Jože 2upaneič, Litija: Pred zgodovinskim dnevom v Marihoni. Razgovor s predsednikom Učitel js&sga doma toy. Antonom Hrenom. Onii dan nas je vabila ~v stojo sredo 'Slov. Bistrica. Zadnji, udoben: Pullmannov vagon je bil določen za_ nas Ciril": metodarje, ki smo odhajali zborovat na * našo severno mejo. Prav v naglici smo se zbrali Litijani med pestro tovarisijo. ki je pribrzela iz Ljubljane; zato sem tembolj začudeno segel v roke tovarišu Antonu Hrenu, šol. upravitelju v Studencih pri Mariboru, ki je imel radi or~ ganizacijskih zadev posla v Ljuhljanv pa se je domov grede namcnil kot vnete vojščak armade CMD na veliko skupščino. Od Zidanega mosta; dalje nas j.e bil že kar lep krog učiteljskih cirilmetodarjev, ki smo seveda naeeli raznovr-st" Tia stanovska razglabljania. S tovarišem Hrenom pa sva se kasneje zavrtela le Ibolj okrog mladega UD v Maribaru. Tako v kupeju, koder ]t dajalo kolesje privlačen takt in še potem v Bistrici, koder sva ob čaši vinskega soka poželela UD vso srečo, mi je odgovorU na nekatera moja zvedava vprašanja naslednje: Kdaj bo slavnostna otvoritev našega mariborskega Učiteljskega doma, prvega, ki ga otvarja slov. učiteljstvo? Slavnostna otvoritev prvega Učiteljskega doma, ki ga je doseglo slovensko učiteljstvo, se bo vršila v soboto 5. novembra t. 1. Kakor me poznaš, jaz nisem za parade bodisi katerekoli vrste. Uverjen sem namreč, da tiho, smotreno in vztrajno delo mnogo več doseže, kakor vse lepe in navdušene besede, ki se vedno kmalu pozabijo. — A od mnogih strani — tudi izven učiteljskih — se je poudarjalo, da je realizacija UD tako važen dogodek za bodočnost našega stanu, ki ne sme tiho mimo našc javnosti. Občni zbor UD je upošteval te želje in .se je izrekel soglasno za slavnostno otvoritev. Jaz kot predsednik pač nisem mogel glasovati proti večini. Ali ne boste ob tisti priliki spet prikazali našo severno prestolico kot Maribor v jeseni? Katere večje prireditve bodo še v okviru irjariborskega tedna? Časovno je ta slavnost — dne 5. novembra — nekoliko pozna. A smo upoštevali že- ljo mariborskih gospodarskih krogov. Tiste dni se bo namreč vršilo v Mariboru več gospodarskih in zgodovinsko kulturnSi prireditev, kakor: razstava sadja, perutnine, čebeloreje. poizkušnja vina itd. Zaledje Maribora je znano po svoji sadjereji še preko mej države. Letos n. pr. so kupci sadja v naših krajih ne samo iz sosednje Avstrije in Nemčije, ampak celo iz Holandske in drugih severnih držav. Tudi perutnina slovi. Saj je n. pr. štajerska kokoš znana daleč naokrog. Tudi Ti si menda že kaj slišal o štajerskih — kopunih. Pa samo — slišal, poskusil pa najbrž še ne. {Tov. Hren, le prepričaj me kmalu o tej dobroti.) — O vinu ni treba govoriti. Tiste dni priredi tudi Ipavčeva pevska župa »Besedo« v spomin 70letnice Čitalnice, ki je imela za Maribor in vse ostale kraje Štajerske velik nacionalno in kulturno preporoden pomen. Torej dovolj prireditev, ki so važne in zanimive tudi za učiteljstvo. Izmed učiteljskih prireditev v okviru tistih dni pa omenjam: skupno zborovanje treh mariborskih učitelj. društev, kakor tudi svetolenartskega in slovenjebistriškega. Vsa štejejo okrog 500 članov. Zaprosili smo pa tudi ostala oddaljenejša učiteljska društva mariborskega okrožja, da se udeleže te slavnosti vsaj po deputacijah. Upamo, da bodo tudi naši »Kranjci« pohiteli takrat pogledat naš dom in severno metropolo ob slavnostnih dneh. Primerno bi bilo, da se takrat zbero predsedniki vseh društev naše sekcije k svojemu posvetu. Je menda že sklenjena zadeva. Morda priredi tudi EO ob tej priliki svoj izlet v Mar.bor. Imamo namreč precej upanja, da bo dovoljena četrtinska vožnja. Kdaj ste položili temelje Učiteljskemu domu, kdo je bil med prvimi njegovimi zidarji. Prosim Te, očrtaj mi sodelavce, ki imajo zaslugo pri realizaciji lepe ideje. Društvo UD je bilo ustanovljeno 16. julija 1922. Torej praznuje že 10-letnico obstoja in sc je letos zaradi večje stabilnosti in praktičnosti po nakupu doma preosnovalo v zadrugo z omejeno zavezo. Kdo ga je ustanovil, vprašaš? Mariborski tovariši in tovarišice skupno, dasi sem jaz največ vodil predpriprave, sestavil pravila itd. Na misel ustanovitve takega društva smo prišli menda že prvo leto po prevratu. A imeli smo toliko drugega posla in težkoč, ko smo duhovno ustvarjali naš slovenski Maribor, da se je ustanovitev društva zavlekla. V prvem društvenem odboru navedem ta-le imena: Rode Viktor (mešč. šola), Skaia Anton (zdaj referent v ministrstvu prosvete), Kožuh Mirko, Bračič Herma (mešč. šola), Karbaš Fr. (Sk>v. Bistrica), Majcen Alojz (Selnica), Rajšp Josip (Ormož), Womer Iv. (Muta), Klemenčič Jože (Pobrežje), Bračič Milka, Močnik Peter (Guštanj), Vodenik Tinče, Gorup Jože (Ptuj). Iz tega je razvidno, da smo spočetka skupno delovali z našimi. tovariši in tovarišicami iz meščanske šole. Takrat smo imeli še tudi skupno stanovsko organizacijo. Pozneje je dobilo meščanskošolsko učiteljstvo svojo lastno stanovsko organizacijo in je s par častnimi izjemami prenehalo z udejstvovanjem pri UD. Vsi poznamo tisto: vinar do vinarja... kamen do 'kamna ... Zanima nas pa le vse, kako ste delali vi! Prva leta smo zbirali članarino po 10 Din. Mnogo sreskih društev JUU je korporativno pristopilo in bilo ves čas včlanjeno, še celo tisto leto, ko smo uvedli na predlog starega idealista tov. Rajšpa 100 Din letne članarine. Omenjam samo nekatera imena teh vzornih društev, n. pr.: ormoško, slovenjebistriško, ptujsko, ljutomersko, mežiško, slovenjegraško, šoštanjsko in še nekatera druga. Lepe tisočake nam je dalo zbiranje temeljnih kamnov po imenih naših vzornikov: Neratov, Ganglov, Klampferjeve, Tinčeta in Tilke Vodenikove ter Porekarjev. Učiteljska tiskarna nas je že v drugem letu podprla z darom 10.000 Din. Od Dimnikove knjižice »Peter Veliki Osvoboditelj« smo dobili 6000 Din. Tako je v veselje vseh rastel kupček. Videli pa smo, da pridemo kljub temu le prepočasi do potrebne vsote. Začeli smo kapitalček trgovsko obračati. Založili smo dva zvezka narodnih pravIjic iz Prekmurja, sliko državnega grba in postopoma razne ročne zemljevide, ki so se lepo uvedli v naših šolah in nekateri dosegli že več izdaj. Zdaj imamo 7 vrst ročnilh zemljevidov v zalogi. Ze lani smo pričeli z izdajo stenskih šolskih slik in smo letos ravnokar izdali spet tri nove. — Gospodarska akcija nam je dala nad dve tretjini premoženja, ki je naraslo koncem lanskega leta na 660.400 Din; polovico suhega denarja, drugo pa v blagu. Res! Vzorno in na široko zasnova- na akcija, ki je izrabila prav vse pri- ložnostne momente. Vendar reci mi z dvema, tremi besedami: glavna zasluga in osrednja sila vašega dela? Do uspeha je privedlo vztrajno in smo- treno delo, ki mora prej ali slej roditi dobro- te. Poleg tega smo imeli srečo z nakupom stavbe, ki ni zahtevala nobenih investicij, ampak je bila takoj pripravna za naše na- mene. V Ljubljani imamo že tri decenije društvo za zgradbo Uč. doma. Zakaj to ne more uresničiti dolgoletnih želja? Kje so hibe? Vprašaš: Kje so hibe ljubljansikega učit. doma? Primerjaj naše delo z njegovim, pa jih — najdeš! Poleg drugega pa manjka tam par vztrajnih delavcev, ki bi ostali več let na krmilu. So pa še druge okolnosti. Uverjen pa sem, da se tudi ljubljanski dom bliža svoji realizaciji Zavest skupnosti, ki je bila pri vas že tako močno razvita celo desetletje, je vsekakor dvignila stanovsko moralo po nakupu stavbe. Razpoloženje je zdaj med »Štajerci« — da se mu maščujem za »Kranjce« — gotovo vseskozi rožnato. Kaj pa glede prijav s strani stanovalcev? Zanimanje članstva za dom je bilo dokaj razveseljivo in dosti veliko. Dobra tretjina učiteljstva se je odzvala vsaki naši akciji. Samo ob izplačilu razlik na plačah smo prejeli darov ca. 27.000 Din, ker smo afccijo dobro organizirali, Z nakupom stavbe pa sta zrastla ponos in samozavest v našilh vrstah. Seveda pa posameznih kritikov-zabavljačev nikjer ne manjka. A ti ne pridejo v poštev! Velika večina našega učiteljstva je dobra in požrtvovalna — dokler le zmore; in če vidi realni cilj pred seboj, pa da pot do njega ni predolga. Odziv za prijavo gojencev pa ni bil tak, kakor smo ga pričakovali. Vzroki: kljub zagotovilu nekateri niso upali, da bomo mogli pričeti s sept.; rajoniranje sprejema gojencev v srednje šole; nekaterim je preskrbnina 500 dinarjev previsoka. Nekateri so zahtevali koedukcijo, katera pa vsaj izprva ni izvedljiva iz raznih lahko umljivih razlogov. Zopet drugi ne morejo misliti, da bi učiteljstvo ustvarilo in prav uredilo kaj dobrega. Smo pač majhni in bolj in več zaupamo drughn, nego sebi. Pa vse to so začetne težkoče, ki bodo sčasoma same odpadle. Dom si je potreba le ogledati, pa tudi njegov notranji ustroj in zrušili se bodo vsi predsodki! Prosim Te, dragi mariborski Tone! Še končno vprašanje. In načrti za prihodnje dni? V naravi človeka je, da stremi vedno višje in višje. Zato tudi pri. našem domu še ni konec dela in žrtev. Saj smo šele v začetku. Najrajši bi ta dom prepustili hčerkam učiteljstva ki so v marsikatcrem oziru še bolj potrebne dobrega varstva ncgo fantje. — Za fante pa bi dobili drugega. Mogoče se bo dala uvesti koedukacija. Vse to in še marsikaj pa bo pokazala bodočnost. Za sedaj je glavno, da imamo vsaj nekaj. In to nam nudi mnogo možnosti do nadaljnjega razvoja!