno na zakoniti podlagi poljubno in ob vsakem času reducirati delavske plače. Koliko naj dinar po pravilniku velja, ne bo odločala kaka paritetna komisija, ampak gospod minister saobraćaja in minister financ, ki gotovo najboljše poznata delavsko bedo in gorje. Dinar bo veljal toliko, koikor bo na razpolago kredita v budžetu, ki ga je za delavske plače vsako leto manj. Sleherni delavec, ki se bori za boljši košček kruha, ki noče postati brezpraven suženj, ampak hoče živeti človeku dostojno življenje z družinami vred, se bo oklenil »Saveza železničarjev Jugoslavije« in se v njegovih vrstah boril za boljšo bodočnost in svoje osvobojenje. Delavstvo na plan! V vrste razredno bojevne organizacije, v boj proti brezpravnosti! V boj za: osemurni delavnik, delavske zaupnike, modern delavski pravilnik, ki mora zasigurati delavstvu personalne komisije, slanost, eksistenčni minimum, zavarovanje za starost in onemoglost ter bolezen, službeno obleko, osemurni delavnik in odločeva-nje v vseh socialnih institucijah. Radnički Pravo ime mu je »Pravilnik o pomoćnom osoblju državnih saobraćajnih ustanova u resoru Ministarstva Saobraćaja«. O- štampan je u beogradskim »Službenim Novinama« dne 31. decembra 1927 i tim danom je stupio na snagu. Dok Pravilnik nije bio objelodanjen i dok mu nismo vidjeli srž, tješili smo se nadom: pa ipak će njegovim donošenjem nastati neko bolje i sigurnije stanje za radnike, medjutim, sa objelodanjenem Pravilnika doživljeli smo jedno veliko razočaranje. 90°/o Pravilnika odskače od svega što se zove sredjenje i uredjenje radničkog pitanja na jednoj zdravoj, pravedenoj ili modernoj bazi. Većinom odredaba ovog Pravilnika stvara se od radnika jedno^ obično roblje, koje ima samo dužnosti a nikakova prava. U koliko bi se o nekim pravima iz daljine samo i moglo govoriti, ona su poništena slijedečim odredbama, koja radni-kova prava uslovljavaju ili voljom pretpostavljenoga, službene potrebe ili budžetskih osngučnosti. Tek ako sve ove pretpostavke u povoljnom smislu postoje, a to će retko 1 pravilnik. kada biti slučaj, može radnik da se nada ili veće plate, dopusta, napredovanja, penzije itd. Čim će jedno od tih zapreka postojati, pravno je dana sva mogućnost, da se rad-nikovo pravo izigra. Iz razlaganja Pravilnika jasno će se vidjeti istinitost ovih naših tvrdnji. Naša bojazen, iznešena u prošlome broju UŽ, da će Radnički Pravilnik, obzirom na to što se šnjim.e mnogo hvale žuti, u mnogo čem ignorisati radnike i biti štetan za njih, potpuno se obistinila. Ovim Pravilnikom jasno se pokazuje, kako je kod nas, naročito u vladajučim krugovima, još čvrsto usadjen duh nesocijalnosti i reakcionarnosti. Nikakvog modernog socijalnog smisla još nema. Radnik je radnik i tu je da radi. Prava za njega postoje samo u granicama, do kojih dozvoljava onaj za koga radi. U ovom slučaju je ta granica svaki pretpostavljeni. I posle ovakihkonstatacija mi se moramo sa zgražanjem pitati: u čemu je bilo to »Veliko zauzimanje Udruženja i ozbiljno razumevanje današnjih merodavnih faktora« kod ! stvaranje ovog Pravilnika? Ako je bilo kakovog zauzimanja i razumijevanja, onda je to bilo samo u pravcu zavodjenja čim grublje eksploatacije nad željezničkim radnicima. Pro vodje nje. Pravilnika to će ioš jače dokazati. Novim Pravilnikom sankcionisan je akordni rad, rad na nadnicu i sat. Dok svo moderno radničko zakonodavstvo i tarifni ugovori akordni rad principjelno isključuju ili ga dopuštaju u slučaju slobodne medju-sobne pogodbe, dotle je ovim Pravilnikom dano pretpostavljenima slobodne ruke, da akordni rad sami odrede. I po cijeni koju sami odrede. Nagrada za radno vrijeme predvidjena je samo za ono, u kojem se je stvarno radilo. Ako se ma iz kojih razloga nije moglo raditi, ili je tome kriv lih poslodavac, radniku ipak nitko nije dužan izgubljeno radno vrijeme naknaditi. Primanje radnika u službu vršiti će se na osnovu općih uslova predvidjenih u Zakonu c s. o. i onih predvidjenih ovim Pravilnikom. Mnogo se polaže na io, da je u službu dolazeći izvršio svoj vojni rok. Prvenstvo imaju državljani SHS, za njima oni »drugih slovenskih država«, a nedržavljani tek ako posjeduju naročitu stručnu spremu. Za šegrte imaju se primati prvenstveno djeca regulisanih službenika i to ako su navršila 12 godina. Ovo jc medjutim očita proiuzakonitost, jer Zakon o zaštiti radnika zabranjuje uposlenje mladenačke radne snage sve do navršenja 14 godine. Radnika kod željeznice ima dve vrste: kancelarijsko pomoćno osoblje i radnici. Radnici su grupirani kako slijedi: a) zanatlije, ib) kancelarijski dnevničari kao služi-telji, c) dnevničari na položajima reguliranih službenika, d) prosti fizički radnici i povremeni paušalni radnici te nosači. Zanatlije su: majstori, kalfe i šegrti. Šegrt nakon 4 godišnjeg rada kod željeznice polaže ispit za kalfu, a kalfa posle 4 godine za majstora. Ako šegrt ne položi ispit ostaje kod željeznice kao obični radnik ili ga se otpušta, a ako kalfa ne položi ispit ostaje i nadalje kalfa ili ga se otpušta. Tek kada se položi majstorski ispit napreduje se nesmetano u stepenima, osim ako u tome ne bude zaprjeke sa ocjenama. Stalnost se stiče nakon 5 god. privremene i marljive službe. Ovo šaržiranje radnika na šegrte, kalfe i majstore, pa polaganje ispita i još kteme ocjene, nema nike druge svrhe do li stvaranje od radnika štrebere i proguraće svima sredstvima. Ispit i ocjena vise nad radnikom kao Đompklov rr.ać : tek ako bude do j psa pokoran može se redati, da se bijes pretpostavljenoga na njemu ne će iskaliti. Uz takav karakter pojedinaca želi se imati još i to, da majstor gleda na kalfu svisokoga i da ga ne smatra drugom. Kao što se smatra, da je šegrt nešto bezvredno i zapostavljeno, isto tako biti će zapostavljen i kalfa, pa konačno i sam majstor od onoga zvanič-nog mojstra, koieg inače krstimo skupino-vodjom i poslovodjom. Kad će jedan drugoga da pritišće i naganja, poslodavac je lišen dužnosti da dobrim postupkom ili pla-tom nastoji stvoriti volju za rad. Tu volju stvariti će medjusobni prezir i zavist. Ovom kategorisanju radnika još imamo za primijetiti ovo: da bi se odredbe, u koliko će ih se uopće i provoditi u život, imale odnosiit tek na buduće radnike koji će doći željeznici ili će kod nje crpsti početno stručno naukovanje, dočim svi radnici, koji su se na dan stupanja na snagu ovog Pra-vilnika zadesili kod željeznice, imali bi se bez dalisjega proizvesti za stalne i u stepen majstora te u stepen odnosne ^ plate, na koju po godinama od oslobodjenja i službe kod željeznice imaju pravo. Iražiti od sa-danjih radnika polaganje ispita i degradirati ih na šegrte i kalfe, bilo bi više no nepravda. To bi bila otvorena _ zloba prema radnicima. Dužnost sviju naših fnnkcione-ra kod sviju službenih jedinica treba da bude, da traže prevedjenje sada zaposlenih radnika i zanatljija na ovim osnovima. Radno vrijeme za radnike nije za sve utvrdjeno kao 8 satno. Kancilarijsko osoblje vršiti će službu kao i regulisani službenici, a za zanatlije i fizičke radnike pred-viđja se 8 satno radno vrijeme svakodnevno sa iznimkom subote, kada je radni dan utvrdjen sa 7 sati. Medjutim radno vrijeme pomoćnog osoblja može se produljiti bez posebne naplate za 2 sata, a isto tako može se produljiti radno vrijeme i sekcijskim radnicima. Valda iz puke nepremišljenosti ušla je i jedna odredba, po kojoj može ministar saobraćaja sniziti radno vrijeme i na 6 sati, a da nadnica ne bude ipak smanjena. Kad će ta odredba biti iskorišćena, to sve nas više glava boljeti ne će. To je član bez vrednosti. Prekoradno vrijeme naplaćivati. se i samo sa 25°/o više od normalne nadnice. Ko- j liko smije prokoradno vrijeme da traje, o j tome nema nigdje riječi, a nalog za preko- I vremeni rad izdaje samo šef, I ovdje je Zakon o zaštiti radnika grubo izigran i rad-nikovo pravo, da suodlučuje u odredjivanju prekovremenog rada, potpuno je ukmuto. Putuvanje se u prekovremeni rad m u kojem slučaju neće zaračunavati. Za rad izvan domicila, ako je taj rad udaljeniji od 3 km, radnik će dobivati samo za 30°/o veću nadnicu i ništa više. Godišnji odmori svima radnicima u potpunosti su oduzeti. Ništa im u tom pogledu nije zagarantovano. »Ako služba dozvoli« imati će: Ako pak služba ne dozvoli — ni dopusta biti ne će. Otkaz službe vršiti če se stalnim radnicima na 3 mjeseca, a privremenim na 15 dana. U tom roku otkaza i jeste glavna razlika izmedju jednih i drugih. Za vrijeme mobilizacije ili rata garan-tuje se radniku u vojnoj dužnosti četvrtinu, odnosno polovinu plate, ako je kod željeznice bio dve odnosno više godina i ako je oženjen. Namjera je, da se tim iznosom plate radnika veže na rat i ostajanje u ratu dok ne pogine. Stvara se od radnika usiljenog patriotu. Ovo sve nekako smrdi po pripremama za rat, pa u pomanjkanju ostalih sredstava za ratna oduševljenja stvara se plaćeno oduševljenje. Svo pomoćno i radničko osoblje plaća sve zakonima utvrdjene poreze. Najinteresantniji dio tog Pravilnika su plate. Eta nam tabela plata kazuje: prije svega upada u oči sijaset kategorija radničkih i pomoćnog osoblja, iza kategorij vrste, a iza vrsta opet stepeni. Sve to ima za cilj stvaranje čim jače heterogenosti medju radnicima, stvaranje šarža, rangova, večih i manjih, zapovjedajučih, slušajučih i izvršu-jučih itd. U stvari ovim kategorisanjem ide se u glavnom za time, da se probuđjivanjem egoističkih težnji u radniku tjera istoga na čim intenzivniji rad i na čim veću pokornost. Nepokorno i nemarljivi radnici ne će uspjeti položiti nužne ispite, ne će biti dobro ocijenjeni i ne će napredovati ustepe-nima, znači, ne će dobiti ni večih plata, pa ni penzija ni drugih beneficija, u koliko ih uopće ima. U tom kategorisanju leži naročita opasnost za one radnike i pomoćno osoblje, koje će se usuditi istupati organi-zovano i tim putem braniti svoja prava. Or-ganizovanost i kompaktnost radnika onemogućuje se najprije mnogostrukim kategorijama i vrstama, a dalje i stepenima, a u kolika io ne će pomoći učiniti će svoje ocjene, ispiti itd. Žuti su proglasili, da su u ovoj tabeli predvidjene plate utvrdjene na osnovi zlatne valute. Sam Pravilnik o tome nigdje ni reci ne spominje, tek u čl. 42. se kaže, da će se osnovna plata povećavati za toliko puta, za koliko bude utvrdjeno izmedju Ministra Saobraćaja i Ministra Finansija »s obzirom na kupovnu vrednost dinara«. Dali zlatna ili papirna kupovna vrednost dinara, o tome nema nigdje ni riječi ,pa smo u toliko više znatiželjni, od kuda zlatna valuta od jednom u glavama žutih. U koliko bi utvr-djenje žutih o zlatnoj valuti ostalo tačno i u službenoj relaciji 1 zlatni dinara za 11 papirnih, tada bi se nad ovakom raspodjel-bom plata moglo izraziti i neko zadovoljstvo, jer bi, u slučaju pravednog i povoljnog prevodjenja radnika u stepene, nove plate za većinu njih značilo i neko povišenje do-sadanjih plata, u to pak, mi obični smrtnici i dobri poznavaoci osjećaja vladajučih prema radnicima, jedva možemo vjerovati. Mi prije i više vjerujemo, da su ove plate utvrdjene na svima nama dobro poznatoj papirnoj osnovici i na dinaru kakovog imamo pred sobom, koliko općenito vrijedi i sa kupovnom snagom svima nama dobro poznatami. Medjutim, uzimajući za osnov papirni dinar to u pogledu sadanjih plata nastaje jedan obrat na gore: plate se po-prečn osnizuju za 10 do 20°/o. Pogotovo će to sniženje plata doći do izražaja u slučaju nepravednog i površnog prevodjenja radnika u nove stepene, a pogotovo ako će se to prevodjenje vršit ipo babu i. stričevima ili, što je još gore, po partijskoj izkaznici. Tada će večina radnika sniženje plata osjetiti naročito teško, jer i pored ove tabele o platama one ipak ne smiju premašiti za njih odobrene kredite. Dakle, po našem shvata-nju ove tabele plata, plate su u stvari smanjene a nikako povišene, a smanjivanje plata sada, u doba porasta i poskupice života, donosi svima radnicima nova zla i teškoće. Biti će vrlo mali broj onih, koji će se novim platama osjetiti povoljnije. Još nešto upada u oči kod tih plata: tu imamo i kategoriju radnika bez plate ili »Bej dnevnice«. To su kolodvorski i obalski nosači. Ti radnici medjutim, i ako nemaju nikakve plate ipak su u svemu podre: djeni disciplini i nalozima željezničkih starješina dotičnih jedinica. Njihova plata je, prema tumačenju željezničkih uprava, ona koju zarade kao nosači i prime kao napojnicu od privatnih stranaka. Svakako je to jedan specijalitet naše eshaezije, imati radnike, miati oravo zapovjedanja i discipline nad njima, a ništa ih ne platiti. Mi nećemo ulaziti u to koliko ti radnici zarade na "a pojnici i na milosti neobaveznih i neodgovornih gospodara, nu obaveza odgovornosti i discipline prema željeznici trebala ,e da izazove barem minimalnu garanciju zarade na ime dnevnice. Ali to za nase tvorce Pravilnika nije važilo. Om su imali namje- ru, da gladom i neosiguranjem ma i mini- : malnog života toga bijednika, nosača, natjeraju da zaista nosi i ako hoče da živi treba da nosi čim više i čim dulje. Minimum egzistencije i maksimum radnog vremena za njega uopće ne postoji. Ali postoji obaveza izvršenja kazne, globe itd. Tek kad u zemlji nastupi jedan povolniji privredni odnos i kada će se laglje naći bolja zarada od one nosača, tek tada će se uvidjeti apsurdum radnika »Bez dnevnice«. Vvi mPravilnikom reguliše se još jedno vrlo važno pitanje, a to su radničke penzije, osiguranje za starost i iznemoglost. U tu svrhu osniva sc »Centralni Fond stalnog pomoćnog osoblja državnih saobraćajnih ustanova« pri finansijskom odjelenju Ministarstva Saobraćaja. Kao što je sve drugo postavljeno na glavu mesto na noge, tako je učinjeno i sa ovim osiguranjem, barem što se tiče vršenja materijalnih obaveza i uprave. Ovaj fond ustanovljuje se kao »autonomna ustanova«, medjutim je takva autonomija sa 99°/o odmah i izgrana. Prinose u Fond plaćati će obavezno samo osiguranici, a državne saobraćajne ustanove pomagat će Fond ». .. u onoliko, u koliko im budjetom bude u tu svrhu odobreno kredita«. Dakle, ako bude odobreno kredita, inače obaveze nema. Kod uprave nad tim Fondom si je željeznica ipak pridržala apsolutnu vlast: predsjednik je direktor beogradske Direkcije, podpredsjednik načelnik opšteg odje-lenja Generalne Direkcije, a kao odbornici po jedan prestavnik gradjevinskog, mašin-skog i finansijskog odjelenja Generalne Direkcije te 3 izabrana člana sa strane željezničara sa sjedištem u Beogradu. Šta će ta tri izabrana člana prema Sorici imenovanih od zgora. Ništa. Upravu i činovništvo penzionog Fonda namještati će Ministar Saobraćaja i biti će to njegovi činovnici, tek će platu dobivati iz novaca Fonda. Nanzor nad Fondom vrši opet Ministar i on je zadnja instanca, na koju se može član Fonda žaliti i njegova je odluka izvršna. Sve to znači ništa drugo, već da će u Fondu imati vlast i gospodariti oni, koji u Fondu ništa doprinositi ne će. Da će mnoge potrebe ostarjelog, iznemoglog ili porodice umrlog željezničara biti ovakim sastavom i ideologijom uprave oštećeni, to je već unapred i iz do-sadanjeg iskustva jasno. Pravo na penzije dobiva stalno radničko osoblje nakon 15 godina službe u iznosu od SS^/o redovne svoje plate. Za svaku dal- ^ nju godinu rada računa se 3°/o više, odnos- Poročali smo že v pređzanđji številki našega lista na kratko o izidu tiskovne pravde, ki [jo je naperilo mariborsko drž. pravdništvo proti sodrugu Vuku radi članka, ki ga je priobčil v listu, pod napisom »Odpusti delavcev v kurilnici Ljubljana II«. Državni pravdnik je obtožil sot-drugiai Vuka pregreška žaljenja časti ravnatelja Kneževiča, ki ga je zagrešil z naslednjim odstavkom v dotič-nem članku: »Pretekli pondeljek so bili po nalogu direktorja Kneževiča brzojavnim potom odpuščeni iz službe ss. Ogrin in Elsner ter kot tretji Sluga. Dva prizadeta imata že nad 9 let službe, vsi pa so oženjeni ter imata Ogrin in Elsner družine po 3 otroke. Š čim argumentira direktor odpust? On pravi, da so gornji trije delavci povzročili obustavo dela, ter s hujskanjem ostale delavce pripravili, da so delo zapustili. Vsa ta argumentacija je čisto navadna laž, s katero hoče uprava zakriti pravo sliko.« Sodrug Vuk je za svoje trditve nastopil dokaz resnice. Bil je sicer obsojen od okrožnega sodišča v Mariboru na 3 dni zapora in na 150 Din denarne kazni. V svojih razlogih pravi sodišče, da je sodrug Vuk prekoračil meje dopustne kritike. Proti tej sodbi je sodrug Vuk vložil ničnostno j pritožbo in se bo s to zadevo imel še baviti stol sedmerice v Zagrebu. V sodbi mariborskega sodišča se nahaja predvsem naslednja važna u-gotovitev, ki jo dobesedno prinašamo: »Na podlagi deloma soglasnih, deloma dopolnjujočih se zapriseženih izpovedb prič Ivana Elsnerja, Leopolda Humerja, Riharda Finka, Ludvika Januša, Leopolda Ogrina, Josipa Jagodica, Ivana Božiča, Ivana Pičolina, Cirila Plevnika, Franca Grma, Franca Slaparja, Josipa Dolgana, Lovro Ruparja in Viktorja Haderbolca smatra sodišče dokazanim, da so delavci vozovne delavnice kurilnice II v Ljubljani, dne 15. julija 1927, nastor pili proti delovodji Braunitzerju iz lastnega nagiba in ne da bi jib bil kdo k temu hujskal ali nagovarjal in sicer radi tega, ker je baje Braunitzer forsira! hitro in površno delo v vozovni delavnici in ker se je napratn ing. Mülhof er ju nepovoljno izrazil o kakovosti delavcev. no punu penziju u iznosu 80°/o može da stekne radnik nakon 30 Rodina starosti — odnosno nakon 35 godina rada. Dakle nakon svojeg posvemašnjeg iscrpljenja. Punu pneziju trebalo je osigurati nakon 26—30 godina rada, a prema tome i postotke rastuće penzije od 10 godina pa na više, kao što je to utvrdjeno za ostale državne namještenike, čiji rad ni-je približno toliko težak i štetan zdravlju kao ovaj radnički. Medjutim, mi nebi bili eshaezija kad bi se to učinilo. Kao što se oštetilo radnika kod penzije, tako se postupilo šnjime i kod osiguranja za starost iznemoglost i smrt. Ekvi-valenat potpora i penzije za porodice je daleko niži, nego je to predvidjeno za ostale državne namještenike, a pogotovo niži od onoga nekih samoupravnih i javnih institucija. U ovaj Fond uplaćivati će svi stalni radnici 6°/o od svoje plate, naime od svoje zagarantovane dnevnice. Ovo će biti glavni prihod tog Fonda. Unj će se sliti još već postojeći slični Fondovi, u koliko ih ima neiskorišćenih. Obzirom na trajanje za sti-caj prava na penziju je ovaj iznos uplaćivanja svakako velik. Pogotovo je pak velik kad se ima u vidu neobaveznost željeznice, da išta doprinosi a pridržala si je apsolutnu upravu u Fondu. Ovu su naše glavne misli, koje smo kod prvog pogleda na novi Pravilnik imali da kažemo. Kad drugovi Pravilnik prouče sami vidjet će, koliko smo za ovakva naša tvrd-jenja imali pravo. Ono što je pak bitno gle-dom na pravo radnika za organizovanje, biranje povjerenika itd., o tome u Pravilniku nema ni riječi. Sva vlast pridržana je za upravu željeznice i njenih jedinica, a radnici imaju samo da primaju i slušaju na-redjenja. Otklanjanje nepravdi ničim nije zagarantovano. Posle svega toga mi se još jednom čudom čudimo, otkle žutima kuraža reči ,da je ovim Pravilnikom pitanje radničko definitivno riješeno. Mi tvrdimo suprotno: posle ovog Pravilnika ima tek da nastupi period borbe, da se željezničkim radnicima neka prava stvarno osigura. Svi naši članovi i iunkcicneri dužni su posle donošenja ovog Pravilnika sa daleko pojačanom voljom da rade na ječanju i dizanju organizacije, jer samo jaka i brojno čvrsta organizacija može biti onaj Pravilnik, koji radničko pravo i njegovu egzistenciju stvarno osigurava. Bez jake organizacije ništa dobra biti ne može. To Ij’e najvažnejša in najdaleko-sežnejša ugotovitev rednega sodišča, s čimur je javno dokazano, da ne odgovarja resnici to, kar je poročal ravna lelj Knežević generalni direkciji v Beograd o dogodka dne 15. VIL 1927 v ljubljanski kurilnici in da sta bila ss. Ogrin in Elsner odpuščena vsled neresničnega poročila narjvišjega funkcionarja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Zgodila se jima je krivica, ki je edinstvena v težkem boju železničarjev. Odpust upnave je tembolj obsojanja vreden, ker sta pri tem še zadeti dve mnogoštevilni družini. Kaj je poročal ravnatelj Knežević v Beograd? Prinašamo njegovo pismo z dne 6. sept. 1927, št. 22.365/27 dobesedno: »Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu. Dne 14. jula 1927 javio je šef ložionice Llubljana gor. kolodvor, da su radenici kolske radionice obustavili rad, te zamolio da šef vuče ing. Fine dodje u ložionicu. Ing. Fine izdao je naredjenje, da se imiade produžiti rad, inače pa kolsku radionicu zatvoriti. Nakon o-vog naredjenja radnici su otišli na posao i produžili rad. Istraga je bila odmah uvedena i ustanovljeno je sledeče: Bravar Ogrin Leopold nagovarao je radenike, da je najbolje složno nastupiti proti delovodji Braunitzerju na taj način, da svi obusta-vijo rad, te tražio od. radenika Sluga, da sve radenike sazove pred kancelariju poslovodje. Sluga je to učinio, a zajedno mu je pomagao bravar Elsner. Osim toga bravar Elsner razširjao je po radionici neistinite vesti, da je delovodja Brau- ! nitzer prikazao šefu ložionice sve radenike kolske radionice kao nestručne i nevaljane. Preslušem radentiei izjavljaju suglasno, da je došlo do obustave rada radi toga, jer Braunitzer traži, da se kola najhitnije izbacu iz radione, te da radi toga pošto se kola loše oprave trpi ugled radenika u toj ložionici. Prizadeti radenici su izjavili, da nacionalno Braunitzer nikoga nije žalio i da su onako internacionali. Konkretnog slučaja loše popravljenog vagona, kojega bi Brau- nitzer proglasio kao sposubnog, da napusti radionu istražna komisija nije mogla utvrditi. Jer radenici dobivaju premiju, koja odvisi od broja popravljenih vagona nije moguće, da bi radenici obustavili radi proti svojim interesom, istotaiko nije direkcija uskratila premiju nikada za1 povračin vagon jer ji ovaki slučaj nije bio poznat, odnosno prijavljen. Direkcija se je uverila da su razlogi obustave rada na drugem mestu. Organizatori su bili u Mariboru kao i u Ljubljani člani Uje-dinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, koji sigurno imaju drugi zadatak. Da očuvamo red i disciplinu odpustili smo navedenu trojico te molimo, da jib uprava drž. željeznice ne primi više u službu.« Ljubljana, 6. sept. 19927. Direktor: V tem svojem pismu trdi ravnatelj Knežević, da je sodrug Ogrin nagovarjal delavce, da je najbolje na ta način složno nastopiti proti Braunitzerju, da vsi ustavijo delo. Niti preiskava pri železniški direkciji, niti zaslišanje pri sodniji ni podalo dokaznega gradiva, na podlagi katerega bi bil ravnatelj Knežević upravičen postaviti tako trditev in s tem povzročiti: odpust sodruga Ogrina. Pretežna večina delavcev je že pri direkciji izjavila, da so nastopili ; iz lastnega nagiba in da jih nihče ni ! k temu nagovarjal, ali pa nahujskal, j Edino Franc Progar in Anton i Sluga sta izpovedala, da je sodrug Ogrin predlagal, da se naj delavci zberejo pred pisarno delovodja in da ga je Elsner ponovno pozval, naj se udeleži zbora pred pisarno delovodje. Sluga pa je povedal, da ga je pozval sodrug Ogrin, da naj skoči po mizarje. To sta edini dve obremenilni priči proti ss. Ogrinu in Elsnerju. Vendar iz njihovih izpovedb nikakor ne izhaja, da je s. Ogrin govoril na-pram delavcem tako, kakor to trdi ravnatelj Knežević, Pri tem pa je še povdariti, da je Sluga že url direkciji preklical svojo prvotno izpovedbo, Franc Proger pa pred sodiščem ni mogel vzdržati svojo prvotno izpoved, marveč je samo izjavil, da se mu zdi, da je bilo tako, kakor je iz- ŽeBjiezimki invalidi Do stupanja na snagu Naredbe o osiguranju državno-saobraćajnog o-soblj'a vršio je osiguranje i isplatu potpora invalida željezničkih Središnji Ured za osiguranje radnika, odnosno prije istoga slične blagajne u Ljubljani, Zagrebu i Somboru. Stupanjem na snagu pomenute Naredbe u čl. 91 preuzima obavezu daljeg o-siguranja i isplačivanja potpora za željezničke invalide samo: Ministarstvo Saobraćaja i brigu za njih voditi će preko svojih »osigumih organa«. Naredba je stupila na snagu 1. oktobra 1922. i od tega dana važe i preuzete obaveze prema bolesnim, osakaćenim i bijednim željezničarima. Medjutim, ta briga je takova, da je prošla i cijela 1927. godina a da Ministarstvo Saobraćaja- ni prstom nije mrdnulo za obezbjednje i zaštitu največjih bijednika. Isto tako ništa nije poduzeo ni Bolesnički Fond, u kojem žare i pale pored više željezničke birokrati}© i žutokljunaši. Vsak, kdor pozna razmere železniškega delavstva, nam bo drage volje priznal, da j ono iz med delavstva v državi, eno najbolj zapostavljenih in najslebše plačanih. Izročeno je na milost in nemilost šefom, da oni razpolagajo z njim po svoji mili volji. Gorje pa delavcu, kateri se drzne tej nad-obalsti zoperstaviti, ali izraziti se, da je lačen, da umira njegova družina doma od gladu in mraza. S tem si ne nakoplje na svojo glavo samo jeze in preganjanja svojih predpostavljenih, temveč ga začne zasledovati tudi politična oblast, kot hujskača in protidržavnega elementa. Najbednejši med temi bednimi in brez-pravniim, pa je progovni delavec. Od jutra do večera ,iz dneva v dan, prenaša poleti vročino, pozimi pa prezeba v raztrganih čevljih, ter je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam, v svoji pomankljivi in ponošeni obleki. Poleg tega pa nima niti su- povedal pri direkciji. In vendar je direkcija na podlagi izpovedb teh delavcev odpustila ss. Elsnerja in Ogrina. Ta slučaj zopet kaže, kako usodne postanejo lahko nepremišljene izpovedbe, kakor je to slučaj pri Slugi in Progerju. Četudi ravnatelj Knežević tudi na podlagi njihovih izpovedb ni bil upravičen poročati neresnico generalni direkciji in tako povzročiti odobritev odpusta ss. Ogrina in Elsnerja, je to vendar storil. Nadalje poroča ravnatelj Knežević, da je s. Elsner razširjaj po delavnici neresnične vesti o Braunitzerju. Tudi ta del poročila je neistinit. Elsner in Rupar sta na lastna ušesa slišala, kako se je Braunitzer izjavil neugodno o delavcih vozovne delavnice, kar sta tudi pod prisego potrdila pri sodišču. Proti komu je bil naperjen odpust ss. Elsnerja in Ogrina, pa se najbolje vidi iz zadnjega dela poročila ravnatelja Kneževiča, kjer pravi, da se je ravnateljstvo uverilo, da so razlogi ustavitve dela na drugem mestu. On pravi, da so bili organizatorji člani našega »Saveza«, ki imajo sigurno drug namen, četudi za to domnevo preiskava ni podala nobene podage. Predvsem je ugotovljeno, tako potom preiskave pri direkciji, kakor tudi potom sodnega postopanja, da ni bilo govora o kaki ustavitvi dela. To je izjavil načelnik kurilnice Mühlhofer sam že pri direkciji. On pravi v svoji izjavi, ki jo je podal uradno: da po njegovem mnenju dogodka ni mogoče kvalificirati kot štrajk. Iz dotičnega odstavka pa je razvidno, da je celo postopanje s strani ranatelja Kneževiča v tem slučaju bilo naperjeno proti'našemu »Savezu«, ki je ravnateljstvu trn v peti, ker zastopa interese železničarjev, ne oziraje.se ne na levo, ne na desno. Ta proces je dokazal, da je moralo celo meščansko sodišče ugotoviti neresničnost in neistinitost poročila ravnatelja Kneževiča generalni direkciji. S tem poročilom je bila generalna direkcija spravljena v zmoto in potrdila krivični odpust ss. Ogrina in Elsnerja ter Sluge. Na podlagi teh sodnih spisov moramo znova spraviti na dnevni red zahtevo po ponovnem sprejemu odpuščenih železničarjev v službo. opet bez potpora. Potpore ovim invalidima 'isplaćivao je sve do 31. decembra 1927. god. Središnji Ured za osiguranje radnika. Kako je taj Ured iscrpio sva u tu svrhu imajuća sredstva, to sa tim danom obustavlja dalnja plaćanja tili potpora i traži od Ministarstva Saobraćaja, da sve dalnje obaveze potpora ono preuzme i u smislu Naredbe izvršuje. Ovom zahtjevu Središnjeg Ureda pridružujemo -se i mi: sa najodlučnijim protestom što se osakaćene i bijedne željezničare ovako zanemaruje i sa energičnim zahtjevom, da se odmah počne sa izvršavanjem potpornih obaveza prema njima. Ovakav postupak smatramo jednim kulturnim i socijalnim škandalom i ako mu se motivi hitno ne otklone, mi ćemo se potruditi, da o njemu bude izvještena i šira tuzemna i inozemna javnost. Sa bezbrižnošću za bolesne, osakaćene i slomljene treba jednom za uvijek prestati. hega kruha, da bi si z njim utešil glad. Kot nameček temu pa mora mirno prenašati šikaniranje in psovanje predpostavljenih. Ko pa se vrne zvečer izmučen od dela, mraza in nezadostne hrane na dom, kjer bi se imel odpočiti in razvedriti v krogu svojih domačih ter si nabrati novih moči za delo prihodnjega dne, ga pozdravi lačna deca in tužni obraz žene v katerega sta ji utisnila beda in obup globoko svojo sled. ni ko naposled omaga težo svojega življenja, ter obleži bolan in onemogel na postelji, se mu njegovi dohodki še znižajo za 30°/o. In to neglede na to ,da je ae z celotno njegovo plačo komaj za silo preživljal sebe in družino. Saj delodajalecu ni mar, kako delavec živi? Mar mu je le, da za čim manjšo plačo, čimveč producira. Koliko je železniški upravi mar za interese delavcev, nam kaže primer, da ne čuti potrebe izdati delavstvu plačilnih listkov, tako da delavec. Odpust sodrugov Elsnerja m Ogrina pred mariborskim sodiščem. Najbednejišm med bednimi! (Dopis iz vrst progovnih delavcev.) kateri je garal celi mesec za borih 5 do 800 Din h koncu ne ve niti, koliko znaša njegov zaslužek in kakšni so njegovi odtegljaji. Zakoni o zaščiti delavstva so samo na papirju. Pač pa se izvajajo razni izjemni zakoni proti delavstvu z vso strogostjo. In kot v zasmeh še davek na njegovo mizemo plačo. In to je vzrok da zgublja oblastvo vedno bolj vero v pravičnost tistih, ki bi ga imeli ščititi. Ijgublja pa tudi vero v samega sebe in svojo moč. Če vprašaš delavca, kateri ti zaupa svojo bedo, če in kje je organiziran, dobiš po večini odgovor: nikjer! Saj itak vse skupaj nič ne pomaga, ker ima kapital popolno nadoblast nad proletarijatom. Ne priznajo pa ti reveži, da so si svoje bede krivi v veliki meri tudi sami. Ker se ne združijo v bojevnih organizacijah, da bi potom njih vodili enotno boj za obrambo svojih pravic. Pri Prvem neuspehu vržejo puško v koruzo. Obupajo nad svojo močjo, ter tako čakajo z rokami v žepu, kedaj jim pade njih rešitev iz neba, ali kedaj jim jo bodo izvojevali drugi. Toda sodrugi, zgodovina nas uči, da ima bodočnost le tisti, ki v najtežji preizkušnji ne izgubi zaupanja v svojo moč, ampak vztraja v boju dokler končno ne zmaga. Če niso zgubili vere v svojo osvoboditev narodi, kateri so bili sto in sto letja sužnji drugim, močnejšim in so se končno osvobodili, toliko manj povoda ima proletariat obupati nad svojim osvobojenjem. Kakor hitro bo delavec spoznal, da z prekrižanimi rokami in z čakanjem na božjo pomoč ne bo dočakal dneva, da bi se njegov izkori- Dne 2. januarja 1928 je izdal novoimenovani »direktor ministrove kontrole celo-kupnog saobraćaja« Popovič brzojavni fer-man »vsem oblastnim direkcijam za vse železniške službenike« ,ki je direktno dokument sramote in nasilja. Za vse nezgode, iztirjenja, ločenja bo odgovarjal le železničar, ki bo še pred u- Vestnik sekretarijata Ljubljana« Vide.T.-Krško, PodružnickU Videm-iKrško sklicuje ustanovni občni zbor za nedeljo, dne 22. januarja 1928 ob 3. uri popoldan, kateri se vrši; v Rajhenburgu v gostilni Franc Vezovišek s slede-čim dnevnim redom: 1. Čitanje pravil; 2. poročio zastopnika iz centrale; 3. volitev odbora. Opozarjamo vse naše železničarje od Vidma do Sevnice, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže, kar je tudi vsakega našega člana dolžnost. Pride tudi referent iz centrale, ki na:m bo točno razložil ves sedanji položaj ter delavski pravilnik. Opozarjamo posebno tiste, ki vedno kritizirajo čez organizacijo, naj se ja sigurno udeleže in naj tukaj javno pokažejo svoje mnenje. Nadalje priporoča tukajšna podružnica vsem svojim članom, kakor tudi vsem našim somišljenikom vsojo podružnično knjižnico, katera ima precejšnje število raznovrstnih knjig v zalogi in ki jih proti mali odškodnini poisojuje. Poslužujte se knjig, zlasti sedaj v zimskem času, ki naj vam služijo v poduk, izobrazbo iin zabavo. Knjige se dobe vsak čas pri s. Richlij Ivan, Staravas-Vi-dem, pri postaji. Sekcija vlakospremnega osobja v Ljubljani sklicuje redno odborovo sejo v soboto dne 21. januarja 1928 točno ob 18. uri (6. uri) zvečer v zadnji sobi restavracije Sedej v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Opozarjam, da je seja zelo važna ter pozivam vse sodruge, da se sigurno in točno udeleže. Predsednik sekcije. Novomesto, Dne 6. jan. 1928 se je vršil v gostilni »Müller« Novomesto javen delavski shod ob 14. uri s sledečim dnevnim redom: Protest proti tračnemu davku. Shod je otvoril s. Plevnik, kateri je bil soglasno izvoljen za na daljnega predsednika. Referenta ss. Stanko An Korošec iz Ljubljane, sta poročala o davčni politiki in delavskem pravilniku. Shod je bil dobro obiskan in ob pol 4. uri zaključen. Ob 16. se je pa vršil občni zbor podružnice, katerega je otvoril sodr. Plevnik in je bil tudi za nadaljnega predsednika izvoljen. Poročal je o pravilih, da jih je oblast vendar potrdila in kakšne ovire je delala. Prepovedala je delovanje organizacije in tudi že meseca oktobra 1927 prijavljen občni zbor. Za predsednika podružnice je bil soglasno izvoljen s. Pečar Ivan, kretnik, podpredsednik Erbežnik Albin, premikač, za tajnika s. Plevnik Valentin, vlakovodja, bla- ščevalec omehčal, ter mu prostovoljno vrnil njegove pravice, ko bo delavec izprevidel, da je pravica tam, kjer je moč, da je njegovo osvobojenje le delo njegovih rok, tedaj se bo združil, da začne složno in enotno boj za svoje pravice. Takrat bo zgubil kapital svojo nadoblast nad proletarijatom. Da pa more proletarijat nastopiti enotno, se mora združiti v organizacijah. In razredno bojevne organizacije so kakor, kjer se zbira proletarijat, se usposablja za boj, v katerem so mu potem one vodnik in svetovalec. Tudi kapital se zaveda, da bo de-lastvu njegov osvobojevalni boj uspel, če bo močno in enotno organizirano. Zato so mu delavske razredno bojevne organizacije trn v peti. Bori se z vso silo proti njim. Omalovaža in črni jih med delavstvom. V kolikor mu pa to ne uspe, pa ustanavlja razne stanovske, verske in nacijonalne organizacije, z namenom, da zavede proletarijat s pota razrednega boja ter napravi razdor med njimi in s tem onemogoči boj proti kapitalu. Toda ravno to, ker se kapital boji razredno bojevnih organizacij in jih hoče uničiti, je delavstvu jasen dokaz, da se te organizacije borijo za interese delavstva ter da bo proletarijat le potom njih prišel do svojih človeških pravic. Zatorej vsi do zadnjega delavca v razredno bojevne organizacije, da si potom njih priborimo boljšo bodočnost sebi in našim Otrokom. Star pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovač. Tudi proletarijat si mora skovati boljšo bodočnost le sam. vedbo preiskave o nezgodi suspendiran in premeščen v najbolj oddaljena in neugodna mesta. Z okrožnico se bomo podrobneje bavili v prihodnji številki, že danes pa zahtevamo od ministra saobraćaja, da to okrož- gajnik s. Žbogar Anton, sprevodnik. Pregledniki računov ss.: Lavrih Franc vlakovodja in Boskin Anton, kretnik. Odborniki: Urbič Jože, vlakovodja, Klanjšek Karl, vlakovodja, Novak Jože, sprevodnik, Jelčič Anton, skl. del., Benedetič Franc, premogar in Podgornik Miha, čuvaj. Predsednik je ob pol 18. uri zaključil občni zbor. Ormož, Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 4. .jan. tl. umrl sodr. Leopold Bauman, sprevodnik bivših avstrijskih državnih železnic. Omenjeni je bil že precej let v pokoju, kljub temu pa je bil priljubljen vsepovsod An ga zato njegovi prijatelji težko pogrešajo'. Ob enem se tudi zahvaljujemo vsem, kateri so darovali za nagrobni venec in ga spremili ,na njegovi zadnji poti. — Podružnica Ormož. Podružnica Maribor I (delavnica) sklicuje redni letni občni zbor v torek, dne 24. januarja 1928 ob 19. uri (7. uri) zvečer v prostorih delavskega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo centrale. 4. Volitev novega odbora. Pozivamo vse sodruge, ki so event. s članarino v zaostanku, da zaostanek vsaj do 20. jan. 1928 poravnajo ter se vsi udeleže občnega zbora. Čakovec. V nedeljo, dne 29. januarja 1928 točno ob 9. uri dopoldne se vrši v Čakovcu v prostorih restavracije Ba-gula železničarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o položaju železničarjev in delu centrale. 2. Poročilo o boln. blagajni in del. pravilniku. Po shodu se bo izvolil tudi odbor iukajšne podružnice. Opozarjamo vse sodruge in neorganizirani železničarje, da se shoda v čim večjem številu udeleže. Velenje. V soboto, dne 28. januarja 1928 se vrši v Velenju v prostorih gostilne Rak železničarski ■sestanek in sicer ob 18. (6.) uri zvečer. Poročal bo referent iz centrale o pomenu in delu organizacije, delavskem pravilniku, komercijalizaciji ter vabimo vse službe proste sodruge, da se ga sigurno udeleže. Dne 8. L se je vršil pri nas občni zbor zveze, na katerem so poročali g. postajenačelnik Lavrič in g. Juh iz Ljubljane. Pohvalilo se je delo zveze kot boljše od dela razredne organizacije. Čudno izjavo pa je podal g. Juh, ko je trdil, da se je v bolni blagajni koncem leta poslalo 100.000 Din v Beograd nazaj, mesto da bi se ta znesek porabil v prid članov ter pričakujemo, da bo g. Juh to stvar bolj natančno pojasnil, ker nam o kakem pošiljanju denarja iz boln. blagajne in nič znanega. Padale so razne izjave, da danes se ne da nič narediti in kljub temu se še najdejo ljudje, ki hočejo biti priveski nadrejenih, čeprav je to njim samim v pogubo. Res je, da bi moral biti vsak železničar organiziran, ampak tako, da ne bi nobeden klonil pred krivico in višjimi, kot se danes godi, ampak samo pred pravico, brez ozira na razne osebe. Če pomislimo, da so v drugih državah dobili kod božično darilo po 500/0 mesečnih prejemkov in posebej povišanje plač, pri' nas se pa norčuje s trpini, kot smo železničarji danes. Ker se je zadnji čas začelo preganjati železničarje, ki še niso popolnoma propadli in se še zavedajo, da rešitve od zgoraj ne bo nikoli, ampak samo z skupno močjo zavednih, je treba, da tudi mi ne držimo rok križem in da se strnemo proti krivičnemu sistemu kot je danes in proti takšnim izdajalcem, ki hočejo ta sistem ščititi. Ormož. V nedeljo, dne 8. jan. 1928 se je vršil pri nas občni zbor podružnice, na katerem je poročal s. Čanžek v imenu centrale. Zanimanje za organizacijo je večje ter nam pošljite pristopnih izjav. Oziraje se na objavljeno brzojavno čestitko za božične praznike, gosp. prom. ministra in gosp. ■direktorja, želimo mi vsi organizirani v »Savezu«, da tudi mi vsi gremo z podvojenimi močmi na agitacijo od moža do moža, da vstopijo še vsi omahljivci, ob strani stoječi, v naše vrste. Ko bomo vsi skupaj ena fronta, bomo tudi gotovo to dosegli z bojem, kar hočejo danes gotovi lačenbergerji doseči s klečeplazenjem. Vijesti Oblasnog Sekretarijata Zagreb. Radnici o radničkom Pravilniku. 'Povodom donešenog Pravilnika za radnike sazvao je naš podobor u Zagrebu skuštinu članova i simpatizera za nedelju, 8. o. m,, kajo je bila vanredno posjećena i novim Pravilnikom se opširno zabavila. Pravilnik je na toj skupštini bio raspravljen član po član i nakon dvosatne rasprave svi prisutni bili su neotstupno uvjereni, da im novi Pravilnik daleko više oduzima nego daje. To oduzimanje veće je od davanja u svakom pogledu. Naknada, koja se za oduzete tekovine daje u vidu penzionog osiguranja i osiguranja za starost, iznemoglost i smrt, daleko je premalena, a da bi radnike mogla i na čas (zadovoljiti.Uzosigurarije egzistencije nakon iznemoglosti i starosti, trebalo je osigurati egzistenciju i za vrijeme sposobnosti za rad, a ta je osigurana samo minimalno. Raspravivši ovako opširno ina/-stalo' stanje za radnike ova Ijepo posjećena skupština bia je jednodušna u odloči, da se ima svim slama i sredstvima raditi na tome, da kod stupanja d provađanja u novog Pravilnika 'đosadanje tekovine radnika ne budu odviše pogažene. Uspjeh će se moći postići samo tada, ako će svi od reda harno raditi na stvaranju medjuso'bne sloge i organizovanosti i ako će se jačati organizacija. Svako dalnje razbijanje i cijepanje radnika mesto stvaranja jedinstva i sloge medju radnicima treba uvijek najodlučnije osuđivati i svakoga onoga, tko će to činiti mora se pribijati na sramni stup. Skupština je apelirala na sve radničke povjerenike, da u radu na obrani radnika budu složni i živi. CMaibHBaite pa/mHHKHX mara y Hpw. PanHOHuuH y Beji. Eemiepeify. V OBaammoj JlpiKaBHoj >Keae3HHH-Koj PaaHOHHUH CMamene cy njiare paa-HHUHMa, H3KO Cy OH6 TCK TOJIHKe KOJIH-KO aa ce »HBorapn oä aanac äo cyrpa. | J\a cy to ćrnie bcjihkc miaxe Kao mh-HHcrapcKe h nocaaHHMKe, na h Hena ce CMame, ajiH cy one ÖHae raKO Ma^e ^a ce oa Jbnx jeasa acuBeno. A eso tojih-Ke cy ĆHjie: KBaancJmKOBaHH pamnum u Ma.™ cy oa 6—8 /Ihh Ha car, a ne-KBaaHcJmKOBaHH 4—5 ühh. To je sa KBajiHcf)HKOBaHor paAHHKa 64 JIhh aHeB-HO, HeKBajIHCbHKOBaHH HM3 4 Hhh ähcb-ho (sa 8 cara paaa), 240 J\m Heaen,-Ho naH 960 JIhh mecesmo. Osa je cy-Ma ancoayrHo HeaoBon,Ha sa jkhbot, H3K H Kaa ce He oaönje nopes h apyrH npnpesH. H caa h ry rano Many sapa-ay CMaHbHTH, jecre npaBH saoHHH npe-Ma paaHHUHMa! PaanHHKe cy naare cMamene sa 0.50 h 1 JIhh no caxy, mxo Ha aan hs-hoch 4 h 8 JIhh, na neaejby 24 u 48, a na Meceu 90 h 192 JIhh. Obo je spao ocexHO CMameme sa h onaKO caa6e paaHHHKe naaxe, na je npaso nyao Ka-Ko cy rocnoaa hs MHHHcxapcxsa Ca-oöpabaja h JlupeKunje mopuh aonn h Ha jeany OBaiy xaMomiuHM paaHHUHMa ranome ocra-BHo »aeny« ycnoMeny cMaH>HBiiiM hm sapaae. PaaHHun Mopajy VEHaexn aa hm je cnac jeaHHO y CBojoj janoj h cnaacHoj opraHHsaiwjH. P. H. iz Savsza.» Prostorije Oblasnog Sekretarijata Zagreb. Sa 1. januarja o. g, izmjenio je Oblasni Sekretarijat našeg Saveza u Zagrebu svoje prostorije i preselio se iz Gajeve ulice 32 u novu palaču Središnjeg Ureda za osiguranje radnika, koja je sagradjena tik kraj gl. kolodvora. Ulaz u prostorije Oblasnog Sekretarijata je onaj preko puta hotela »Esplanade«, 3. kat, desno. Točna atresa Oblosnog Sekretarijata za buduće je: Savez Željezničara Jugoslavije, Oblasni Sekretarijat, Palača Središnjeg Ureda z. o. r. III, Zagreb. Vijesti oblasnog sekretarijata Sarajevo. Konferencija radnika treće sekcije u Sarajevu. Radnici zaposleni kot treće sekcije posle dugog lutanja končno su uvidjeli, da ije ovome nesnosniom stanju (jedini spas, u jakoj klasnoj željezničarskoj organizaciji, koja je jedina u stanju da se ovome zlu suprotstavi. Tako su ovi radnici na 5. o. m. održali konferenciju u Radničkom Domu. Konferencija bila je vrlo dobro posećena iz čega se da zaključiti, da su se končno i ovi radnici počeli buditi iz one apatije, u koju su bili zapali. Konferenciju je otvorio drug Osim, koji je prisutnima ukazao na svu bijedu i nepravdu, koja dolazi samo zbog toga, što nisu organizova-ni u svojoj klasnog organizaciji, u kojoj je mesto svima željezničarima. 0 značaju i ulozi sindikata govorio je drug Zima, čiji je referat saslušan velikom pažnjom i odobravanjem. Pored ostalog prikazao je položaj onih radnika, koji su organizo-vani u svojoj klasnoj organizaciji, nad kojima se ne vrše progoni i ši-kanacije, kao nad radnicima, koji su izvrgnuti samo radi svoje neorgani-zovanosti svim nepravdama kapitalističkog društva. Završujući svoj referat pozvao je prisutne, da svi pristupe u svoju klasno borbenu organizaciju u Savez Željezničara Jugoslavije, koja će jedina biti u stanju, štititi njihove interese kao i interese sviju željezničara. Posle tega govorio je drug Đju-rić, koji je prikazao rad Saveza na zauzimanju za poboljšanje položaja željezničara. Da Savez nije mogao,. da potpuno stane na braniku željezničarskih interesa, jest krivica na samim željezničarima, koji su se dali zavesti od žutog udruženja. Kada je s pomeni o žuto udruženje, nastali su protesti ogorčenja protiv istog, koje nosi svu krivicu za ovo današnje stanje. Iza toga govorilo je više skupšti-nara, koji su se tužili na nesnošljivo stanje na radu i na težak život usled malih pliata. Jednodušno je riješeno, da se za 12. o. m. sazove druga konferencija, na kojoj će se izabrati podružndčki odbor, Ikoji će da otpočne sa radom na dizanju organizacije. Nakon toga zaključena je I ova uspjela konferencija. Dokument brezpravnosti in nasilja. nico takoj prekliče in g. Popoviča, ki misli, da so železničarji živina, odpusti iz službe. Iz bolmik@ blagajne. iz sekdi. Na zadnji seji bolniške blagajne v Ljubljani so ise na novo nastavili železniški zdravniki. Izvoljeni člani odbora so povsod upoštevali želje članstva. Dne 12. februarja 1928 se vrši v Ljubljani redna skupščina boku fonda (istotako se vrši tudi v drugih direkcijah) in dne: 18. marca: 1928 pa se vrši v Beogradu glavna skupščina boln, fonda. Za glavno skupščino boln. fonda bomo predložili naše stare predloge, ki v centralni upravi doslej še niso mogli najti umevanja, to je zahteve po spremembi uredbe o boln, zavarovanju: 1. o rednem izplačan ju hranarine koncem meseca zajedno s plačo, istotako tudi pogrebnine in porodniških podpor; 2. zvišanju hranarine na 10Oo/o za vse dni v mesecu; 3. ureditvi zdravljenja v kopališčih, zdraviliščih in sanatorijih; 4. uvrstitvi provizijonistov, milo-ščinarjev in snažilk med fakultativne člane boln. fonda. Poleg tega se bo obravnavalo vprašanje nastavitve zobozdravnikov, ki že nad eno leto spi ipri višji upravi spanje pravičnega in uvedlo dežurne zdravniške službe v Ljubljani in Mariboru, Z letom 1928 poteče tudi funkcijska doba dosedanjih odborov ter se bodo zopet vršile volitve delegatov za bolniško blagajno za nadaljna tri leta. Na te volitve moramo že danes polagati največjo pažnjo, ker vse delo centralne uprave in centralnega odbora do sedaj kriči po remenduri in ta bo (prišla le, ako bodo pri prihodnjih voiltvah ne samo v ljubljanski direkciji, ampak tudi v zagrebški in sarajevski dali železničarji zaupnico kandidatom razredne železničarske organizacije. Zato, sodrugi, že sedaj na delo, da ponesete in razširite razredno bojevno organizacijo v zadnjo postajo, pridobite člane in fco bodo prišle volitve v bolniško blagajno, z vašimi kandidati tudi zmagate. Otvoritev specijalnega zdravljenja za notranje in plučne bolezni v Mariboru, Vsem službenim edinicam in gg. železniškim zdravnikom! S 1. januarjem 1928 se otvori v smislu pravilnika o uredbi centralnih ambulant odnosno pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega o-sobja specijalistično zdravljenje notranjih in pljučnih bolezni za člane 'bol. fonda in njihove upravičene svojce na podlagi od Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu z rešenjem štev. 1781-27 odobrene in od Ministrstva Saobraćaja z odlokom štev. 23354-27 potrjene pogodbe, katero je sklenila Oblastna uprava humanitarnih fondov z gospodom docentom Dr. Ivanom Matko, specijalistom za notranje in pljučne bolezni v Mariboru. Specijalist Dr. Matko bo ordiniral v Mariboru, Slovenska ulica št. 4, vsak delavnik od 7.30 do 11., od 11. do 12.30, od 2.30 do 4.30 ure izvzemši oblastvene priznane praznike, ki padejo na ordinacijske dneve, v nujnih, res neodložljivih slučajih pa tudi izven navedenih ordinacijskih ur. Za to specijalno zdravljenje veljajo navodila: 1 železniški zdravniki pošiljajo pacijente v svrho preiskave ali zdravljenja k specijalistu, kadar jim razpoložljive preiskovalna sredstva ne zadoščajo za brezhibno ugotovitev bolezni ali kadar dotedanji način zdravljenja ni imel zaželjenega uspeha. 2. Specijalist sprejema le pacijente, ki mu jih pošljejo železniški zdravniki s posebno nakaznico za specijalista event, receptom!. Specijalist ne sprejema nikogar samo na podlagi članskega lista. 3. Pacijenti morajo priti pravočasno v ordinacijo in jih sprejema specijalist na pregled po vrstilnem redu, kakor so prišli v čakalnico in kakor privatne pacijente; specijalist ni zavezan ordinirati normalno preko določenih ordinacijskih ur. 4. Vsak pacijent se mora legitimirati pri specijalistu z nakaznico (receptom), ki ga. vpiše specijalist v zapisnik, kjer zabeleži tudi izvid, diagnozo, mnenje ali event. konzilijarna navodila za železniškega zdravnika. Ta navodila mora tudi pismeno v zaprti kuverti žel. zdravnik sporočiti. Progovni obhodniki in čuvarji. Pozivu, da naj se tekom januarja 1928 ponove vse intervencije, ki so za izvršiti, se odzivamo ter zahtevamo, da centrala izvede z vsemi razpoložljivimi močmi na merodajnih mestih intervencije, dia se naš mize-ren položaj vsaj nekoliko izboljša. Naše zahteve so1: 1. Da se prizna prog. obhodnikom že tolikokrat zahtevani potni pavšal in sicer naknadno od 1. 'aprila 1924 po 350 Din mesečno. 2. Da se nam vrnejo nočne doklade za vse čuvaje in delavce, ki vrše nočno službo. 3. Da se nam vrnejo prosti dnevi, kateri so bili ukinjeni 19. julija 1927. 4. Da se nam redno podeli vsia zaostala službena obleka ter da se v bodoče pavšal za nabavo oblek izplača v taki izmeri, da ji bomo obleko res lahko kupili, ne pa 600 Din letno, Ali pa naj direkcija poišče firme in krojače, ki nam bodo za ta znesek kompletno obleko, mantelj in čevlje dostavili. 5. Ureditev turnusov, da bodo od- govarjali naši težki in odgovorni službi. Nikakor ni vse eno, ali vršimo službo na mestu in v zaprtem prostoru, ali pa mioramo prehoditi po 10, 20 ali več kilometrov, izpostavljeni vsem vremenskim neprili-kam. Progovni obhodniki. Centrala Saveza je tozadevno vložila na ministra saobraćaja potom poslanca s, Petejana sledeči upit: Gospodu ministru saobraćaja Beograd1, Savez Železničarjev Jugoslavije v Ljubljani je že opetovano pismeno in v osebnih intervencijah predložil generalni direkciji drž. žel. v Beogradu, kakor tudi oblastni direkciji in Vam, g. minister, predstavke glede tolmačenja pravilnika o sporednih prinadležnostih, vendar do danes ta vprašanja še niso rešena ter je osob-je vsled tega kruto oškodovano. Z dopisom št. M. 88931/27 od 17. junija 1927 ste savezu odgovorili, da »potrebna tumačenja pravilnika o sporednonim prinadležnostima, u koliko su tražena, izdata su več«. Savez Železničarjev Jugoslavije je predložil v navedeni predstavki sledeče zahteve: Doklade za nočno delo: S a članom 55 odredjen je dodatak za nočni rad saobraćajnom, magacinskom, staničnom i mašinskom osoblju. Tumačenje, koje je tim povodom izdato, odredja, da pripada dodatak samo onom osoblju, koje ga je primalo več po starom pravilniku. Smatramo, dal je time poredjen smisao novog Pravilnika te istotako i prava željezničara, koji vrše službu u tur-nosima, t. j. redovno i noćnu službu. Tim povodom molimo, da se izda novo tumačenje i da se osoblje specificira i to: 1. saobraćajno osoblje: vozno o-soblje, osoblje za izdržavanje pruge, obhodnici pruge i čuvari pruge, 2. stanično osoblje: skretnićari, manevristi, lampisti, te stanični radnici, 3. magacinsko osoblje: skladišta-ni, čuvari magacina i skladištni radnici, koji rade u turnusima, Predpustna železničarska veselica se vrši v nedeljo, ö.febr. 1928 v Logatcu, Hotel Kramar. * Na sporedu,- Ples. šaljiva pošta in druga prosta zabava. Pacijenti se morajo obnašati napram specijalistu vedno dostojno, za družinske člane je odgovoren uslužbenec. Če ima kak pacijent utemeljeno pritožbo, naj jo predloži uslužbenec pismeno Oblastni upravi humanitarnih fondov službenim potom. Gospodom šefom službenih edinic naročam, da o tem obveste člane bol. fonda. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. Čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu članov „Saveza železničarjev Jugoslavije“. Za direktorja: Dr. Fatur s. r. 4. mašinsko osoblje: pored regu-lisianog osoblja i radilici, koji rade u turnusima. Putni pavšal: Prema čl. 16 i 40 pripada putni pavšal onim službenicima, koji redovno» mjesečno najmanje 10 puta obilaze prugu. Medjutim do danes još putnog paušala nisu primili obhodnici pruge, koji redovno mjesečno najmanje 20 puta obilaze prugu i to po 10 do 20 i više km. Tim povodom molimo, da se oblastnim direkcijama izda naredjenje, po kojem će se izplačivati putni pavšal po Din 300 odnosno Din 350 mjesečno svima obbodnicimia pruge.« Ta vprašanja do danes še niso rešena ter osobje ne dobi ne nočnih doklad in ne potnega pavšala. Radi tega mi je čast, gospod minister, vprašati Vas: 1. Ali vam je to postopanje generalne direkcije v zadevi nočnih doklad in potnega pavšala znano? 2. Ali ste pripravljeni potom generalne direkcije izdati tolmačenje k pravilniku o sporednih prinadležno-stih, po katerem bi se nočne doklade in potni pavšali progovnim obhodnikom izplačali. Prosim pismeni odgovor. J. Petejan, nar. poslanec. Radi ostalih zadev pa leže vloge na direkciji, ki si pusti čas pri reševanju. Sekcija profesionistov je začela sedaj z podvojenim delom. Skupno s sekcijo kur. pom. delavcev se vrše redno tedenski sestanki, katerih se udeležuje redno 30 do 40 sodrugov in na katerih se razpravlja vsa aktuelna skupna vprašanja, delovne razmere v kurilnici itd. V zadnjem času se je sekcija bavila v prvi vrsti z ureditvijo izplačila premij, ki so bile izplačane le v znesku Vi faktično zasluženih premij, nadalje z odpravo sedanjega sistema, ko se ljudi sili o bnedeljah na delo, pa se jih zato med tednom pošlje na dopust. Vršijo se nadalje intervencije radi odmere dopustov onim, ki so bili nedavno nastavljeni v prvo plačilno stopnjo ne oziraje se a službena leta. Nastopili smo tudi proti krivicam, ki se gode kurilniškim pomožnim delavcem, zlasti pre-mogarjem, čistilcem strojev, pepelarjem itd., ki ne dobe prostih dni. Na zadnjem sestanku v sredo 11. jan., na katerega je prišlo okoli 100 profesionistov in delavcev pa smo razmotrivali novi delavski pravilnik, proti kateremu energično protestiramo, ker so nam z njim ugabljene davno zagarantirane pravice ter se nam hoče usiliti moj-sterski izpit. Na prihodnjem sestanku bomo sestavili protipredloge ter šliz vsemi silami na dolo, da organiziramo v Savez vse pro-ferioniste in si ramo ob ramo z ostalimi delavci priborimo ugrabljene pravice nazaj. Iz eksekutiv. Eksekutive profesionistov in pomožnih delavcev vseh strok so sklicale za nedeljo, dne 15, januarja 1928 državno delegatsko konferenco profesionistov in pomožnih delavcev v Ljubljano z dnevnim redom: 1, Obravnava delavskega pravilnika. 2. Organiziranje protestne akcije. Novi delavski pravilnik je odvzel delavstvu zadnje pravice; stalnost ureja na prošnjo šele po 5 letih, dopust po 6 letih, penzijsko dobo za dosega pravice na penzijo podaljša od 8 na 15 let, penzije so le od danes do jutri, dokler bomo vse stroške nosili sami, z našimi prispevki naj upravlja beograjski direktor in ostala visoka gospoda, uvesti se hoče le akordno delo, čezurno delo nad 10 ur naj ,se nagradi e s 25 odstotki osemurnik je izginil, delavce se lahko vrže na cesto, kakdar se jih hoče. Proti tem in sličnim napadom u-prave moramo dvigniti najbolj ener- gičen protest, strniti naše vrste v eno samo, mogočno falango ter si z lastnimi močmi priboriti ugrabljene pravice nazaj, da bomo zopet živeli človeka dostojno življenje. Poročilo prinesemo prihodnjič. Eksekutiva vlakosprenmega o- sobja sklicuje v četrtek, dne 19. januarja 1928 popoldne ob 16. uri (4. uri) v prostorih gostilne Sedej v Kolodvorski ulici v Ljubljani članski sestanek z dnevnim redom: 1. Organizacija in sprememba, zakona o drž, pom. osobju ter pravilnika o kil om e tra ži. 2. Zavirači in delavski pravilnik. 3. Intervencije na direkciji. S tem sestankom se bodo začeli redni članski sestanki, na »katerih bomo obravnavali vsa za vlako-spremno osobje in službo važna vprašanja. Iz centrale. Oblastna konferenca strokovne komisije je sklicana za soboto in nedeljo, dne 4. in 5. februarja 1928 v Ljubljano z sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, volitev verifikacija s»ke komisije. 2. Poslovno poročilo: a) predsedstva, b) blagajnika, c) nadzorstva, č) okrožnih tajništev. 3. Situcijsko poročilo: a) socialno politični položaj delavstva, b) tarifna in mezdna politika, c) obratni za-upniški sistem, 4. Akcija in taktika. 5. Volitev novih odborov. 6. Razno. Konferenca prične v soboto, dne 4. februarja 1928 točno ob 15. uri. Kraj sporočimo v okrožnici, na katero opozarjaom vse podružnice v Sloveniji, da jo bodo striktno izvedle. Zaupniki, prodajalci koledarja! Koledar je obračunati do konca januarja 1928. Delavski pravilnik. Današnji številki smo priložili novi delavski pravilnik, da gia bo sleherni član posedoval. Ker imamo v zalogi še nekaj izvodov, ga zaupniki »lahko naroče pri centrali, dokler traja zaloga in sicer stane izvod Din 2,—, Kompletiranje »Ujed. Železničarja« za leto 1927. Podružnice in sodrugi, ki si žele kompletirati naš časopis za leto 1927, naj manjkajoče številke čimprej zahtevajo od centrale. Podružnice, ki imajo društvene knjižnice, naj si puste časopis vezati. »Pod Lipo«, 1. številka IV, letnika leži pred nami Je to leposlovna, poljudno, znanstvena in politična revija za slovensko delovno ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Ameriki Vsebina 1. številke:Namesto programskega uvodnika. Čulkovski: Božič proletarskih otrok. Živko Topalovič: Deset let komunizma na Balkanu. Albin Čebular: Rudarska roža. Bratko Kreft: Povest o svileni obleki. Ivan Molek, Chicago: Rdeča roža. Mile Klopčič: Fontana. Historicus: Pereči problemi. Ivan Vuk: Flomo homini lu-pus. Listek. Delavski šport. Naroča ser Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. Posamezna številka 4 Din. Letna naročnina 46 Din. Priporočamo. Podporno društvo železn. delavcev in uslužbencev naznanja vsem članom-upoko-jencem, da so glasom občnega zbora samo tisti člani oproščeni vplačevanja članarine, katerih mesečni prejemki znašajo manj kot 400 Din, in dobijo do 4000 Din posmrtnine. Potrdilo o mesečnih prejemkih se mora predložiti vodstvu društva v ogled. Za dostavitev poštnih položnic (čekov) naj člani-upokojenci društvu pismeno javijo natančen naslov ali iste osebno ob sobotah od 14. do 18. ure, Aleksandrova cesta št. 65 I v Mariboru, dvignejo. Člani se naprošajo, da v lastnem interesu svojo dolžnost na-‘ tančno izpolnjujejo. — Odbor. Internacionalno maškarado priredi v sredo, 1. februarja 1928, veselični odsek „Saveza železničarjev Jugoslavije“ v prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Na sporedu je poleg plesa srečolov z lepimi dobitki. Igra želez. del. godba „Zarja“. - Začetek ob 20. (8. zvečer.) Vstopnina za osebo 10 Din. V spremstvu dame 15 Din. Najlepša maska dobi darilo. Kdor se hoče prijetno zabavati, zadeti na srečelovu lep dobitek in se naplesati, naj obišče „Internacionalno maškarado“. Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pašnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru.