®tew7/ca 22 / letnik 60 / Ljubljana, 7. junij 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov $ Slovenije Kolektivna i Podpisana Ministrica za kulturo Andreja Rihter in Predsednik Sindikata Glosa Doro Hvali-sta ki ponedel jek podpisala spremem-c in dopolnitve kolektivne pogodbe za ukurne dejavnosti. Ob tem dejanju je mi-n|striea povedala, da želi, da bi oboji na-daljevali delo skupaj - zlasti o tem, kako Se ‘boljšati pogoje dela v kulturi. Hvali-^ Pa je dejal, da pomeni podpis le podajo za nadaljevanje socialnega dialoga v Prihodnje, s čimer naj bi kmalu prišli do ^kupnega jezika. “Nihče ni podpisal z ob- atkom, da so ga prinesli okoli," je še po-ndaril. Prispevna stopnja za Zdravstvo »e bo večja »k X v • Va KUPs^ina Zavoda za zdravstveno zavaro-Prc^n S,0venije na seJi junUa ni izglasovala obv* a ° Pove^anju prispevnih stopenj za ^ezno zdravstveno zavarovanje za 0,27 od-točke. sta d/Prava in glasovanje o predlogu sklepa ^^^azala razdvojenost članov skupščine. *uv° mec* Podajalci kot med predstavniki Spedrovancev so bili nekateri za povečanje pri-sku ^ stoPenj» drugi pa proti. Večine članov Alr^S^nc n’ moSel prepričati niti minister za ]0 dvJe> ki se je zavzemal za sprejetje pred-skib ^0samezni člani skupščine iz delodajal-Sov.,,S,ndika,nih in upokojenskih vrst so gla-l^j 1 1 celo v nasprotju s stališči organizacij, k jih izvolile! 0 te8a je prišlo zaradi zaskrbljenosti, da twIekitni finančni zlom obveznega zdravstve-vic iXavarovanja ne h' povzročil krčenja pra-l\ vj 0 zdravstvenih storitev. Zdaj je na pote-ru,stada’da v °kviru svojih pristojnosti obrzda ^r>Cen in drugih stroškov (zlasti zdravil) v avstvu, ki naraščajo hitreje od inflacije. Predlog zakona o delovnih razmerjih bodo usklajevali strokovnjaki Nov krog pogajanj o predlogu zakona o delovnih razmerjih to sredo ni prinesel velikega napredka. Po besedah Dušana Semoliča so pogajalci večino členov uskladili le pogojno, kar pomeni, da jih želijo še izboljšati. Največ so govorili o vsebini pogodbe o zaposlitvi. Soglašali so s tem, da mora biti v njej zapisana osnovna plača v tolarjih. Sporno pa je ostalo vprašanje plačilnega dne. Predstavniki sindikatov so vztrajali, da mora biti ta dan zapisan v pogodbi o zaposlitvi, delodajalci pa želijo to urejati s svojimi internimi akti. Sindikati na to ne morejo pristati, ker interne akte delodajalci sprejemajo po svoji volji. Veliko so govorili tudi o pogodbi o zaposlitvi za določen čas v projektni organizaciji dela. Sindikati načelno ne nasprotujejo takšnim pogodbam, vendar želijo natančnejšo definicijo projektne organizacije. Bojijo se namreč, da bi delodajalci to zlorabljali, še posebej v gradbeništvu, kjer večina dela poteka po projektih. Posebej zanimiva razprava se je razvila ob vprašanju podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalci bi možnost podaljševanja teh pogodb največ za dve leti pogojevali z zmanjševanjem odpravnin. Po Semoličevih besedah je neusklajeno tudi vprašanje pravnih posledic tega, da sindikat nasprotuje delodajalčevi odpovedi delovnega razmerja. Čeprav so predstavniki socialnih partnerjev obdelali le 84 členov, se bodo ponovno sestali v začetku julija. Do takrat bo predlog zakona skušala izboljšati in približati interesom partnerjev še posebna skupina strokovnjakov. Koroški Svobodni sindikati vabijo v soboto, 23. junija, na pohod po pravico h Kralju Matjažu na Peco. Zbirno mesto bo pri Hotelu Peca v Mežici najkasneje ob 9. uri. Nahrbtnike napolnite s hrano in pijačo. (Če boste šli v jamo, kjer spi Kralj Matjaž, se vam bo mogoče prikazal kakšen škratek.) Prejšnji petek je bila v Domu sindikatov v Ljubljani svečana seja republiškega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, na kateri so zaznamovali letošnji dan gradbincev. Udeležence je najprej nagovoril Mijo Popovič, predsednik republiškega odbora, sledili so pozdravni govori predsednikov hrvaških in jugoslovanskih gradbincev, Boruta Gržiniča, sekretarja združenja gradbeništva, in Zvonimira Kristančiča, sekretarja združenja delodajalcev. Slavnostni govornik je bil Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Kulturni program je pripravila Alenka Klincov, ki je tudi recitirala nekaj pesmi Vinka Moderndorferja, Ervina Fritza in drugih delavskih pesnikov. Na seji so zaslužnim sindikalnim zaupnikom in organizacijam podelili tradicionalna priznanja sindikata. Dan gradbincev 2001 Itidi gradbincimajo pravico živeti boljše Iz govora Mije Popoviča povzemamo: “Lansko leto je bila za gradbenike dokaj uspešno, na kar je vplivala tudi uvedba davka na dodano vrednost. Letošnje leto bo slabše, še posebej se zmanjšuje proizvodnja v industriji gradbenega materiala. Večina podjetij, ki proizvajajo opeko in cement, je v tuji lasti. Nazaduje tudi gradbeništvo, saj ni investicij v visoke gradnje. Pri gradnji avtocest je zastoj. Večino investicij financira proračun, kar pa ni dobro, saj je država slab plačnik (plačila zamujajo tudi po tri mesece). Podjetja, ki investirajo, najemajo kredite. Zaradi tega v marsikaterem podjetju plače izplačujejo z zamudo, ne upoštevajo eskalacije, za regres pa ponekod nimajo dovolj denarja. Vse to so težave, ki jih na svoji koži občutijo gradbeni delavci. Čeprav upam, da bo kmalu boljše, ne morem biti optimist. Tudi zaradi Evropske unije ne, ki nam bo Udeleženci proslave so prisluhnili slovenski himni v vedbi harmonikarja Roberta Goličnika. V Pomadi delajo brez plač Paradoks: Več delavcev se je odločilo, da bodo delali, čeprav jim podjetje dolguje že šest plač in uveljavljate pravice na zavodu RS za /aP° slovanje, kot je podrobneje navedeno v 1 ‘odloč- Delavci mariborske enote novomeške Pomade, ki so zadnjo plačo za lanski november prejeli ja-nuarja letos, so 10. aprila prejeli odločbe pristojne inšpekcije za delo, da lahko razvežejo delovno razmerje z delodajalcem in se prijavijo na zavodu za zaposlovanje, kjer imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, če hkrati vložijo tožbo zoper bivšega delodajalca. Od 169 delavcev Pomade se jih je po tem, ko tri mesece niso prejeli plače, na inšpekcijo za delo po pomoč zateklo 141. Kar 28 se jih za takšen korak ni odločilo. Vsi od 141 delavcev so 10. aprila prejeli odločbo inšpekcije za delo, v kateri piše: “Delodajalec Pomada d. o. o. PE Maribor ni izvršil odločbe Inšpektorata RS za delo, Enota Maribor, ki jo je prejel dne 8. 3. 2001, v 30 dnevnem roku. Glede na to lahko prekinete delovno razmerje Uspešna akcija Pomežik soncu -odprimo počitnice vsem otrokom Svobodni sindikati Slovenije smo že prejšnja leta sodelovali pri akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije Odprimo počitnice vsem otrokom. Tudi letos smo v območni organizaciji ZSSS Domžale sklenili, da bomo k uspehu akcije pomagali z aktivnostmi in prispevki in tako vsaj malo ublažili razlike med otroki. V sindikatih podjetij na domžalskega območ- ja še zbiramo sredstva. Obveščeni smo, da so sredstva že nakazali sindikati Tosame, Veleja in Heliosa. Pričakujemo tudi dober odziv uprav podjetij in drugih sindikalnih zaupnikov. Gre za dober in plemenit cilj, ki bo otrokom (tudi nekaterih naših sodelavcev in sosedov) povrnil občutek, da kljub težavam niso sami. J. A. Rok za prijavo na zavodu RS za zaposl°v nje je 30 dni od dneva prenehanja delovnega r ^ merja.” Po besedah sekretarke območnega bora sindikata tekstilne in usnjarskopredelova industrije v Podravju Branke Jurak se je 1 slej za možnost, ki jim jo daje odločba itisP. . cije za delo, odločilo 44 delavk in delavcev. ^ 97 delavk in delavcev tega doslej še ni stot ’ čeprav jim podjetje dolguje že šest plač, zaonJ plačo za november pa so dobili januarja- ^ “Delavci se neznansko oklepajo delovnih m^ in hodijo na delo, čeprav ne dobivajo plaC' , na eni strani kaže na njihovo veliko stisko, r drugi strani pa tudi na veliko naivnost. Sind' tekstilne in usnjarskopredelovalne industrij J za delavce storil vse, kar omogoča naša zn ‘ nodaja. O tem, ali bo hodil delat, četudi ne prejemal plače, pa se vsakdo odloča sam, P .fl vi Jurakova. “V imenu delavcev, ki se obrn J na nas, naša služba pravne pomoči vloži to proti Pomadi, kar delavcem omogoči, da se P • javijo na zavodu za zaposlovanje. Vsak Člani bo k nam prišel z odločbo inšpekcije, bo oe žen enake pomoči.” ^ Delavci so lani 11 tednov stavkali za svoj^ ^ vice. Zdaj lahko prekinejo delovno razmer) insolventnim delodajalcem in si zagotovijo ■ cialno varnost na zavodu za zaposlovanje- ^ dar nekateri tega ne storijo, ker očitno upaj0, ^ bodo ohranili delovno mesto, čeprav jim že P leta ne zagotavlja socialne varnosti. ^ CTTH fTTTTTrrr1 ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatin0''? 'iri P1 r4 iv Ir) I Pil I l,Kll 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tornf Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: De\of<-' d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55® tuifi68^ VečJO konkurenco in vpliv J 8,a kaP'tala. Čeprav znamo de-’ do konkurenco težko zdržati. ta ■ ase P^če zaostajajo leta in le-lekti /al° se ždimo pogajati o ko-i^a Vni P0godbi dejavnosti. Zavze-SnH, 0 se za prenovo kolektivne po-g0*e Po pameti. ^binci upamo na to, da se bo Van' yrcsnieevati nacionalni stano-verj'Program’ da se bo gradila Kia Sa javsk'b elektrarn ... Dela do-isk-i?6 b° dovolj, morali ga bomo b0 '“Kii zunaj. Pričakujemo, da v i, . 0n o delu tujcev spremenjen cei gradbeništva. Ker je še pre-cij' ela na čmo, želimo, da inšpek-Ja opravi svoje delo.” PreS^sDrnemenil’fAebi! jetu.. nlK oDGD pesimist. Dejal biček'^3 gradbeništvo ustvarja do-hala • 'idustrija gradbenega mate-n" Poživela padec konjunkture. terj1 Dništvo pa je dejavnost, v ka-jj. 'Zrazita nihanja. Po njegovem fe >njU Se gmdbeništvu ni treba bati že- recesi.ic. Ker je gradbeništvo (jnj)recej v Evropi, zaradi vstopa v J° ne bo velikih sprememb. Zvo- nimir Kristančič pa je dejal, da združenje delodajalcev prevzema naloge v zvezi s kolektivno pogodbo. Obe strani sta soglasni, da so plače gradbenikov prenizke. Problemov pri pogajanjih o spremembi sedanje kolektivne pogodbe ne bo. Menil je tudi, daje pri metodologiji določanja plač treba narediti korak naprej. Dušan Semolič je najprej ugotovil, da imajo gradbeniki privilegij, ker je njihovo delo vedno vidno. Zato vaše delo cenimo, je nadaljeval. “Delo ZSSS je težje ocenjevati, vendar želimo, da bi vsi živeli boljše, da bi to dosegli v bližnjem življenju. Pravice živeti boljše ne smejo imeti le politiki in drugi privilegiranci. ZSSS in delavci so sedaj na križišču, kjer se lomita dva koncepta. Eden je ameriški, popolna liberalizacija vsega. Ta koncept je dober za tiste, ki imajo denar in ki se znajdejo. Večina te možnosti nima. 9o£ada Markoviča in Milika Jovanoviča iz delegacije javanskih gradbincev je sprejel tudi Dušan Semolič. Plakete in priznanja SDGD so prejeli: Sindikat Cementarne Trbovlje, Janko Horvat (Segrap Ljutomer), Alenka Klincov (Nivo in PUV Celje), Mira Lušina (Tehnik Škofja Loka), Sindikat družbe Tehnik Škofja Loka, Branimir Strniša (Gradis Celje) in Marjan Weisseisen (SCP Ljubljana). Znamo pa delati in zato imamo pravico živeti boljše. Pravijo pa, da konkurenčno gospodarstvo ne prenese večjih pravic delavcev in boljših plač. Sindikati imamo pravico Program je pripravila in povezovala Alenka Klincov iz Celja. Slavnostni govornik je bil Dušan Semolič. Priznajmo ženskam pravico do enakopravnosti Kot članica izvršnega odbora sindikata podjetja redno prebiram Novo Delavsko enotnost. Moram Vam povedati, da sem se ob objavi članka z naslovom “Priznajmo ženskam pravico do enakopravnosti” razžalostila. Zakaj? Kot vemo iz naše ustave, je veroizpoved nedotakljiva in mora biti spoštovana. Vsebina tega članka je prestopila to nedotakljivost. Že zaradi majhnosti naše države bi se morali zavedati, da se moramo medsebojno in dolžnost, da se tej logiki upiramo. Za uspešno podjetje so pomembni tudi zadovoljni delavci. Pri zakonu o delovnih razmerjih ne smemo popuščati, saj bo zaznamoval usodo prihodnjih generacij. Tisti, ki ne razumejo, zakaj branimo in bomo branili pravico delavcev do 30-minutnega odmora med delom, naj gredo za nekaj časa delat v tekstilno tovarno. Za obrambo tega odmora bomo naredili vse, organizirali bomo tudi referendum. Prepričan sem, da bomo pri tem zmagali. Prepričan sem tudi, da mora minimalne pravice delavcev država ščititi z zakoni. Evropska unija ima pravice delavcev urejene na dostojni ravni. Svobodni sindikati smo pravice delavcev dolžni zaščititi in to smo sposobni tudi doseči.” F. K. spoštovati, da ne smemo prizadeti človekovega dostojanstva in čustev vsakega posameznika. Ali ni že dovolj, da je toliko problemov na področju zaposlovanja.... nepoštenja določenih slojev v družbi na račun poštene delovne sile, pa moramo povzročati še razslojevanje državljanov na tako ali drugače misleče? Le kam nas lahko pelje ta naša reka življenja ob dejstvu, da želimo raniti človeka v njegovi biti, v njegovi transcendenci? Zavzemati se moramo za medsebojno spoštovanje in dostojanstvo ne glede na vrsto veroizpovedi. Zato naprošam uredništvo, da se v bodoče izogiba objavljanju člankov, ki bi lahko kakorkoli prizadeli oz. okrnili spoštovanje in dostojanstvo različno mislečih državljanov in državljank naše prelepe Slovenije na sončni strani Alp. Ida Rožman, Medvode a enotnos 4 št. 22 / 7. junij 2001 SDT SLOVENIJE Pogovor s Sandijem Bartolom, sekretarjem Sindikata delavcev trgovine Slovenije Potrpljenja bo kmalu konec S Sandijem Bartolom smo se pogovarjali zlasti o podaljševanju obratovalnega časa trgovin (tudi na nedelje in praznike), zaradi česar so številne trgovke in trgovci v slabšem položaju kot pred časom. Govorili smo tudi o plačni politiki in organiziranosti sindikata. Pritisk delodajalcev na zaposlene je povečal zanimanje za sindikat, pravi naš sogovornik, ki razgrinja tudi možne nadaljnje poti sindikalnega delovanja. Nekaj časa vašega sindikata v javnosti ni bilo slišati. Verjetno ste bili kljub temu aktivni. Kaj ste delali in zakaj je prišlo do zatišja? Iskali smo poti za socialni dialog o novem pravilniku o obratovalnem času trgovin, kije dal trgovcem povsem proste roke. Najprej smo kljub nasprotovanju delodajalcev dosegli, da je o tem vprašanju razpravljal ekonomsko-so-cialni svet. Na podlagi razprave na tem organu, kjer nas je med drugimi podprl tudi minister za delo, smo imeli še pogovora na ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za delo. Konec marca nam je uspelo oblikovati tripartitno skupino, ki naj bi ocenila posledice zelo liberalnega pravilnika o obratovalnem času trgovin. Ta skupina naj bi pripravila ali spremembe pravilnika ali celo povsem nov pravilnik, ki bi uravnotežil interese kapitala, potrošnikov in zaposlenih. In kaj je ta skupina naredila za začetek? Določila je podroben rokovnik aktivnosti, ki naj bi omogočil, da bi spremembe uveljavili že pred dopusti. Dogovorili smo se tudi, da med delom skupine ne bomo vodili javnih polemik. Kaj pa ste naredili v vašem sindikatu? Pripravili pa smo pogajalska izhodišča, ki smo jih do roka (9. april) dostavili sekretarju na gospodarskem ministrstvu Janezu Šinkovcu in tudi našim partnerjem na združenju za trgovino pri GZS. Po dogovorjenem programu bi se delodajalci in ministrstvo morali že v aprilu opredeliti do naših izhodišč. Že 7. maja bi morala biti druga seja skupine, na kateri bi izmenjali mnenja in skušali priti do dogovorov, vendar seja skupine ni bila sklicana. Kaj ste ukrenili? Na ministrstvo za gospodarstvo smo poslali ostro pismo in po odgovoru nanj ugotovili, da združenje za trgovino delo skupine načrtno zavlačuje. Šele 23. maja so komisiji z združenja poslali svoja dokaj odklonilna stališča do naših izhodišč. S tem so omogočili drugi sestanek tripartitne skupine, ki je bil prejšnji petek. Kako je potekel, ste se o čem dogovorili? Žal so predstavniki združenja trgovin prišli na sejo brez stališč svojih organov. Upravni odbor združenja trgovin bo naše predloge obravnaval 11. junija. Naša pogajalska izhodišča bodo dana v presojo tudi vladni službi za zakonodajo. Uresničen bo tudi sklep odbora za delo pri državnem zboru v prejšnji sestavi o nadzoru izvajanja delovnopravne zakonodaje v trgovinah, ki naj bi se izvajal trimesečno. Naslednji sestanek strokovne komisije je predviden za 20. junij. Ste delovali še v kakšni drugi smeri? Seveda smo lobirali s parlamentarnimi in drugimi strankami. Zaradi tega seje sestal tudi državnozborski odbor za gospodarstvo, ki pa nas na sejo žal ni povabil (ministrica in sekretar združenja za trgovino pa sta bila povabljena) in smo zaradi tega protestirali. Odbor predlaga vladi, naj na podlagi analize posledic pravilnika o obratovalnem času prodajaln oceni potrebo po spremembi ali pravilnika ali zakona o trgovini. Naši tripartitni skupini je odbor predlagal, naj v ana-lizi upošteva zaposlene v drugih dejavnostih v razmerju do zaposlenih v trgovinah. Odbor je pristojnim organom tudi predlagal, naj spremljajo izvajanje delovnopravne zakonodaje z vidika obratovalnega časa prodajaln. Nekatera podjetja se ne strinjajo s popolno liberalizacijo obratovalnega časa, ste z njimi navezali stike? Pogovarjali smo se z direktorji Leclerca, Interspara, Bauhausa in BTC, ki so res proti temu, da bi bile trgovine odprte tudi ob nedeljah. Povedali so nam tudi, da se ne strinjajo s stališči svojega združenja. Posebej smo govorili z direktorji večjih podjetij, ki po uveljavitvi pravilnika svoje trgovine odpirajo tudi ob nedeljah. Direktorji Bauhausa, Interspara in Leclerca pravijo, da so ta koraka naredili izključno zaradi Jankoviča, prvega moža Mercatorja. Da bo do tega prišlo, ste tudi napovedovali. So v teh podjetjih zadovoljni z nedeljskim izkupičkom? Analize učinkov nedeljskega dela sproti analizirajo zlasti v Leclercu. Njihov direktor Jean Francois Higonet nam je zaupal, da se zaradi nedelj promet ni nič povečal, saj je zaradi tega izkupiček ob sobotah in ponedeljkih manjši. Povečali pa so se stroški. Še vedno je tudi prepričan, da zaradi socialnih posledic nedeljskega obratovanja ni smotrno organizirati. Po njegovem mnenju naj bi bile ob nedeljah odprte le manjše živilske trgovine (do 500 m2). Ta gospod, kije k nam prišel iz Francije, ne razume, zakaj država hkrati s spremembami obratovalnega časa prodajaln ni ukrepala tudi v javnem prometu, otroškem varstvu in še kje. Če vas prav razumemo, boste na P >vi' ugajanjih imeli proti sebi kar dva isprotnika. Se motimo? late prav, saj je ministrica sprejela ta^ vce slab pravilnik, združenje za trg0 ' a pooseblja največji trgovec. Kljub te orepričan, da bo še kdo na naši stran'- hko koga že navedete? r\L’-z'\*m o o 111 -y)-\<> r\ r--5>i\/n£wt«i '7 1U f jodpirf1: maja uo sprememo v trgovini na smeri podaljševanja obratovalnega ca' elavnikom in počasnega odpravljanj ev pri prepovedi nedeljskega trgoval i posameznih držav se razlikujejo pre jo kriterijih omejevanja podaljševa J valnega časa med tednom in ob ne len ste imeli posvetovanje o & j ravnati, da bi dosegli premik- k ? dogovorili? idružnice našega sindikata bodo 0 nere po uveljavitvi novega vsilj6^ nika. Na tej podlagi bomo ob pon1 jev naših območnih odborov prlPr^, inčno analizo stanja in problem se bomo še naprej pogajali. ie aktivnosti v zvezi s ■ Sa 1 Se t>omo dogovoriti z eno od strank, ki Vl ‘;l° zakonodajno iniciativo, da ta predpis (’Z| v Parlamentarno proceduro. e.Ve^a ^omo s problemi seznanili tudi ev-Ps o sindikalno konfederacijo in druge ev-J5ke ustanove. to | lm’ c*aJe uveljavitev pravilnika o obra-n Va neirjčasu prodajaln že dobila mednarod-razsežnosti. Sindikati sosednjih držav so aiTI dali pobudo, da v Ljubljani organizira-^1 o mednarodno konferenco, na kateri bi vlade uv srednje in vzhodne Evrope skupaj opo-ber l’ C*a nC *30mo dovolili uvajanja tako li-,nra ne8a obratovalnega časa, kot ga sedaj po-naJ° zlasti v ZDA. 0 možne tudi stavke in druge oblike Protestov? izkr tv<^e °l)llke sindikalnega boja niso nikoli rie Juocne, uporabljali pa jih bomo le po teht-ai premisleku in če druge metode ne bodo “‘‘'e sadov. Pred časom ste dali pobudo za Pegajanja o spremembah kolektivne Pogodbe dejavnosti. Je že kaj ^aPredka? apredka ni nobenega, saj združenje za tr-o Vln° Pogajanja nesramno blokira in s tem p P°ca, da se na račun podcenjenega dela xecuje dobiček trgovskih podjetij, zd e?rav srno že v začetku letošnjega leta t, ■ Uzenju poslati gradivo z dokazili o zaos-J nJU plač, je šele marca prišlo do prvega Naše glasilo bodo prejemali vsi zaupniki SDTS Republiški odbor SDTS se je odločil naročiti Novo Delavsko enotnost za vse sindikalne zaupnike iz trgovskih družb. S tem želi doseči, da bodo zaupniki bolj seznanjeni z delom SDTS in tudi ZSSS. Svoje sindikalne zaupnike je pozval, naj mu do 15. junija pošljejo sezname prejemnikov glasila ZSSS z domačimi naslovi. spremembe kolektivne pogodbe ne bodo dala sadov? Če do konca junija ne bo nobenega rezultata, se bodo organi našega sindikata, tudi izvršni odbori sindikalnih podružnic, preimenovali v stavkovne odbore. Še pred dopusti bomo organizirali izredno konferenco. Za jesen pa v tem primeru pride v poštev le začetek ostrejših oblik sindikalnega boja. Kako pa delujejo vaše podružnice v podjetjih? Pri delu imajo kar precej težav, zato jim skušamo čim večkrat pomagati. Imeli smo več pogovorov z upravami večjih trgovskih sistemov, ki so pokazali, daje socialni dialog koristen tako za zaposlene kot za delodajalce. S pogovori bomo nadaljevali še v drugih podjetjih, kjer se dialog še ni razvil in so ljudje zaradi tega v slabšem položaju. V podjetju Vele Domžale pripravljamo podpis podjetniške kolektivne pogodbe. Do tegaje prišlo zaradi tega, ker je sindikat podjetja v presojo podjetniških internih aktov vključil tudi zunanje sindikalne zaupnike. Pred dnevi ste organizirali sestanek o izboljšanju dela SDTS v Posočju in Vipavski dolini. Kaj ste se dogovorili? Sestanek smo organizirali zaradi tega, ker smo ugotovili, da so komunikacije med vodstvom SDTS in podružnicami v podjetjih prekinjene in da to skušajo izkoristiti konkurenčni sindikati. Prekinjene komunikacije so izkoriščale tudi uprave podjetij, saj jim neaktivni sindikati zelo ustrezajo. Ste lahko konkretnejši? V Mercatorju Goriška, naprimer, niso uresničili moje pisne pobude za odpravo domnevnih nezakonitosti pri določanju dopusta delavcev. Dogovorili smo se, da bo predsednik sindikalne podružnice v tem podjetju Tomaž Kumar v desetih dneh organiziral pogovor z direktorjem Silvanom Makucem, na katerem bomo sodelovali tudi predstavniki vodstva SDTS. Za Mercator Goriška bomo pripravili tudi pogodbo o sodelovanju družbe s sindikatom in pogodbo o pogojih za delo sindikata. Izvršni odbor sindikalne podružnice te družbe bo stalno komuniciral s sekretarjema območnih odborov za Posočje in za Vipavsko dolino Ivanom Furlanom Kodermacem in Bogdanom Godničem. Je kaj narobe tudi s sindikalnimi komunikacijami znotraj poslovnega sistema? Dogovorili smo se, da se bo ta sindikalna podružnica v poslovnem sistemu povezovala le z organi in funkcionarji, katerih mandat je skladen s statutom SDTS. Sindikalna podružnica v Mercatorju Goriška pa ne bo nasprotovala morebitnemu včlanjevanju zaposlenih v druge sindikalne centrale, vendar tega procesa ne bo pospeševala. V tem podjetju ste imeli ta torek še en sestanek. Je bil tudi ta uspešen? Z direktorjem Mercatorja Goriška Silvanom Makucem smo se dogovorili, da bo podjetje v tednu dni pripravilo nov način obračunavanja letnega dopusta. Do spremembe internih aktov pa bo podjetje pri določanju letnih dopustov uporabljalo kolektivno pogodbo Mercatorja d. d. Ljubljana. Na tej podlagi bodo vsi zaposleni prejeli nove odločbe o letnem dopustu. Z direktorjem Makucem smo skupaj ugotovili, da so izpolnjeni pogoji za sklenitev nove pogodbe, ki bo omogočila izboljšanje pogojev za sindikalno delo. Predlog te pogodbe bo do 15. junija pripravil Ivan Furlan Kodermac in jo posredoval vodstvu Mercatorja Goriška. Franček Kavčič Pravic delavcev v podjetju Vele Domžale bodo urejene na novo . Leto in pol je minilo od združitve pod-Napredek, Tabor in Kočna v enovito | elniško družbo Vele Domžale. Vodstvo e nove družbe je na podlagi nove notra-n.]e organizacije pripravilo predloge sploš-•nh aktov, s katerimi naj bi na novo ure-ni delovna razmerja in plače zaposlenih. L) predlaganih listinah je prejšnji teden 'Opravljala konferenca sindikatov Vele v Oširjeni sestavi. V razpravi je bilo ugo-tovljeno, da je bilo v predloge aktov vložnih veliko naporov, da bi se delovna raz- merja in plače zaposlenih uredila čim bolj v skladu z zakoni, splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine. Razpravljavci so izrazili tudi željo, da bi se nekatera določila še izpopolnila in nekatere pravice delavcev bolj kakovostno uredile. Konferenca sindikatov družbe Veleje zato sklenila upravi predlagati, naj se pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev uredijo v podjetniški kolektivni pogodbi. Dogovorjeni in urejeni odnosi med partnerji v kolektivni pogodbi so porok za dobro delo in dobre odnose med upravo, delavci in sindikatom. Podlaga za pripravo podjetniške kolektivne pogodbe so lahko predloženi predlogi splošnih aktov in predlogi dopolnitev in sprememb, ki jih je oblikovala konferenca sindikatov Vele. Sindikat pričakuje, da bo uprava družbe Vele sprejela pobudo za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe in tako dokazala, daje cilje družbe pripravljena urejati tudi s pogajanji s socialni partnerji v družbi. Justi Arnuš 6 '»T^ETiSfEl enotn št. 22 / 7. junij 2001 SEDEM DNI V SINDIKŽ® Slovenski sindikalni odbor za evropsko združevanje (v nadaljevanju: odbor) je bil ustanovljen 22. decembra 1998 na podlagi odločitve organov ZSSS in Evropske konfederacije sindikatov (EKS). Predsedstvo ZSSS je aprila 1999 sprejelo še pravilnik o organiziranju in delovanju tega odbora. Ustanovitev odbora je povezana s prizadevanji EKS, da bi se sindikati v državah kandidatkah usposobili za vlogo aktivnega socialnega partnerja. EKS za to nalogo zagotavlja tudi potrebna sredstva. Po pravilniku naj bi odbor opravljal zlasti tele naloge: - zbiranje in urejanje nacionalnih in mednarodnih informacij o evropskem združevanju, - razvijanje odnosov z vsemi državnimi ustanovami in nevladnimi Deseto, jubilejno srečanje članov Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije bo 15. junija na Otočcu. Udeleženci se bomo zbrali ob 10. uri v Teniški dvorani na Otočcu. Po malici si bomo ogledali kartuzijo Pleterje ali se udeležili športnih in družabnih iger (mali nogomet, odbojka na mivki, namizni tenis, vlečenje vrvi, ribolov). Ob 15. uri se bomo spet zbrali skupaj. Po pozdravnih govorih bo kosilo, po njem pa še družabno srečanje, lov na srečo in zabavne igre. Poveselimo se skupaj! Karmen Leban, sekretarka Iztok Bratož, predsednik Slovenski sindikalni odbor za evropsko združevanje je uspešno deloval Metka Roksandič, koordinatorka Slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje, je za sejo predsedstva ZSSS pripravila poročilo o delu tega odbora. Objavljamo povzetek poročila in sklep predsedstva. organizacijami, EKS in njeno komisijo za evropsko združevanje in nacionalnimi komisijami drugih kandidatk, analiziranje posledic vključevanja Slovenije v EU. Odbor, ki ima šest članov, vodi njegova koordinatorka. Člani odbora strokovno pokrivajo posamezna delovna področja. ZSSS je edina ustanoviteljica odbora, druge sindikalne centrale ne sodelujejo kljub možnosti, da bi to počele. Le KNSS je na začetku pokazala interes za sodelovanje. Odbor je od ustanovitve imel tri seje. Sicer pa člani odbora in koordinatorka delujejo v delu EKS in drugih mednarodnih ustanovah, sodelujejo tudi s pristojnimi institucijami v Sloveniji, vse le za potrebe procesa pridruževanja Slovenije EU. Člani odbora so tako sodelovali v delovnih skupinah za pripravo slovenskih pogajalskih stališč pri usklajevanju slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije (na primer: prost pretok ljudi, regionalna politika, socialna politika ...). Z vodjem ožje pogajalske skupine za pristop je odbor organiziral več delovnih pogovorov. Odbor je sodeloval na javnih natečajih za sredstva, namenjena pridruževanju EU. Sodeloval je tudi pri projektu Phare Mocca o preverjanju in pri- znavanju poklicnih kvalifikacij. Odbor je organiziral mednarodno konferenco o uveljavljanju direktive o evropskih svetih delavcev v državah kandidatkah, mednarodni seminar o obveščanju in posvetovanju delavcev, francosko-slovenski seminar o uporabi posebnega vodnika o različnih informacijah v podjetjih. Odbor je sodeloval na različnih sestankih v organizaciji Evropske komisije, ekonomsko-socialnega odbora EU, sindikalnega sveta pri EFTI ... Prav tako je sodeloval pri različnih študijah EKS, kot so: delavska predstavništva v podjetjih, seznam multinacionalk, reševanje kolektivnih in individualnih sporov ... Poleg tega je odbor sodeloval na različnih seminarjih in konferencah sindikalnih organizacij članic EKS: Avstrije, Nemčije, Italije in Madžarske. EKS je v določenem obdobju zagotavljala povračilo stroškov delovanja odbora. Znesek je ta določala sama in pri tem upoštevala razvitost države in finančno moč sindikata. Denarna sredstva, ki so bila namenjena povračilu stroškov koordinatorke in tajnice odbora, je izplačevala od junija 1999 do februarja 2001. EKS je financirala tudi sodelovanje članov odbora pri različnih projektih, plačevalaje tudi potne stroške članov odbora na sejah, konferenc in seminarjih v tujini. EKS je v c loti krila tudi stroške seminarjeV konferenc, ki so bili v Sloveni)1-Odbor bo skladno z določbo P vilnika o organiziranju deloval ^ sprejetja Slovenije v polnoprav članstvo EU oz. do referenduma združitvi. Predsedstvo ZSSS je poročilo obravnavalo na seji Pr J šnji torek in ga sprejelo. SpreJ r je tudi sklep, po katerem bo od za sofinanciranje svojih nalog ka didiral tudi pri ministrstvu za evroP" ske zadeve. , ^ SKVNS naroča Novo Delavsko enotnost za svoje zaupnike Predsedstvo SKVNS naroča vo Delavsko enotnost za vse sin^ kalne zaupnike. Naročnino pa krilo le za zaupnike tistih svojih o ganizacij, ki spoštujejo statut in P vilnike SKVNS. Predsedstvo oC« njuje, da bodo zaupniki tako bolje iijujv,, viu Liv/vivj /.au|Miii\i im**- ,y seznanjeni z delom SKVNS. P1*1 j, kuje tudi, da bo glasilo ZSSS Pr oglasnih desk dostopno članstvU’ Odbor ZSSS za enake možnosti se je ta teden konstituiral in za predsednico izvolil Romano Oman iz Save Kranj. Sprejel je tudi program dela za letošnje leto. Kot nam je povedala Metka Roksandič, izvršna sekretarka za to področje, je odbor obravnaval tudi predlog zakona o delovnih razmerjih in pri tem ocenjeval, koliko daje moš- kim in ženskam enake možnosti. Najdlje seje zadržal P posebni zaščiti nosečnic in porodnic oz. tistih na sta/Sujti skem dopustu. Članice odbora so menile, da morajo D s, te kategorije zaščitene tudi v prisilnih poravnavah. čita pred odpuščanjem naj bi veljala vse do njihove ’ < nitve na delo, ko bi jim lahko začel teči tudi odpoveO rok. Ker porodnice in delavke/delavci na starševskem pustu niso prisotni na delu, delodajalcem tudi ni P°trJa^ no zanje zagotavljati dela. Z njimi tudi nimajo strošk0 saj nadomestila plačuje država. . Članice odbora so razpravljale tudi o posebni zaščiti st rejših delavk in delavcev. Menile so, da predlagane 0 ločba, po kateri bi bili enako zaščiteni delavci/delavk starejši od 55 let, pomeni posredno diskriminacijo, deljeno v 6. členu predloga zakona. Navidezno nevtm na določba bi imela v praksi različne posledice. Če bi0 veljala enaka starost - predlog je 55 let - kot zaščita sf rejših delavk/delavcev, potem večina žensk vsaj do m 2005 sploh ne bi mogla uveljavljati zaščite, saj bo ie e 2005 starost 55 let eden od pogojev za upokojitev. Za v*, moške bi se ta zaščita uveljavila takoj in v celoti, saj > za njihovo upokojitev pogoj izpolnjenih 58 let. Zaradi Uj ga je odbor podprl zahtevo sindikatov, da se pri aašc starejših delavk/delavcev določi različna starost, ki bj ^ , Ijala do leta 2014, ko se bo izteklo prehodno obdobja f upokojevanje po novem zakonu. ^ Kruh Pgcivo v fokah Žita in Inlesa Podjetji Žito iz Ljubljane in In-r’12 Maribora sta objavili, da na-peravata prevzeti podjetje Kruh -v°. drugo največje pekarsko Po l'61-6 V ^'oveniji. Čeprav je to J6?6 usmerjeno na trg severo-; odne Slovenije, znaša njegov y?l delež v državi šest odstotkov. : . s<) govorili o privatizaciji dr-e§a premoženja, so poudarili, Prvi del privatizacije končan. Na osnovi tega, kar piše v koalicijski pogodbi, pa je mogoče pričakovati postopno privatizacijo državnega premoženja od bank, elektrogospodarstva, podjetij v lasti Slovenske razvojne družbe, Telekoma, dela Pošte in drugih državnih podjetij. Verjetno bo privatizacija potekala tako, da se bo najprej v okviru sedanje družbe formiralo eno ali več podjetij, nato pa bo država takšna podjetja prodala. Možno je tudi, da sedanja podjetja dokapitalizirajo strateški partnerji, kar pa po Mišičevem mnenju ne bi bila najboljša rešitev. “V SDPZ si bomo v vseh primerih privatizacije državnega premoženja prizadevali, da bi del premoženja z maksimalnimi popusti zagotovili za delavce. Za nas v sindikatu bo zagotovo najtrši oreh privatizacija Telekoma, zato se bomo v razpravo o njej aktivno vključili.” Udeleženci seminarja so bili enotnega mnenja, da se lahko sindikalisti učinkovito borijo za delavske interese samo, če spoštujejo pravila igre, ki jih določajo zakoni. Za to pa morajo zakone najprej dodobra spoznati, saj jih bodo samo tako lahko uporabljali tudi v vsakodnevnem življenju za zaščito pravic in interesov delavcev. Zato nameravajo v SDPZ takšno usposabljanje članstva, kot je bilo letos v Hajdošah, lani v Postojni in predlani v Murski Soboti, nadaljevati. Priznanja najboljšim Na seminarju so podelili tudi priznanja Sindikata prometa in zvez Slovenije. Prejeli sojih: Branko Mišič, Irena Čebular, Štefan Fi-deršek, Sonja (ioniboe. Krnil Pro-han. Sindikat Avtobusnega prometa Murska Sobota in direktorica Izletnika Celje Ana Jovanovič. Po seminarju, kije bil odlično organiziran (za to je poskrbel predsednik SDPZ v STTC v Mariboru Janko Čelofiga), so si udeleženci ogledali še kulturne in naravne znamenitosti na območju Ptuja, Ormoža in Dravskega polja. Tomaž Kšela Sindikalna lista Junij 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje) 49,86 49,86 (od 23. 1. 2001 dalje) 51,24 51,24 (od 6. 2. 2001 dalje) 51,90 51,90 (od 20. 2. 2001 dalje) 52,83 52,83 (od 5. 3. 2001 dalje) 52,26 52,26 (od 20. 3. 2001 dalje) 51,72 51,72 (od 3. 4. 2001 dalje) 52,83 52,83 (od 18. 4. 2001 dalje) 55,23 55,23 (od 3. 5. 2001 dalje) 56,97 56,97 (od 15. 5. 2001 dalje) 58.44 58,44 3. Ločen« življenje' 82.467,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 602,00 602,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 60.518,00 - za 20 let 90.777,00 -za 30 let 121.036,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 412.334,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 620.061,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 123.700.00 61.850.00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2001) 84.418,00 84.418,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2001) 44.367,00 44.367,00 6. Regres za letni dopust -najmanj 117.298,00 -ali največ 144.681,00 (70 % povprečne slovenske plače) 117.298,00 * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS 51.005.00 76.507.00 102.009.00 lovil bliže koncu kot novemu vzponu? Kljub zamenjavi lastnika delavci Tovila še ne vidijo konca nekaj let trajajoče agonije v okviru Slovenskih železarn V Tovilu, tovarni vijakov v Ljubljani, predstavniki zaposlenih in njegova uprava ponovno bijejo plat zvona, potem ko so v minulih letih že nekajkrat opozorili javnost na po njihovem prepričanju neustrezen odnos koncerna Slovenske železarne do privatizacije tega podjetja. Tokrat jim dejansko grozi likvidacija, menijo v Tovilu, če Slovenske železarne, ki od začetka decembra lanskega leta sicer niso več lastnik poslovnega dela Tovila, ne bodo pripravljene pomagati. V Tovilu želijo podaljšanje roka za izselitev iz sedanjih prostorov vsaj do konca oktobra letos in da bi jim koncern Slovenske železarne omogočil nakup prostorov, v katerih je njihova galvana, po primerni ceni. Za posredovanje pri koncernu v prid Tovila je direktor podjetja Marjan Korinšek sredi aprila zaprosil ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, tik pred prvim majem pa še predsednika SKEI Slovenije Alberta Vodovnika. Za zdaj o morebitnih sadovih zaprošenih posredovanj še ni nič znanega. Zakaj tovilovcem po njihovem prepričanju teče voda v grlo, ko pa so lani končno dobili novega lastnika in s tem zaželeni in dolgo pričakovani nov zagon? Težave so se po pripovedovanju direktorja Marjana Korinška začele leta 1997, izvor pa je v prenosu celotnega družbenega premoženja Tovila na Slovenske železarne leta 1991. Tovil je postal član Slovenskih železarn leta 1973. Koncern Slovenske železarne naj bi mikal predvsem nepremičninski del premoženja Tovila, ki bi ga laže prodal brez poslovnega dela tega podjetja, se pravi brez strojev in zaposlenih. Zato je bilo v zadnjih štirih letih več poskusov preselitve poslovnega dela podjetja, vsi pa so zaradi nasprotovanja zaposlenih propadli. Lani pa je koncem brezplačno prenesel vse To-vilove nepremičnine v svojo last in zaposleni v Tovilu so se znašli kot najemniki v svojih prostorih. In konec lanskega leta je koncernu uspelo prodati poslovni del Tovila, kupilo ga je podjetje TKG iz Ljubljane. Toda namesto odrešitve vidijo v Tovilu le vrsto novih težav, ki bi nazadnje morda celo povzročile likvidacijo podjetja. Na vprašanje, zakaj piše pisma s prošnjo za pomoč, je direktor Tovila Marjan Korinšek odvrnil: “Pritisniti moram na vse vzvode, ki se mi zdijo primerni, sicer se bo Tovil sesul. Ne prosimo za finančno pomoč, kljub vsem težavam, ki jih podjetje preživlja že štiri leta. Od začetka privatizacije je veliko zanimanje za naše veliko vredne nepremičnine. Leta 1992, ko je bil Tovil v velikih poslovnih težavah, so ga v Slovenskih železarnah hoteli preprosto likvidirati. Vendar smo uspeli podjetje sanirati in s prodajo poslovne stavbe poravnati vse dolgove. Do predlani smo poslovali pozitivno; predlani je bila kriza, lani pa smo imeli veliko izgubo. Toda ne iz poslovanja, pač pa zato, ker nam je koncern pobral brezplačno vse naše nepremičnine. Odprodaja odvečnih prostorov, saj so ti za sedanji obseg podjetja preveliki, je bila del sanacijskega načrta. Tovil bi s tem dobil investicijski zagon, ki gaje nujno potreben, saj se vanj zadnja leta tako rekoč ni nič vlagalo. Vendar so bili interesi za Tovilove prostore izjemno veliki; zadnja štiri leta je koncern poskušal vse, da bi se jih polastil, in lani mu je to tudi uspelo.” “Potem pa so vas lani prodali?” “Ja, nazadnje so uspeli prodati blagovno znamko Tovil, zaloge, stroje, zaposlene, brez nepremičnin, ki sojih lani brezplačno prenesli na koncern Slo- Marjan Korinšek: Če nam Slovenske železarne ne bodo omogočile postopnejše selitve in odkupa prostorov sedanje galvane, nas bržkone čaka propad. Anton Zubak: Bojimo se, da bi novi lastnik zaradi vztrajanja koncerna pri prvotnih rokih selitve odstopil od pogodbe, ker bi bilo to zanj ceneje kot plačevati penale za zamudo in še najemnino. venske železarne. Zakaj z ljudmi? Proizvodnja v Tovilu sicer ni kdo ve kako zahtevna, terja pa znanje, ki gaje moč pridobiti z izkušnjami, se pravi v tovarni sami. Zato moraš hkrati s stroji kupiti tudi usposobljene delavce. Pogodba z novim lastnikom, podjetjem TKG iz Ljubljane, pa je problematična. Za zaposlene je dokaj dobra, zagotavlja jim zaposlitev vsaj za naslednja tri leta. Zapletlo pa seje pri selitvi v prostore TKG na Slovenčevi cesti v Ljubljani. Kaže, da seje novi lastnik uštel v presoji, kako hitro je mogoče preseliti podjetje, kot je Tovil. Izkazalo seje, da nima dovolj skladiščnih prostorov, ki jih je treba še zgraditi, še več težav pa je z galvano, ki je na Slovenčevo cesto zaradi okoljevarstvenih zahtev ne moremo preseliti. Zato smo skupaj z novim lastnikom zelo zainteresirani za sedanje prostore naše galvane.” Rok za selitev, določen v kupoprodajni pogodbi Tovila, poteče konec tega meseca. V koncernu so sicer ustno obljubili, da bodo počakali do kon-cajulija, potem pa bi začeli teči penali, ki niso majhni. V Tovilu se bojijo, da bi morda zaradi tega v TKG razmišljali celo o prekinitvi pogodbe, saj bi jih to verjetno stalo manj kot penali in najemnina za prostore, v katerih je Tovil zdaj. Vrnitev v objem koncerna Slovenske železarne, tako menita direktor Korinšek in sindikat Tovila, bi pomenila zanesljiv konec podjetja. Marjan Korinšek zato išče vsakršno pomoč, za katero meni, da bi bila lahko smiselna. Hkrati zameri koncernu, da se ni mogel odločiti za prodajo Tovilovih nepremičnih po delih, kar bi novemu lastniku poslovnega dela tega podjetja omogočilo nakup prostorov galvane po ugodni ceni. Seveda je udobneje prodati vse naenkrat, pa čeprav za sorazmerno nizko ceno. Neugodno pa je, da kupec nepremičnin Tovila nonuja prostore galvane podjetju TKG za trikratno ceno. To bi lahko bil razlog, ki bi TKG pripravil k razdretju pogodbe o nakupu Tovila. “Zakaj nekdo drug lahko prodaja Tovilove prostore po delih, Slovenske železarne pa tega niso zmogle,” se sprašuje Korinšek. “Zakaj nam, ki nam je galvana življenjsko pomembna, niso omogo^1’ bi prostore, v katerih je, neposredno kupil1-Se pravi, da je v ozadju precej iger? ^ Igric niti ne, ampak vse je tako povezano, da ko izgleda kot neko zakulisno dogajanje. ^ ne verjamem v to. Mislim, da gre predvsem za liko potrebo Slovenskih železarn po denarju P zdaj. Prej to ni bilo tako zelo pomembno, Tovil preseliti do 30. junija oziroma, rec: jali so nas navsezadnje štiri leta. Ta nuja, da se n Tovil preseliti do 30. junija oziroma, recimo r gojno, do konca julija, bo povzročila uničenj vila. Zato je naša edina želja, da sc nam onlO^0ji preselitev do 30. oktobra letos pod enakimi p°S kot veljajo zdaj, se pravi brez penalov in naj ^ nine za sedanje prostore. In da bi se nam 0/'r j. novemu lastniku omogočil odkup prostorov vane. Galvana bi torej ostala tu, mi bi izdelk žili s Slovenčeve ceste na Gerbičevo. a. Zaradi vseh teh težav sem se obrnil tudi na nistrico Petrinovo, naj nam pomaga pri P. jjc nju roka selitve in pri odkupu galvane. DržaV . navsezadnje večinska lastnica slovenskih žel® j Mislim, da bi si Tovil malo pomoči zasluz' > je bil v sklopu Slovenskih železarn, kar ni bm,, stonj. Sistemu smo veliko dajali, vzeli pu 111 Sindikat SKEI v Tovilu ima glede seliive (j, dobna stališča kot uprava. Če bodo v Slov®11* ž.elezarnah še naprej privatizirali tako, kot so F dali Jeklo Štore, pa zdaj Tovil in morda še k", t drugo podjetje, ne bo dobro, meni Anton Z® predsednik SKEI v Tovilu. Najprej so naredili plačen prenos nepremičnin Tovila na Slov®" železarne. Pri tem je bilo za 640 milijonov’ t jev izgube. Poslovni delež Tovila, blagovno zn . ko, stroje, opremo in zaloge, so ocenili na. .nlo-lijonov tolarjev. Osemdesetodstotni delež, naj o* F dali, preostanek pa naj bi dobili skladi. -p “Vprašanje pa je, za koliko je bilo to v r®V(, prodano,” pravi Anton Zubak. "Mi pogodb®^ mo videli, ne sindikat ne svet delavcev, čeprav, to zahtevali. Kršenje bil postopek prodaj®-^ j. njej svet delavcev sploh ni bil obveščen, km , čeni smo bili samo o tako imenovanem soctaj delu pogodbe, o obveznosti novega lastnika. U‘ , o% l0Stl Zavila do dne podpisa kupoprodajne pogodb®- , poslenim in bivšim delavcem Tovil namr®1-guje milijonom in pol do dva milijona mark ta izplačane dele plač iz let 1993 in 1994.” .g “Kakšno je vzdušje v kolektivu zdaj, k0 pripravljate na selitev, ko se kažejo nov možnosti?” “Ne, jih ne vidimo, kajti od lanskega deceU1^, se pravzaprav ne dogaja kaj veliko. Zdaj s® J| „T lo pojavil strah, da bi novi lastnik utegnil °U piti od pogodbe. Če se vrnemo pod Slovensk® lezarne, se ve, kaj bo.” ‘Kaj?” # “Hiter konec Tovila. Koncern Slovensk® * zame zanimajo samo nepremičnine Tovila in 1 ^ lim, da se bodo, če se ne bomo preselili k nt>v® , lastniku, potrudili, da bi nas čim prej sprav1, sedanjih prostorov, saj zanje že imajo kupca’ O namerah glede Tovila oziroma rokov flJ ve selitve v prostore TKG smo povprašali vega lastnika Tovila kot koncern Slovenske z žarne. V TKG so se po pristanku na pogovor F j mislili in niso hoteli povedati ničesar, v kon®' p pa nam ni uspelo (kot še nikoli doslej, ko j®s Tovil) vzpostaviti stika. drži na delu delavce Tovila še tri leta. Ter o <■ da koncern prevzema vse finančne obvezno* GOSPODARJENJE Mariborskim frizerkam se mogoče obetajo boijši časi št. 22 / 7. junij 2001 [aenotnos 11 delav^pH'601 'etU smo vcOkokrat pisali o težavah, stečaj nzerstva Maribor, ki je nedavno moralo v £ins^f^e J? zatlnji vodil direktor Branko Gert, ve-aez 7|, a^tni*ca Pa sta bila Sebastjan Zemljič in Ja-v slabender *5°8'av‘tn' razlogi za stečaj podjetja so stečaji.1-1 ^os'ovanju 111 prezadolženosti. Podjetje v lavk” ,rna ve*'^° neporavnanih obveznosti do de-•a obrf*1^' se^reUlrkn območnega odbora sindika-Sj . 'h klavcev v Podravju Branka Jurak, ^arihn' 3t ^drtnih delavcev je imel v Frizerstvu jetju i 'i SVoJ eas 112 članov, na koncu pa je v pod-“Služh 3 ° Še samo okoli 70 frizerk in frizerjev. ZSSS " i)ravnc pomoči pri območni organizaciji stoPkn °dravjn je za zastopanje v stečajnem podajo n Z^nkrat Pooblastilo 46 delavk. Rok za od-toVo astila se izteče 15. junija, zato bo zago-borno ! "° D° Pravno pomoč še več delavk. Za vse jasnjuj n]av^* terjatve v stečajnem postopku,” po-flačilo t .rakova- Vendar pa so možnosti za po-ne bo v ??atev 'najhne, saj stečajne mase verjetno e >ko. Podjetje je imelo namreč lokale v na- N jemu. V lasti pa je imelo samo poslovne prostore na Dvorakovi ulici. Delavke je strah, daje na premoženju še kakšna hipoteka. Kakor je povedala Jurakova, seje v reševanje problematike vključila tudi mestna občina, kije podjetju dajala v najem lokale. Zdaj je mestna občina pripravljena dati delavkam, ki bi začele na svoje, lokale v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Zato nekatere delavke razmišljajo, da bi postale samostojne podjetnice. Pri sebi pa bi lahko nato zaposlile tudi svoje dosedanje sodelavke. Delavke samo upajo, da jim bodo tako kot na občini priskočili na pomoč tudi na zavodu za zaposlovanje. Po dolgi negotovosti so mnoge delavke zadovoljne, da so si socialno varnost vsaj za krajši čas zagotovile na zavodu za zaposlovanje. Strah jih je namreč bilo, da bi morale štiri ali pet mesecev hoditi na delo, ne da bi prejemale plačo, kakor se je to Delavke Frizerstva Maribor so lani večkrat stavkale za svoje pravice. zgodilo delavkam in delavcem že v mnogih podjetjih. Žalostno, toda resnično: delavci so dandanes v marsikaterem podjetju veseli, če se uspejo rešiti slabega delodajalca. T. K. Mavci TVT Nove napovedujejo opozorilno stavko čillskf.)dJetJu TVT Nova v Mariboru, ki je v ve-sestan ?Stl.Siemensa-j® bil prejšnji teden članski (Sjfgj? sindikata kovinske in elektroindustrije lih Q(]|' V:a njem seje nekaj več kot 250 zaposle-^evod ?CI °’ bodo izvedli opozorilno stavko, l'vne n V° podjctJa ne b° začelo spoštovati kolek-konj po8°dbe, delovnopravne zakonodaje in za-p0 c Varnosti in zdravju pri delu. lina nTd?h PreiJsednika SKEI v podjetju Mar-fiezaijoU arbl 80 delavci TVT Nove že dalj časa njetf, ^ -jni z razmerami v podjetju in spoštova- spoštovati slovensko delavsko bod0 <“e delavci TVT Nove problemov ne 7'jani'SPeli re^bi s pogajanji, bodo predvidoma Ja izvedli opozorilno stavko. T. K. Javna dražba za prodajo Aerodroma Maribor ni uspela V ponedeljek je bila javna dražba, na kateri je mestna občina Maribor za 160 milijonov tolarjev ponudila v prodajo 85 odstotkov poslovnega deleža Aerodroma Maribor oziroma 93,66 odstotka svojega poslovnega deleža v podjetju. Čeprav soje za nakup zanimalo sedem podjetij iz Avstrije, Nizozemske, Danske, Anglije in Portugalske ter dve podjetji iz Sloveniji, nobeno podjetje v zakonitem roku ni plačalo varščine. Tudi na dražbo ni prišel nihče od zainteresiranih. Kupec bi moral poleg najmanj 160 milijonov tolarjev kupnine odšteti še 140 milijonov tolarjev za pokritje izgube podjetja, ki je od 19. marca v stečaju. Državi bi moral plačati najemnino za letališko stezo in infrastrukturo po koncesijski pogodbi, kije že iztekla. K temu pa je treba prišteti še stroške z izvedbo prisilne poravnave v stečajnem postopku. Če upniki na koncu na prisilno poravnavo ne bi pristali, bi kupec izgubil praktično vse, kar bi investiral v omenjeni posel. Očitno je bilo vse skupaj preveč rizično. Po neuspeli javni dražbi je mariborski župan Boris Sovič dejal, daje težko oceniti, zakaj se ni nihče odločil za nakup. Po Sovičevem mnenju je temu botrovalo zlasti dejstvo, da pristojno ministrstvo za promet in vlada, ki sta lastnika letališke steze in infrastrukturnih objektov, nista jasno definirala vseh pogojev poslovanja in možnosti za podaljšanje koncesijske pogodbe skladno z novim zakonom o letalstvu. Vsak kupec pa želi pred pro- Božo Doberšek: Stečajna upraviteljica je poklicala nazaj na delo 13 delavcev, 35 pa jih je na zavodu za zaposlo vanje. dajo natančno poznati pogoje, v katerih bo podjetje poslovalo. Mestna občina Maribor ne bo pripravila nove javne dražbe, saj bo predvidoma že 20. junija narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku. Morebitni kupci bodo lahko podjetje poskušali odkupiti samo še v stečajnem postopku. Čeprav na današnjo dražbo ni prišel noben kupec, je na njej vendarle prišlo do neljubega zapleta. Komisija, ki je vodila javno dražbo, je namreč v skladu z 10. členom navodil, ki so jih sprejeli na mestni občini, odslovila novinarje. Tako je potekala javna dražba za zaprtimi vrati, kar je povzročilo med številnimi novinarji in zainteresiranimi predstavniki javnosti nezadovoljstvo. Kaj pa se trenutno dogaja na Aerodromu Maribor v stečaju? Kakor nam je povedal predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez v podjetju Bož,o Doberšek je stečajna upraviteljica Majda Jaki poklicala nazaj na delo 13 delavcev. Stečajna upraviteljica je dala skladiščne prostore v najem za kostno moko, s čimer je zagotovila podjetju denar za plače. Trenutno si v kolektivu prizadevajo, da bi letališče, ki so ga za ves promet zaprli 21. decembra lani, ponovno odprli. Ali bodo Aerodromu Maribor našli strateškega partnerja, je po Doberškovih besedah težko reči, vendar sam ostaja optimist. Tudi zaradi 35 delavcev, ki so se morali ob stečaju prijaviti na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Večina med njimi še ni našla nove zaposlitve in si ureditve razmer na Aerodromu Maribor zagotovo želijo. T. K. 12 št. 22 / 7. junij 2001 POKOJNINSKO ZAVAROVAL PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Bodite pozorni na polno starost Vprašanje: Rojen sem bil 12.3. 1944. Imam visokošolsko diplomo. Vojaški rok sem služil 11 mesecev. Imam dva otroka. Zaposlen sem neprekinjeno od 1.10.1969. Zanima me dvoje: kdaj se smem upokojiti in kdaj se mi splača upokojiti? Odgovor: Polno delovno dobo 40 let boste dopolnili šele pri starosti 65 let. Toda če boste želeli, boste seveda smeli uveljaviti pravico do starostne pokojnine že pred to starostjo. Že po predpisih, ki so veljali do leta 1999, so se moški z od 20 do 39,5 leta dolgo pokojninsko dobo smeli upokojili na svoj 63. rojstni dan. Pokojninska reforma, ki seje začela lani, pa je očetom omogočila, da se morejo, če to želijo, na račun števila rojenih ali posvojenih otrok, če so jih vzgajali vsaj 5 let in če so ti otroci slovenski državljani, upokojiti še nekoliko prej. Oče sme te otroke uveljavljati za znižanje splošne upokojitvene starosti, če s tem soglaša mati teh otrok. Istega otroka sme namreč za znižanje upokojitvene starosti uveljavljati le eden od obeh staršev. Mati pa ima v primeru spora prednost pred očetom. Leta 2006 bo mogoče za dva otroka pridobiti že 8 mesecev in 22 dni znižanja splošno določene upokojitvene starosti. To pomeni, da bi se vi smeli upokojiti že stari 62 let 3 mesece in 8 dni ali 20. 6. 2006. Zgornji izračun velja le za primer, da si ne dokupite pokojninske dobe. Če želite, pa imate pravico do dokupa. Dokupite si lahko 4 do 5 let pokojninske dobe za čas študija (odvisno od predvidene dolžine visokošolskega študija po statutu vaše fakultete in datuma vaše diplome). Dokupiti bi si smeli tudi 11 mesecev vojaškega roka. Z dokupi bi namreč že čez nekaj let dopolnili 40 let pokojninske dobe in se smeli starostno upokojiti, če bi hkrati dopolnili najmanj 58 let. Da se na te datume smete upokojiti, pa še ne pomeni, da se takrat tudi morate upokojiti. Od trenutka, ko boste izpolnili zgoraj opisane minimalne upokojitvene pogoje, se od lani naprej o datumu upokojitve odločate povsem svobodno. Kdaj se želite starostno upokojiti, pa veste le vi. Če vam nagaja zdravje, potem si morda želite upokojiti čim prej. Če pa je z zdravjem vse v redu in radi opravljate svoje delo, bi bilo neumno, da bi po nepotrebnem za velik denar dokupovali pokojninsko dobo. Denar raje porabite za premije za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje ali za pokojninske bone. Ne nazadnje vam vsakih dodatnih 6 mesecev pokojninske dobe prinaša višjo odmero starostne pokojnine tudi v obveznem pokojninskem zavarovanju. Posebej se izplača odmera za delovno dobo (brez dokupov) višjo od 40 let. Odmera je namreč podvojena. Zneski pokojnine bodo v naslednjih dveh desetletjih realno padali, zato se izplača imeti čim daljšo pokojninsko dobo in s tem višjo odmero od pokojninske osnove. V primeru dokupa pa morate biti pozorni tudi na “polno starost”, novi institut pokojninskega sistema. Kolikšna bo v posameznih letih, si oglejte v priloženi lestvici. V primeru dokupa študija in vojaškega roka se vam bo do smrti od odmerjene pokojnine odbijal določen odstotek za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Odstotek odbitka za posamezen mesec pa bo odvisen tudi od vaše starosti na dan upokojitve. Tudi to razpredelnico si oglejte! Kolikšni bi bili skupni odbitki, pa boste morali izračunati sami, saj ne vem, koliko mesecev pokojninske dobe bi odkupili vi in koliko bi bili stari ob upokojitvi. Odbitek je lahko precejšen (do 18 % pokojnine) ali pa zgolj simboličen. Tudi v tem primem imajo očetje možnost, da se sklicujejo na svoje otroke in si znižajo polno starost. Primera: Če bi kupili 5 let in 11 mesecev pokojninske dobe, bi 40 let dosegli 1.11.2003. Takrat bo polna starost 60 let, vi pa bi bili stari šele 59 let in 8 mesecev. Upokojili bi se torej 4 mesece pred polno starostjo. Pri 59 letih znaša odbitek 0,25 % na mesec. Vaš odbitek za 4 mesece bi torej znašal 1 % pokojnine. Toda če bi se sklicevali na svoja dva otroka, bi se vam leta 2003 polna starost ★ * ★ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeli Slovenec - jutrišnji državljan EU Kako Evropska unija varuje interese potrošnikov? J Slovenija PflMfl M l\rotu Odgovor: V okviru Evropske komisije (“vlade” EU) deluje poseben direktorat (“ministrstvo”), ki se ukvarja z varstvom potrošnikov. EU poskuša s potrošniško politiko zaščititi interese potrošnikov in zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov. Skrbi, da so potrošniki v vsej Uniji pravočasno obveščeni o morebitnih nevarnih izdelkih v prodaji. V vseh državah članicah so potrošniški svetovalni centri, ki so povezani v široko informativno mrežo. Poseben poudarek daje EU izobraževanju potrošnikov o njihovih pravicah in njihovem povezovanju v nacionalna in nadnacionalna združenja. Vir: publikacija Urada vlade za informiranje Prehodno ob šanje polne s Leto: dobje za moške -tarosti Polna starost v letih ... postopno V' ... in meseUjU - 2000 58 2001 59 2002 59 6 2003 60 0 ^ 2004 60 JL— 0 2005 61 2006 61 6 ^ 2007 62 0 ^ 2008 62 6 2009 Odstotek zm vsak mesec je odvisen oc Pri starosti 63 anjšanja jpokojitv l starosti tarostne ; pred p< na dan u ... zna zmanjš 1 0 pokojnin^ ilno starosti pokoj itv£' 5a odstotek anja^ 58 let 0,30 % 59 let 0,25 % 60 let 0,20 % 61 let 0,15% 62 let 0,10% 63 let 0,00 % znižala za 5 mesecev in oproščeni bi bili £| tega odbitka. Če pa bi dokupili okroglih pokojninske dobe, bi 40 let pokojninske dosegli 1.10.2004, ko boste stari 60,5 leh1- ^ toliko pa bo takrat za moške znašala p0l,uij|1,i rost. Oktobra 2004 bi torej že dosegali p° starost in se bi lahko upokojili brez odbi In to brez sklicevanja na otroka. USE VE... ^ lodajalec mora glede na izmerjeno irupa določiti različno zahtevne ukr(jP irovanje sluha delavcev. Pretekli te o 8 nlrmnnv ki SO Vir: Pravilnik o varovanju delavcev pred tvX^i nji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradflj RS, št. 7/2001), ki velja od 16. 2. 2001 in katenj, zahteve morajo delodajalci izpolniti najkasneje 16. oktobra 2001. Delodajalci pa morajo najK*®! je do 31. 12. 2005 od drugih razmejiti delovna ^ na katerih dnevna izpostavljenost hrupu preseg5 dB(A) oziroma konična raven 140 dB(C). a enotnos ^BAVSjVENO ZAVAROVANJE št. 22 / 7. junij 2001 ret* s^uPščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Zaradi rdečih številk predlagano Povečanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje To nozavn^0 k° s^uPščina Zavoda za zdravstvi iogu D VunJe Slovenije (ZZZS) odločala o preč zdrav« VlSanja Prispevne stopnje za obvezn )ria St() Veno zavarovanje. Skupščina je to do % dad 'na POdlagi statuta ZZZS' ki j° obvi rtier('1k(l r/dVnernu zboru predlaga ustrezno spri račUnju i1risPevn'h stopenj, če med letom ob ol Ijanem Ugotovj’ dotok sredstev ne zagota\ Slcupxs° ene8a izvajanja zdravstvene dejavnost kttisu n ".'a PU bo ist°easno odločala tudi o reb; ločitvj aančne8a načrta za letošnje leto. Obe oc ni načrt KSeVeda Povezani- Marca sprejeti linam skegasH ° namre^ potrebno na podlagi apri lijonov Cpa v»ladc Povečati za dodatnih 880 m batnih 6SnP* —e zaPosienih v zdravstvu in za dc stvenih> ln'iijonov materialnih stroškov zdra\ nianjt] Stor'tey‘Zat0 bo 'en^nji načrtovani pri (PriJ^^l že skoraj 4 milijarde tolarje’ jev vrnj'* , Jaj bo olajšalo 718,5 milijona tolai Pa b0 p'"111 P”sojil-) Dejanski letni primanjklj; ntiijj’,a kaze P° Prvi polovici leta, več kot nih gj^, 0,arjev (vse predpostavkejavnofinanč aaroreč^ 12 Proračunskega memoranduma s ^ZaviT UreSn^U'*e^0^ Naikasneje septembr je v bn i , Za zdravstveno zavarovanje Sloveni Glav ikvidnostnih težavah, hitrara'!airuzloga za finančne zagate ZZZS st obsgg v f v zdravstvu in rast cen zdravil. Polr v zdrav elU izpogajanega povišanja pla reč Do S !u,se ^aže v letu 2001. Plače so se nam P0 a CC,‘lle Za 9,557 milijarde tolarjev neV/d Cksu h kolektivni pogodbi za z ravstveni nem bo od decembra 2( ^ niiiijaiut luiaijcv. neksu h kolektivni pogodbi za zi ravstveni negi bo od decembra 20 trebno letos izplačati dodatnih 1,4 milijarde odhodkov. Po aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva pa bo od decembra 2000 potrebno letos izplačati dodatne 3 milijarde tolarjev. Po aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike bo letos potrebno izplačati nove dodatke k plačam za dodatne 5,157 milijarde tolarjev. Tu pa so še nove zahteve sindikata farmacevtov in zahteva sindikata Fides za ponovno povišanje plač zdravnikov od letošnjega julija dalje. Vse to bi poleg teh 9,557 milijarde pomenilo še dodatnih 2,6 milijarde tolarjev odhodkov. Cene zdravil rastejo hitreje od inflacije, kar predstavlja dodatnih 5,879 milijarde načrtovanih odhodkov v finančnem načrtu. Sporazum o najnižjih cenah zdravil je namreč letos prenehal veljati. Tudi cene za tehnične pripomočke rastejo po stopnji 1,5 odstotka. Tuje še predlog novega zakona o delovnih razmerjih, da bi ZZZS poravnaval nadomestila plače za čas bolezenske odsotnosti že od 20. delovnega dne odsotnosti dalje (namesto od dosedanjega 30. dneva). Takšno zakonsko določilo bi pomenilo dodatnih 8 milijard tolarjev odhodkov letno. Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je za sejo upravnega odbora ZZZS, ki je bila 30. maja, na podlagi izračunov pripravila dva predloga za dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če bo novi zakon o delovnih razmerjih na ZZZS res prenesel plačilo nadomestil plače po 20. dnevu 1, ^l^ajaleern^ Sku*)na Pr'sPcvna stopnja se za 0,27 % poviša od 1.1. 2002 enako delavcem in r^ojenec kn i^SgSgya katast. dohodek) vniet (o: snova ZPIZ) Sedanja prispevna stopnja 6,36 % 6,36 % 5,76 % 19,93 % 6,36 % Prispevna stopnja po l.'l. 2002 6,49 % 6,49 % 5,88 % 20,35 % 6,49 % Na mesec višji povprečni prispevek za SIT ___________ 264 SIT___________ 264 SIT___________ 194 SIT___________ 88 SIT____________ 88 SIT dajalcem ^i-Kianta : skupna prispevna stopnja se za 0,27 % poviša od 1.1. 2002 različno delavcem in gojenec katast. dohodek) et (osnova ZPIZ) Sedanja prispevna stopnja 6,36 % 6,36 % 5,76 % 19,93 % 6,36 % Prispevna stopnja po 1. I. 2002 6,47 % 6,52 % 5,88 % 20,35 % 6,49 % Na mesec višji povprečni prispevek za SIT____________ 211 SIT___________ 317 SIT___________ 194 SIT___________ 88 SIT____________ 88 SIT odsotnosti, bo delodajalčevo in delavčevo prispevno stopnjo potrebno skupno dvigniti za 0,6 odstotka bruto plače. Če pa bo potrebno zgolj pokriti dodatno zvišanje plač in materialnih stroškov zdravstva, bo zadoščal skupni dvig obeh prispevnih stopenj za 0,27 odstotka. Prispevna stopnja naj bi se dvignila šele 1. januarja 2002! Toda priprave na to je menda nujno potrebno začeti že sedaj. Vlada in državni zbor morata namreč pravočasno vedeti, kakšni bodojavnofinančni odhodki v prihodnjih letih. Informacijo o potrebnem dvigu potrebujejo tudi pogajalci o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Upravni odbor je 30. maja zavrnil predlog povišanja za 0,6 odstotka bruto plače in sklenil skupščini predlagati dve varianti skupnega dviga prispevne stopnje za 0,27 odstotka. Skupščina bo glasovala o dveh variantah predloga za dvig prispevne stopnje. Prva varianta: enaka obremenitev delavca in delodajalca, druga varianta: delodajalcu se prispevna stopnja dvigne nekoliko bolj kot delavcu. Na 15-članskem upravnem odboru, ki je pripravljal podlage za odločanje na skupščini, ni prodrl kompromisni predlog dveh predstavnikov ZSSS, da bi se povišala zgolj prispevna stopnja delodajalcev, tako da se neto plače ne bi znižale. Dvig prispevnih stopenj pomeni višje stroške dela. Dvig prispevnih stopenj, kijih plačuje delavec, pa pomeni tudi nižjo neto plačo. Člani skupščine ZZZS iz vrst ZSSS, katerih mandat se zaključuje letos septembra, so v zadnjih 8 letih zavrnili in preprečili vse pobude za dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Toda strokovnjaki ZZZS menijo, daje primanjkljaj v zdravstveni blagajni že tolikšen, daje potrebno izbirati med višjo prispevno stopnjo in črtanjem nekaterih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je eden najpomembnejših stebrov socialne varnosti Slovencev. Pred glasovanjem na seji skupščine to sredo so člani skupščine ZZZS iz vrst ZSSS o zvišanju prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje opozorili sindikate dejavnosti ZSSS. Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije: absolutno nasprotujemo dvigu prispevnih stopenj kakor tudi črtanju posameznih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prepričani smo, daje možno zadeve predvsem racionalizirati, zlasti pa strukturno preurediti (že sedaj ni pravičen prispevek kmetov v odnosu do delojemalcev in tudi delodajalcev). Pripravila: Lučka Bolim, vodja skupine članov skupščine ZZZS iz vrst ZSSS 14 n elavska enotnos št. 22 / 7. junij 2001 RAZVEDR1L5 /fkm oreška S “Ej, fantje, če bi vi vedeli, v kakšni državi živite, se ne bi tako veselo smejali," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. “V tej državi vlada takšen nered, da nihče natančno ne ve niti tega, koliko državnih uslužbencev imamo!" “Ah, Vili, ne govori neumnosti," je dejal skladiščnik Rudi. “Veš, da imajo državne uradnike natančno preštete! " “Motiš se, Rudi!" je vztrajal pri svojem Vili. “Pred dnevi je minister za notranje zadeve na tiskovni konferenci postregel s podatkom, da dela v državi okoli 45.000 državnih uradnikov. Vladna služba za kadrovske zadeve pa trdi, da se minister, ki je odgovoren za državno upravo, moti in da imamo pri nas samo nekaj manj kot 31.000 državnih uradnikov. Po drugih podatkih, ki prav tako prihajajo iz vladnih krogov, pa država plačuje 42.000javnih uslužbencev. Kdo zdaj lahko reče, kateri podatki so pravi?" “Verjetno so kar vsi podatki točni,” je dejal strugar Lojze. “V naši državni upravi mora zelo pridno delati 31.000 državnih uslužbencev, plače jih prejema 42.000, 3000 pa so jih v državni upravi zaradi političnih ali r Iz dnevnika delavca Jožeta Demokracija žavni uradniki ne bodo mogli nikomur povedati, kakšna anarhija vlad^ v naši državni upravi in kakšne napake delajo ministri ter drugi funkO' onarji." “Tega pa zares ne razumem?" je presenečeno odvrnila Suzana. slej sem mislila, da je delo državne uprave javno, saj državni uradnik na čelu z ministri urejajo javne zadeve." “Pri nas ministri in drugi visoki politiki v glavnem zapletajo javna vpra' šanja in nenehno ustvarjajo različne afere in aferice, ki se nikoli ne koti' čajo," je dejal Vili. “Zdaj bodo ustanovili posebno službo, ki bo nadlda' la državne uradnike, da o vseh teh sranjih, ki jih slišijo v službi, ne bodo javno govorili. Tako javnost za intrige in aftd v visoki politiki ne bo zvedela in volivci bodo živeli bolj mirno in lepše.” “Ah, Vili, pa menda ja ne verjameš tetk zgodbicam,” je dejala Spela. “Kolikor sO' ma poznam razmere v tej deželici na ji1-111 strani Alp, se bo z ustanovitvijo varnostno-obveščevalne službe za nadzor državni uradnikov število afer povečalo - pa ne -11 desetkrat, temveč za stokrat." V. kakšnih drugih zaslug zaposlili bivši in sedanji ministri, zato zanje nihče ne ve, kaj počnejo in kje delajo, ha, ha, ha!" “In ti, Lojze, se temu še smeješ," je razburjeno dejal Vili. “To je žalostno. Če bodo naši politiki po vsakih volitvah svoje pristaše nagrajevali z državnimi službami, bo kmalu v državni upravi zaposlenih več delavcev kot v gospodarstvu." “Ravno zaradi tega pa pristojni tudi dajejo tako nasprotujoče izjave o tem, koliko državnih uradnikov imamo,” je dejal mizar Tone. "Državne uradnike preštevajo vedno po kakšni novi metodologiji. Zato jim je uspelo podatke tako zamegliti, da ne more praktično nihče narediti dobre in natančne analize zakaj in na katerih področjih se je število državnih uradnikov najbolj povečalo." “To, da vlada ne ve niti tega, koliko državnih uradnikov je v državi, pa zgovorno priča tudi o odnosu, ki ga imajo naši oblastniki do delavcev v upravi," je energično dejala kuharica Špela. “Če bi se kakšen delodajalec v gospodarstvu tako neodgovorno obnašal do delavcev, bi že zdavnaj propadel.” “Ni čudno, da se vlada ne briga posebej za plače državnih uslužbencev, če niti ne ve, koliko jih je," je zarobantil Rudi. “Zanima pa me, če ministri sploh vedo, kaj državni uradniki počnejo. Naj me vrag pocitra če ministri, ki niti ne vedo koliko uslužbencev dela zanje, vedo kaj ti uslužbenci delajo in počnejo!" “Zato pa je naša državna uprava pekel za pridne, delovne in odgovorne uradnike in strokovnjake ter raj za karieriste in lenuhe, ki so dobiti službo v državni upravi po politični ali sorodstveni liniji," je dejal Vili. “Moj sosed dela v državni upravi. Zato natančno vem, da je tam vseeno, koliko kdo dela - na koncu so najbolje plačani tisti, ki šefom nekam lezejo." “Nikar naj nihče ne reče, da tudi pri nas ni podobno,” je dejala Sonja iz računovodstva. “Pri nas v računovodstvu je že tako: kdor se prilizuje šefu, vedno dobi najvišjo stimulacijo. Za tiste, ki opozarjamo na probleme, pa šef pravi, da smo problematični." "Tako je tudi v našem oddelku,” je pristavil Tone. "Komur vse ‘dol visi’, je najboljši delavec, kdor pa si prizadeva kaj izboljšati, je problematičen, ker povzroča šefu probleme." “Zdaj pa razumem, zakaj bodo ustanovili posebno varnostno-informa-tivno službo, ki bo preverjala državne uradnike," je vzkliknila praktikantka Suzana. “Očitno ministri in različni šefi ne vedo, koliko uradnikov imajo in kaj njihovi podrejeni počnejo. Zato bodo zdaj zaposlili varnostnike, ki jim bodo prešteli državne uradnike in nadzirali, kaj počnejo.” “Ne, Suzana, ne! Nimaš prav!" je odvrnil Vili. “Nova varnostno-ob-veščevalna služba za nadzor državnih uradnikov bo skrbela za to, da dr- “Kako to misliš?" je zanimalo Suzano. “Poglej, v tej deželici ljudje že tako in tako preveč vedo drug o drugem. Zdaj pa bo nekakšna vamostno-obveščevalna služba preverjala N' nesljivost državnih uradnikov, češ da ho s tem preprečila odtekanje tj Žavnih skrivnosti iz državne uprave," je dejala Spela. "Tako bodo za*fl šefi vohljati za svojimi podrejenimi: ali ima kdo ljubico, kdo rad popi'11 in se druži s sumljivimi ljudmi, kdo ima sumljive sorodnike, koga je žeM dala na čevelj, kdo rad zahaja v igralnice ... Pričakujem na tisoče nor afer, ki bodo še vse lepo zapisane in dokumentirane. Novinarjem se obe I taja zlati časi, saj bodo imeli na tisoče že napisanih sočnih zgodb iz Ns ničnega življenja." . “Že, že. Vendar bodo te zgodbe govorile samo o malih državnih urat nikih, saj tistih najvišjih varnostno-obveščevalna služba ne bo smela kol' I trolirati," je dejal Vili. "Ministre bodo nadzirali kar volivci sami! " _ || “Vili, ne govori neumnosti!” se je razburila Špela. “Saj veš, da se bd- I nas malih ljudi ne zgodi nič na tem svetu. Poglej: če bo imel minisR || ljubico, to zagotovo ne bo ministrica v vladi. Najbolj verjetno bo to kat- || šna njemu podrejena mična državna uslužbenka. Ko bo nova varnostno-obveščevalna služba nadzirala uslužbenko, bo prišla tudi do vseh poda1 kov o njenem ljubčku - ministru! ” “Potem bo za ministre najboljše, če si bodo poiskali ljubice med Žc'n' skami, ki delate v gospodarstvu," se je zarežal Rudi. “Punce, če bo tako> lahko še visoko pririnete! " “Motiš se, Rudi," je kot iz topa ustrelila Špela. "Kaj še nisi opazil-v tej deželi v gospodarstvu takoj prekopirajo vse neumnosti, ki si jih mislijo v politiki. Zato bodo tudi delodajalci ustanovili svoje varnostna-obveščevalne službe, da bodo vohljali za svojimi delavci pod pretvez0', da ne bi izdajali poslovnih skrivnosti. Zato bomo tudi delavke in delav° v gospodarstvu prišli pod strog nadzor kako živimo in kaj govorimo-“Hm, to pa bo res zapleteno?" je dejala Suzana. “Tako je to v demokraciji!" je dejala Špela. “Vdemokraciji lahko govoriš in vse počneš, samo za svoja dejanja in besede tudi odgovarjaš! “Če je tako, potem bomo tudi mi morali krepko premisliti, o čem s pogovarjamo za temle našim omizjem pri malici," je dejala Suzana. ve, če nam že zdaj ne prisluškujejo, da eden drugemu ne bi izdali kakšne skrivnosti v zvezi s svojim delom?” “Hm, hm. Mladi so pametni in treba jih je poslušati," smo začeli ug°' tavljati vsi v en glas. Nato smo eden za drugim hitro vstali in odhiti nazaj za stroje, čeprav pol ure za malico, ki se nam zaenkrat še štej0 1 delovni čas, še ni minilo. j "Vse lepo in prav," je za konec dejal Vili. “Samo tega ne verjamem, 00 se takšnemu sistemu reče demokracija! ” Mlada žena “Kako si se mogel pri 60 letih poročiti s polovico mlajšo žensko ? Pomisli: ko boš ti star devetdeset let, jih bo ona imela 60. In kaj boš takrat? ” “I, kaj? Takrat si bom moral pač najti kakšno mlajšo!" Starost “Moj možje že toliko star, da seksava samo še na stolu.” “Zakaj?” “Ker se ne more več zravnati! ” Po! stoletja "Gospodična, ali se vam ne zdi, da sva midva kot ustvarjena eden za drugega," reče sivolas gospod mladenki. “Škoda je samo, da so vas ustvarili pol stoletju prej kot mene, ali ne? ” odvrne dekle. Težka odločitev “Kaj še čakaš s poroko, saj imaš že osemdeset let, tvoja izvoljenka pa šestdeset?" "Ne morem se odločiti, katera mi je bolj všeč-moja izvoljenka ali njena mati!" Primerna izbira “Če si se že pri osemdesetih odločil, da boš začel ponovno seksati, si najdi vsaj kakšno sebi prin<( žensko!” I “Razumljivo! Izbral bom dve ^ desetletnici ali pa štiri dvajsetleffl1 “Devetkrat sem bila že poročal “Zakajpa si zamenjala toliko0^ cev?" “Kakšno smešno vprašanje -starali so se vendar!" :a enotnosl BBSeacija št. 22 / 7. junij 2001 ^užabne jgre č|anov sindikata KNG v p°dravju Koristno so združili s priletnim nilfn S|Wat>'jevem ribniku v Radva-nu|f>od P°horjem so bile konec mi- kMna ledna družabne igre članov NNG iz Pod 6 obmJnl^3' ki jihje Pripravil rah "dbor tega sindikata. Na ig-|ežeJe sodeloval°, več kot I60 ude- varnnCev u domala vseh kemičnih to-ritin na 'območju. Najbolj številčna tttaniiip blla iz Henkla Slovenije, JKdl1 Pa niso niti sindikalni za- upnij. 1 "ls<> nm sindikalni za- šla deni"2—iZ manjših P°djctij’kot mo Kristal in Messer Ruše. onTogo^jf v. Prijetnem vremenu j< niavk . lo prijetno druženje in izme nr„e? lzku§enj o delu in sindikalnil Prohi o delu in sindikalnih mer.|emih. Zainteresirani so se poku v '.v’ribolovu, teku v vrečah, sko-- a*Javo z mesta in pikadu. Naj- ke animanjaje bilo seveda za sko-{a jaV0 z mesta in za tek v vre-$kai.Se Posebej, ko so skakala in po-{(].. .0va*a dekleta. Najbolje je sko-Iris Požgan iz Henkla Sloveni- ja, saj je dosegla odličnih 194 centimetrov. Med moškimi pa seje za najboljšega izkazal Jože Končnik iz Steklarne Luminos, ki je pristal pri 268 centimetrih. Vili Krajnc iz Swatyja pa je v “domačem” ribniku v treh urah nalovil skoraj šest kilogramov rib. Če bi ga pustili še naprej pri ribniku, bi verjetno nalovil ribe za večerjo za vse udeležence. Družabne igre, ki so minile v prijetnem razpoloženju, končale pa so se s podelitvijo pokalov najboljšim in s plesom ob živi glasbi, je zelo dobro pripravil organizacijski odbor, v katerem so bili Majda Celcer, Samo Zupančič, Alenka Rožman in Dušan Detiček. Lične pokale za prve tri v vsaki disciplini je prispevala Steklarna Luminos iz Slovenske Bistrice, za kar so se ji udeleženci zahvalili z burnim aplavzom in občudovanjem zares izvirnih pokalov. T Kšela Priznanje je prejela tudi najboljša tekmoval- ka. Tekmovalcem v teku v vrečah so manjkala samo še krilca, pa bi poleteli. i gster. ..r J v ■ ^ J&iitoi&u,- ff.: v Srečanje so odlično organizirali (z leve - vsi v zelenih telovnikih KNG) Samo Zupančič, Majda Celcer, Dušan Detiček in Alenka Rožman. % jVlNSKE UMARSt-.E ST,,, % % y Zmagovalci so se razveselili pokalov Steklarne Luminos iz Slovenske Bistrice. y_ “pecanju” (kot pravijo Štajerci) so se najbolj izkazale ženske in dekleta iz Henkla Slovenije. Udeleženke in udele- /e m' ženci so se pomerili tudi v skoku v daljavo M IB z mesta. Rezultati Ribolov ženske: L Alenka Dobrijcvič (Henkel) Slovenija, 2. Jožica Bajc (Henkel Slovenija), 3. Emina Dobrijevič (Henkel Slovenija); Ribolov moški: L Vili Krajnc (Swaty), 2. Milan Cvilak (Henkel Slovenija), 3. Jože Slavinec (Swaty); Tek v vrečah - ženske: 1. Iris. Požgan (Henkel Slovenija), 2. Ivica Janžič (Pinus Rače), 3. Irena Gert (Swa-ty); Tek v vrečah - moški: 1. Izidor Gostinčar (Pinus Rače), 2. Zdravko Jakolič (Pinus Rače), 3. Andrej Vidovič (Henkel Slovenija); Skok z mesta - ženske: 1. Iris Požgan (Henkel Slovenija), 2. Ivica Janžič (Pinus Rače), 3. Zlatka Tepej (Pinus Rače); Skok z mesta - moški: I. Jože Kočnik (Steklarna Luminos), 2. Zdravko Jakolič (Pinus Rače), 3. Borut Karničnik (Henkel Slovenija); Pikado - ženske: 1. Marjana Kos (Steklarna Luminos), 2. Ivica Janžič (Pinus Rače), 3. Melanija Leskovar (Steklarna Luminos); Pikado - moški: L Aleksander Jamšek (Henkel Slovenija), 2. Milan Javnik (Kristal), 3. Damjan Jurič (Messer Ruše). št. 22 / 7. junij 2001 NAGRADNA KRIŽAN^ Avtor: Rudi Murn URADEN VLADAR- JEV NASLED- NIK ANGL. PISATELJ POKRI- VALO MAJHNA ZELENA ŽABA RUSKI VOZ ZA PREV. LJUDI KOPIČENJE KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK GLAVNA MAKEDON. REKA MAJHNA SEVERNO- MORSKA RIBA LJUDSKO: CUNJA DEi OBLAČILA JURIČ EVGEN MADRID ŠP. KLUB MADŽAR. LIRIK, SIMBOLIST (ENDRE) KONJSKI TEK PODOB- NOST FILMSKA IGRALKA COLLINS RADIJ AM. FILM. IGRALEC REEVES SNOV, KI NASTANE PRI PRESNOVI NAMEN ŠTEVNIK DEJSTVO GLAV. MESTO GANE POŠKODBA IZDELO- VALEC VRETEN KILOGRAM RO AVSI PRISTA- NIŠKA NAPRAVA ZG. ROB VINOGRADA SOLMI- ZACIJSKI ZLOG MESEC, ZEMLJIN SATELIT DIZEL DRAGO OREL CIGAN SL. GLAS. SKUPINA UMETNA SNOV, KI NADOMEŠČA STEKLO KAR KAJ OPLETA RDEČE MUSLIM. POKRIVALO EKVATOR NA HITRO NARISANA SKICA, RISBA UŽITNI TRDNI DEL KOKOSOVEGA OREHA POSLOVNI SODELAVEC GAMSJI BIVOL LJUDSKO: OGRAJEN PRQSTOR ZA ŽIVINO KARLOVAC ANGL. OBMORSKO M.; GROFIJA KENT PRI JUDIH NAGOVOR BOGA V MOLITVI ZNAČIL- NOST NEPOPU- I^ARNEGA ČLOVEKA SRBSKA PISATE- LJICA RIBNIKAR SLOV. PISATE- LJICA PEROCI LINO VENTURA ANTON PETJE STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA OBER LITINA GORSKI REŠEVALNI ČOLN KPfJ POR^ SAMEC GOVEDA VLADAR INKOV ADYENDRE -MADZ. LIRIK; KEANU REEVES -AM FILM. IGRALEC RIMSKA ŠEST SLOV. GRAFIK IN SLIKAR MEŠKO GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 22 (7. 6. 2001): 1:............................... 2: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreŽ' , pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov S1‘ nije, Dalmatinova 4,1 (XX) Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5000 toj1 •, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upo^ bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 18. junija 2001 t/ Pravilna rešitev gesel iz 20. letošnje številke Nove Delavske en°l sti: I. EUROSONG, 2. NUŠA DERENDA, 3. TRIUMF ESTONIJE. Nagr‘ 5000 tolarjev prejme Igor Burja, Svetčeva pot 6, 1241 Kamnik. i