Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 101-112 (2001)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-18Strokovni teoretsko-pregledni prispevekH Kaj doloea na.e vedenjeR MARKO RADOVAN ¶ Andrago.ki center Slovenije, LjubljanaH Povzetek: V elanku predstavljam teorijo razumne akcije (TRA), t.j. model vedenja, ki sta ga v sedemdeseti . letih razvila Ajzen in Fishbein (1973; 1980) in koncept reciproenega determinizma, ki predstavlja mode× vedenja Alberta Bandure (1986; 1997). Oba modela .tejemo med socialno kognitivne modele za katere jI znaeilno pojmovanje, da je posamezen cilj, naj bo to socialni objekt ali vedenje, odvisen od posameznikovI interpretacije situacije ter preprieanj v zvezi z njo. Po TRA je specifieno vedenje odvisno predvsem oB specifiene vedenjske namere, ki je funkcija dveh kognitivnih dejavnikov: stali.e do vedenja in zaznani . normativnih prieakovanj referenene skupine. Po drugi strani pa Bandura trdi, da je posameznikov a motivacija za doloeeno vedenje oz. usmerjenost k doloeenemu socialnemu objektu odvisna od prepriean . o lastni ueinkovitosti. V prispevku predstavljam tudi nekatere poskuse sinteze obeh modelov o Kljuene besede: socialna psihologija, teorija razumne akcije, stali.ea, samoueinkovitost, socialna kognicij a What determines our behaviorR MARKO RADOVAu Slovenian Institute for Adult Education, Ljubljana, SloveniaH Abstract: The Ajzen-Fishbein attitude-behavior model called the .Theory of reasoned action. anB Albert Bandura.s concept of reciprocal determinism are presented. Both models belong to the socialN cognitive paradigm which characterizes behaviour with evaluation of different goals. Ajzen and FishbeiU (1973; 1980) proposed that specific behaviours are predictable from specific behavioural intentions o These intentions are a function of two components: the attitudes toward the act in question anB percieved normative expectations of the reference group. On the other hand, Bandura (1986; 1997Ö claims that the person.s motivation for a specific behavior and direction toward a specific social objec1 reflects perception of her/his self-efficacy beliefs. Some of the findings concerning the synthesis of thI two models are also reviewed o Keywords: social-psychology, theory of reasoned action, attitudes, self-efficacy, social cognitioU CC=304 1 *Naslov / address: Marko Radovan, Andrago.ki center Slovenije, .martinska 134a, 1000 Ljubljana, Slovenija,He-mail: marko.radovan@acs.siH 102RM. RadovanH Eden od osrednjih problemov psihologije je razumevanje in z njim napovedovanjI vedenja. Kolikor je psiholo.kih teorij, toliko je tudi razlienih definicij s katerimi opisujej 1 determinante vedenja, naj si bodo to osebnostne lastnosti, nezavedne .elje, goni ali p a te.nje po samouresnieevanju. V socialno kognitivni psihologiji je pozornost usmerjen a predvsem v razumevanje posameznikovega zaznavanja in razlage socialnih objektov ¸ fenomenov in odnosov (Rus, 1991, 2000), na podlagi katerih si gradi svet v katere . .ivi in deluje. V elanku .elim primerjati dva vzroena modela vedenja Ajzen iU Fishbeinovo (1973; 1980) teorijo razumne akcije (TRA-Theory of Reasoned AcN tion) in model Alberta Bandure (1986; 1997) imenovan reciproeniHdeterminizem(Reciprocal Determinism). Eeprav koncepta izhajata iz razlienih tradici . psiholo.kega raziskovanja, prvi iz socialne psihologije in raziskovanja stali.e, drugi p a iz teorije socialnega ueenja, ki je bli.je vedenjskim teorijam, sta si v marsieem podobna. V prispevku bom predstavil tudi nekatere poskuse sinteze obeh modelov o Teorija razumne akcije (TRA)R TRA bi lahko uvrstili v sklop kognitivnih teorij prieakovanj, saj temelji na predpostavki ¸ da se ljudje vedejo veeinoma racionalno in na podlagi interakcije posameznika z okoljem o Odnosu med zaznano dosegljivostjo in za.elenostjo cilja ter vedenjem se v modelß TRA kot dodatni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo za doloeeno vedenje, pojavljajo . I zaznani pritiski referenene skupine in motivacija za podrejanjem njihovi . prieakovanjem. Kot bomo videli v nadaljevanju so osnovnemu modelu kasneje dodajalô .e druge dejavnike (npr. vpliv prej.njega vedenja, zaznane kontrole nad vedenje . itd.) s katerimiso sku.ali poveeati dele. pojasnjenega vpliva determinant, ki ki vplivaj 1 na vedenje o Stali.eaR Prva komponenta TRA so stali.ea. Veeina psiholo.kih definicij stali.e jih opisuje ko1 nekaj do eesar smo naklonjeni ali ne. Allportova (1935) klasiena definicija stali.e a opredeljuje kot »stanje mentalne in nevrolo.ke pripravljenosti sistema, ki se oblikuje X izku.njami in ima neposreden vpliv na posameznikovo odzivanje ob sooeenju X doloeenimi objekti ali situacijami« (cit. po Breckler in Wiggins, 1989). Po Krech ¸ Crutchfield in Ballanchesu so stali.ea ....trajni sistemi pozitivnega ali negativneg a ocenjevanja, eustvenih stanj in vedenjskih tendenc proti razlienim socialnim objektom0 (Krech, Crutchfield IN Ballanches, 1972, str. 143). Ta, trokomponentni model, ki je bi× dolga leta prevladujoe v socialni psihologiji, je sestavljen iz: kognitivne, afektivne iU vedenjske funkcije o Ajzen in Fishbeinovo pojmovanje stali.e je malo drugaeno. Strinjata se, da s 1 kognicije, eustva in vedenje glede na objekt stali.e konsistentna. V njunem modelß 103R stali.ea niso zgolj v relaciji do preprieanj temvee so kot trdi Ajzen (1989) tudi vzroen 1 povezana z stali.ei. To pomeni, da so stali.ea funkcija vrednotenja posameznega cilj a in zaznane instrumentalnosti tega cilja glede na druge osebne cilje (Ajzen in Fishbein ¸ 1980). Pomembno se mi zdi poudariti, da stali.ee v tej teoriji ne oznaeuje klasieneg a odnosa do objekta kot takega, temvee do specifienega vedenja, povezanega z njim o Po mnenju obeh avtorjev merjenje splo.nih stali.e (do oseb, institucij,.) ne omogoe a tako visoke napovedljivosti vedenja, kot ee posameznika vpra.amo po stali.eu d 1 tega vedenja1. Po tej teoriji torej stali.ee do tujcev kot takih ne vpliva na to, ali b 1 oseba X zaposlila tujca v svojem podjetju ali ne - njegova odloeitev je odvisna predvse . od tega, ali meni, da prina.a zaposlovanje tujcev dobre ali slabe posledice o Kako bo stali.ee do doloeenega vedenja ovrednoteno, je v teoriji TRA odvisn 1 od ƒ prieakovanih rezultatov dejanja in vrednosti rezultata. Kak.na bodo t a prieakovanja, pa je odvisno od preprieanj, ki jih ima posameznik o doloeenem vedenju o Temeljna komponenta, s katero je mogoee razumevanje in spreminjanje stali.e, s 1 zato preprieanja. Preprieanje ponavadi povezuje doloeen objekt z doloeenimi atributi. V primerih vedenjskih preprieanj (kjer je objekt preprieanj vedenje), se atributi nana.aj 1 na mo.ne rezultate vedenja o Subjektivna normaR Druga komponenta TRA je subjektivna norma, ki bi jo lahko primerjali s socialnimô ali skupinskimi normami. Beeaj (1997) ugotavlja, da so socialne norme sicer te.k 1 opredeljiv pojem, so pa eden od najpomembnej.ih pojavov v socialni psihologiji, sa . imajo velik pomen pri posameznikovi (socialni) motivaciji za doloeeno vedenje. Novej. I teorije norm definirajo socialne norme kot splo.no sprejete standarde socialneg a vedenja, mi.ljenja in obeutenja in so zelo povezane z drugimi kognitivnimi dejavnikô vedenja, kot so stali.ea, vrednote in preprieanja (Turner, 1991; cit. po Beeaj, 1997) o Kot vidimo na SLIKI 1 je subjektivna norma je v modelu TRA postavljena kot neodviseU dejavnik. Predpostavlja se torej, da so posameznikova stali.ea neodvisna determinant a vedenja oz. vedenjskih namer. Veliko avtorjev je namree mnenja, da so stali.ea lI internalizacija socialnih norm, s tem, da ugotovaljanje socialnih norm spada na podroejI sociologije, individualnih stali.e pa na podroeje psihologije. (Sherif, 1936, po Beea . 1997). Zato si zlahka zastavimo vpra.anje koliko je subjektivna norma doloeena . stali.ei in obratno. Ajzen in Fishbein subjektivno normo definirata podobno kot stali.eaç kot funkcija preprieanj o doloeenem obna.anju, s tem da v tem primeru ne govorim 1 o vedenjskih, temvee o normativnih preprieanjih. Normativna komponenta teorijI opisuje vpliv socialnega okolja na vedenje oz. preprieanje posameznika o verjetnosti ¸ 1Na drug pomemben vidik napovedovanja vedenja s pomoejo stali.e opozarjajo tudi Fazio (1989) inHBorgida & Cambell (1982), ki trdijo, da je mogoee odkriti med bolj .globalnimi. stali.ei in vedenjemHmoeno povezanost, takrat, ko so ta stali.ea .kognitivno dostopna. oz. ozave.eena.H 104RM. RadovanH da elani doloeene referenene skupine od njega prieakujejo in odobravajo tako vedenje o Iz tega vidika lahko subjektivne norme primerjamo z skupinskimi normami kot ji . definirajo Krech in dr. (1972), ki loeijo socialne norme (kot integralni del kulture) te . skupinske norme, ki varrirajo glede na manj.e (referenene) skupine ali organizacije iU so veeinoma konsistentne z socialnimi normami. Kak.en vpliv imajo norme na vedenje ¸ je odvisno od posameznikove pripravljenosti (motivacije) za podrejanje prieakovanje . referenenim socialnim skupinam. Motivacijo za podrejanje avtorja razlagata na dv a naeina: kot (1) posameznikovo pripravljenost za podrejanje prieakovanjem referenenI skupine ne glede na njene partikularne zahteve in je izra.ena kot splo.na tendenc a posameznika k prilagajanju ter kot (2) pripravljenost za podrejanje specifienim zahteva . za doloeeno vedenje (Ajzen in Fishbein, 1980). Posameznikova normativna preprieanj a so torej vezana na percepcijo referentovega stali.ea do njegovega vedenja. To pomeni ¸ da ee A meni, da ima B pozitivno stali.ee do A-jevega obna.anja, po tem tudi sklepa ¸ da B od njega tako vedenje prieakuje o Proporcionalno, glede na relativno pomembnost pri napovedovanju vedenjski . namer, sta stali.eni in normativni komponenti dodani .e empirieni ute.i (na sliki 1 st a to W1 in W2), ki variirajo glede na vrsto vedenja, ki naj bi ga posameznik izvedel ¸ pogojev, pod katerimi naj bi to vedenje teklo, in zaradi posameznikovih osebnostni . znaeilnosti. Tako je npr. za neko vedenje mnenje referenene skupine bolj pomembn 1 PRIEAKOVANJE IN IVREDNOST IZIDAISUBJEKTIVNAINORMAINORMATIVNA IPREPRIEANJA IN IPRIPRAVLJENOSTIZA PODREJANJEIRELATIVNI POMENISTALI.E IN NORMISTALI.EAINAMERAIVEDENJEIRrrrrw2w1 Slika 1: Odnosi med preprieanji, stali.ei, subjektivnimi normami, vedenjsko namero inHvedenjem (Ajzen in Fishbein, 1980).H 105R pri oblikovanju vedenjskih namer kot za drugo. Doloeen del vpliva pa je potrebn 1 pripisati tudi vplivu situacijskih spremenljivk, kot so .vidnost. vedenja, osebnostnI znaeilnosti in interesi. Stali.ea in subjektivna norma so torej matematiena funkcij a ute.i in pomembnosti (t.j. splo.ne pomembnosti in pomembnosti teh preprieanj z a posameznika o Vedenjske namereR Ajzen in Fishbein (1973; 1980) poudarjata, da je veeino socialnega vedenja pod zavestn 1 kontrolo in je zato napovedljivo iz vedenjskih namer. Ko govorita o vedenjskih namerah ¸ mislita predvsem na doloeeno stopnjo pripravljenosti oz. motiviranosti za vedenje alô doseganje nekega cilja. Glede na TRA so vedenjske namere funkcija dveh determiN nant: prva odra.a individualne vplive, druga pa socialne. Posameznik se bo torej obna.a× na doloeen naein takrat, ko bo menil, da je njegovo poeetje smiselno, in takrat, ko b 1 menil, da ga odobrava tudi njegova referenena skupina o edenjske namere so neposredna determinanta vedenja, ki omogoea (z ustrezni . merjenjem) dokaj nataneno napovedovanje le-tega. Povezanost med vedenjem iU vedenjskimi namerami je zato odvisna od specifienosti vedenja - bolj kot je mer a namere abstraktna in posplo.ena, manj.a bo njena korelacija med dejanskim vedenje . in easovnim razmikom, ki poteee med (prvim) merjenjem vedenjskih namer iU opazovanim vedenjem. Na vedenjske namere lahko vpliva .e mnogo drugih zunanji . spremenljivk, kot so demografske ali osebnostne znaeilnosti, spremenljivke, zadevaj 1 konkretno vedenje oz. situacijske spremenljivke, ki vplivajo na samo vedenje. Za tI Ajzen in Fishbein trdita, da so praktieno vse povezane tudi z enim od primarni . dejavnikov v tej teoriji (se pravi s stali.ei ali subjektivno normo), zato jih ne prikazujet a kot neodvisne dejavnike vpliva o Zaznana kontrola vedenja in samoueinkovitostR Temeljna predpostavka teorij prieakovanj je, da se elovek o svojem vedenju odloe a zavestno in ga kontrolira. Vi.je kot je prieakovanje, da bo doloeeno vedenje pripeljal 1 do doloeenega stanja ali izida, in bolj kot je to cenjeno, vi.ja bo motivacija za doseganjI tega cilja (Weiner, 1992). Moe motivacije je torej odvisna od privlaenosti cilja iU prieakovanih rezultatov doloeene dejavnosti oz. je funkcija subjektivne vrednosti cilj a proti kateremu posameznik te.i, in prieakovane verjetnosti doseganja tega cilja (Vroom ¸ 1964, cit. po Bandura, 1997). Nekatere raziskave so pokazale, da pri izbiri cilja nô pomembna samo njegova privlaenost in socialna sprejemljivost, ampak tudi (zaznanaÖ dosegljivost (Beck in Lund, 1981; 1990; Hackett, 1999; Wheeler, 1983, cit. po Bandura ¸ 1997). Nezaupanje v sposobnost doseganja zastavljenega cilja lahko zato izniei . I tako privlaeen cilj o 106RM. RadovanH To pomanjkljivost modela TRA je sku.al Ajzen nadgraditi s .teorijoHnaertovanega vedenja. (Theory of Planned Behaviour), v katero je vkljueil no . primarni dejavnik .zaznano kontrolo vedenja. (percieved behavioral control).HZaznano kontrolo vedenja (ZKV) sta Ajzen in Madden (1986) definirala ko1 prieakovanja o lastni kompetentnosti za uresnieitev nekega vedenja in prieakovanja 1 tem, koliko posameznik meni, da lahko zunanji faktorji vplivajo na rezultate doloeeneg a vedenja. ZKV je torej dvodimenzionalna, sestavljena iz notranjih in zunanjih dejavniko . kontrole nad vedenjem o Kot vidimo na sliki 2 vpliva ZKV na vedenje neposredno in posredno. V prvô razlieici naj bi se ZKV pojavila kot pomemben napovedovalec vedenja takrat, k 1 posameznik dvomi, v kak.ni meri je vedenje pod njegovo kontrolo, v kak.ni pa odvisn 1 od razlienih zunanjih dejavnikov. Ee meni, da vedenje ni prete.no pod njegovo kontrolo ¸ bo motivacija zanj nizka. V tej verziji je ueinek ZKV na kasnej.e vedenje posreden N preko vedenjskih namer, medtem ko ima v drugi razlieici ZKV poleg posrednega tudô neposreden vpliv na vedenje. Neposredni vpliv bo imela v primeru, ko izvedba vedenj a ne bo odvisna samo od njegove motiviranosti za to vedenje, ampak tudi oB posameznikove ocene, ali ima spretnosti, ki so potrebne za uspe.no doseganje .eleneg a cilja. Po Ajzen in Madden (1986) je od tega, kako posameznik zaznava kontrolo n a vedenjem, odvisno pozitivno ali negativno vrednotenje vedenja, cilja ter moe motivacijI za njegovo uresnieitev. Z dodajanjem tretjega neodvisnega dejavnika vedenja je TR . pridobila novo razse.nost prena.anja tudi na tista vedenja, za katera ocenjujemo, da jI zaznavanje lastne kontrole nad vedenjem pomemben motivacijski dejavnik o Stali.eeSubjektivnanormaVedenjeVedenjskenamereZaznanakontrolavedenja Slika 2: Model planiranega vedenja (Ajzen in Madden, 1986) e 10T Reciproeni determinizemR Teorija planiranega vedenja se je razvijala vzporedno z vse veejim uveljavljanje . koncepta samoueinkovitosti Alberta Bandure. Predpostavka Bandure je, da posamezni÷ v svojem vedenju ni determiniran niti s strani prirojenih danosti, niti ne z okoljem o Proces, znotraj katerega posameznik oblikuje svojo »usodo«, Bandura (1986; 1997Ö imenuje reciproeni determinizem (slika3). Ta proces oznaeuje medsebojno povezanos1 oz. »triadno reciproeno kavzalnost« (triadic reciprocal causation) individualni . dejavnikov, vplivov okolja in vedenja o Podobno kot Ajzen in Fishbein tudi Bandura izpostavlja relativno pomembnos1 posameznega dejavnika, ki se spreminja glede na okolje in vrsto vedenja. Reciproenos1 torej ne pomeni, enake moei dejavnikov, saj je njihova moe odvisna stopnje kontrole ¸ ki jo posameznik euti nad ciljem ali vedenjem ki si ga je zastavil itd. Veasih je z a osvojitev posameznega cilja pomembnej.a spodbuda okolja, drugie pa kljueno vlog 1 odigrajo individualni dejavniki. Osrednji del preprieanj, s katerimi posameznik ocenjujI kontrolo nad svojimi dejanji in okoljem, v katerem .ivi so po Banduri mnenja o lastnô ueinkovitosti. n Samoueinkovitost je ena od temeljnih predpostavk BandurovI socialnokognitivne teorije, ki povezuje sposobnost samoregulacije in drugi . samodirektivnih mehanizmov, ki kot sestavni deli sistema jaza posamezniku omogoeaj 1 vzpostavljanje kontrole nad lastnim mi.ljenjem, eustvovanjem in aktivnostjo (Bandura ¸ 1986). Gre za preprieanja o lastni uspe.nosti, ki pomenijo obeutenje osebnI kompetentnosti pri doloeenem opravilu. Ee citiram Banduro, se »... zaznavanjI samoueinkovitosti nana.a na preprieanja o posameznikovi zmo.nosti organiziranja iU izvr.itve posameznih dejanj, ki so potrebna za doseganje doloeenega cilja ...« (Bandura ¸ 1997, str. 3). To pomeni, da posameznikov dose.ek ni tako pomemben, kot je pomembn a Os V = vedenjeOs = osebnostOk = okolje Ok V Slika 3: Reciproeni determinizem (Bandura, 1986; 1997).H 108RM. RadovanH interpretacija tega dose.ka (nekateri lahko dose.ejo veliko, pa .e vedno niso preprieanô o svoji samoueinkovitosti). Posameznik bo v tisto podroeje delovanja, kjer se eutô uspe.nega in ueinkovitega vlo.il vee napora in truda kot v tistega, pri katerem o svojô ueinkovitosti ni prepriean (Bouffard-Bouchard, 1989). V zvezi tem je zanimiva primerjava med stali.ei kot jih definirata Ajzen iU Fishbein in samoueinkovitostjo. Tako kot Ajzen in Fishbein, je tudi Bandura mnenja ¸ da je motivacija za vedenje odvisno od razlienih vrst prieakovanj. Ajzen in FishbeiU (1973; 1980) omenjata predvsem prieakovanja o pozitivnih ali negativnih ƒ izidihHvedenja (outcome expectations/evaluations), Bandura (1986; 1997) pa dodaja . I .prieakovanja o ueinkovitosti. (efficacy expectations). Prieakovanja o izidih s 1 povezani s samoueinkovitostjo zato, ker le-ta (delno) determinira prieakovane izidI (npr. .tudent, ki je prepriean v lastno znanje, prieakuje na testu dobro oceno). Zato ¸ trdi Bandura (1986), so izidi, ki jih prieakujemo v veliki meri rezultat tega kar verjamemo ¸ da lahko storimo. To nas seveda ne sme zavesti na misel, da so si prieakovanja o izidi . in samoueinkovitost vedno konsistentni. Posameznik lahko prieakuje (zaradi situacijski . dejavnikov) negativne posledice svojega vedenja, kljub visoki samoueinkovitosti o Samoueinkovitost je tudi kljueni motiv posameznikove odloeitve, da se bo X doloeenim problemom sploh spoprijel, koliko napora bo vlo.il v svoje prizadevanje iU kako dolgo bo pri tem vztrajal. Na podlagi samoueinkovitosti se podobno kot pri TRA ¸ tudi pri Banduri oblikujejo namere in cilji vedenja. Bandura trdi, da posamezniki z vi.j 1 stopnjo samoueinkovitosti ob neuspehu poveeajo trud in vztrajajo toliko easa, dokle . .elenega cilja ne dose.ejo (Bandura in Cervone, 1983; Cervone in Peake, 1986; cit o po Bandura, 1997; Zimmerman, 1996). Po Banduri (1986) se z izra.eno namer 1 verjetnost, da se bo vedenje spro.ilo zelo poveea. Nasprotno kot Ajzen in Fishbein, kô ugotavljata namero vedenja, je on mnenja, da so namere, ki so povezane s cilji bol . pomembne, ker usmerjajo in vodijo elovekovo vedenje v dalj.em easovnem obdobjß (Bandura jih imenuje .goal intentions.). Za razumevanje vedenja je ta argumen1 najbr. res pomemben, za njegovo napovedovanje pa malo manj o Cilji torej usmerjajo vedenje, medtem, ko pa na samo izbiro ciljev vpliva niv 1 samoueinkovitosti. Slika 4 prikazuje vpliv samoueinkovitosti na tri temeljne vidikI kognitivne motivacije: poleg postavljanja ciljev, .e na pripisovanje vzrokov iU prieakovanja posledic ravnanja o Kot vidimo na sliki 4 se mnenja o samoueinkovitosti se razlikujejo glede na (1Ö nivo, ki doloea stopnjo te.avnosti doloeene dejavnosti, pri kateri se zaene spreminjatô zaznavanje samoueinkovitost, (2) splo.nost zaznane samoueinkovitosti in (3) moeHmnenj o samoueinkovitosti, ki oznaeujejo njihovo stabilnost (Bandura, 1997). N a zastavljanje ciljev pa ima samoueinkovitost kvantitativen in kvalitativen vpliv, saj vpliv a na vrsto in zahtevnost ciljev, trud, ki ga bo v njihovo doseganje vlo.il in posameznikov 1 vztrajnost pri tem o Glede na opisane in preverjene znaeilnosti samoueinkovitosti je bilo prieakovati ¸ da bo le-ta dejavnik, s katerim lahko pojasnimo velik del razlogov za doloeeno vedenje o De Vries, Djikstra in Kuhlman (1988) so predlagali vedenjski model, v katerega s 1 109R OSEBAE VEDENJEE REZULTATE PRIEAKOVANJA O E LASTNI UEINKOVITOSTIE - nivoE - moeE - splo.nostE PRIEAKOVANIE REZULTATIE - fizieniE - socialniE - samo-evalvacijaE Slika 4: Odnos med samoueinkovitostjo in prieakovanimi rezultati vedenja (Bandura,H1986, 1997).H integrirani elementi Bandurove socialnokognitivne teorije in teorije premi.ljene/razumnI akcije. Predvidevali so, da posameznikovo vedenje ni razlo.ljivo le z ocenitvijo teg a vedenja (stali.ei) in socialnimi pritiski nanj (subjektivnimi normami), temvee tudi . prieakovanji v zvezi s kompetencami, ki so potrebne za doseganje tega cilj a (samoueinkovitost) (gl. sliko 5) o Predpostavka Ajzna in Fishbeina (1980) je, da se ostali individualni dejavnikô (tudi samoueinkovitost) vkljueujejo v model TRA izkljueno preko stali.e do vedenja iU subjektivnih norm. Ta hipoteza se ni potrdila, saj je hierarhiena regresijska analiz a izloeila samoueinkovitost kot samostojen dejavnik, ki poleg stali.e in subjektivnih nor . vpliva na vedenjske namere in vedenje (de Vries in dr., 1988). Ugotovili so, da stali.e a skupaj s samoueinkovitostjo pojasnjujejo 44 %, subjektivne norme pa 22 % vedenjski . namer. Kar zadeva vpliv na vedenje, se je izkazalo, da vedenjske namere razlo.ijo 5â % variance, samoueinkovitost pa temu doda .e 9 %. Po njihovem mnenju to dejstv 1 potrjuje hipotezo, ki sta jo postavila .e Ajzen in Madden (1986), po kateri je neposredeU vpliv zaznane kontrole na vedenje posledica vpliva prieakovanih potrebnih spretnosti ¸ ki vodijo k prieakovanim rezultatom. Samoueinkovitost ima neposreden vpliv na vedenjI takrat, ko je to izven kontrole posameznika, ee pa meni, da je vedenje v celoti poB njegovo kontrolo, samoueinkovitost ni relevanten dejavnik o Zanimiva je tudi primerjava med zaznano kontrolo nad vedenjem (ZKV) iU samoueinkovitostjo. Terry in O.Leary (1995) sta .elela preveriti, ali samoueinkovitos1 in ZKV predstavljata enoten faktor ali pa ju je potrebno loeiti. Teoretieno sta izhajal a iz izhodi.e Bandure, da loeujemo med dvema tipoma prieakovanj (ki sem jih omenil . I prej): ƒ .prieakovanj o ueinkovitosti. in prieakovanj o pozitivnih ali negativnihHizidih vedenja). Predpostavka je bila, da naj bi bila ta prieakovanja dva med sebo . neodvisna dejavnika in konceptualno razliena pojma, ki vsak na svoj naein vplivata n a motiviranost za doloeeno vedenje. Ta prieakovanja so tudi del Ajzen in MaddenovI (1986) .zaznane kontrole vedenja., ki pa vkljueujejo tudi percepcijo zunanjih dejavnikov ¸ 110RM. RadovaP Stali.eaSubjektivnenormeVedenjeSamo- ueinkovitostVedenjskenamere Slika 5: Samoueinkovitost kot dejavnik TRA (de Vries in dr., 1988).H ki vplivajo na doseganje .elenega cilja. Tako samoueinkovitost kot zaznana kontrol a nad vedenjem ne predstavljata posameznikovih realnih z/mo.nosti, ampak bolj njegovI sodbe o njih o Empirieni del raziskave je pokazal, da razlikovanje med samoueinkovitostjo iU ZKV legitimno, saj je njun vpliv razlieen. Iz slike 6 je razvidno, da samoueinkovitos1 bolj vpliva na motiviranost za doloeeno vedenje, zaznana kontrola vedenja pa im a veeji vpliv na vedenje samo (Terry in O.Leary, 1995). Na podlagi teh spoznanj st a avtorja predlagala, da je potrebno pri meritvah loeiti oba faktorja, saj meri prvi predvse . notranje, drugi pa zunanje dejavnike kontrole nad vedenjem o Stali.eeSubjektivnanormaVedenjskenamereVedenjeSamo- ueinkovitostZaznanakontrolavedenja Slika 6: Vpliv samoueinkovitosti in ZKV na vedenje in vedenjske namere (Terry inHO.Leary, 1995).H 11b ZakljueekR Kateri dejavniki so torej najpomembnej.i za razumevanje in napovedovanje vedenjaË Enoznaenega in univerzalnega odgovora na to vpra.anje ni. Skupno izhodi.ee obeh teori . je, da moramo vzroke vedenja vedno iskati v interakciji med posameznikovimi psihienimô znaeilnostmi in znaeilnostmi okolja oz. situacije. Model TRA sloni na tradiciji raziskovanj a konsistentnosti med (manifestiranimi) stali.ei in vedenjem. Kljub temu, da bi si zaslu.i× tudi primerjavo s podobnimi modeli vedenja, ki temeljijo na raziskovanj stali.e, sem sI omejil le nanj, saj sem ga .elel predstaviti v istem kontekstu z modelom Reciproeneg a determinizma. Kljub temu, da modela temeljita na dveh razlienih raziskovalnih tradicijah ¸ pa so nekateri poskusi zdru.itve obeh pokazali, da dajeta (zdru.ena) dokaj celovito shem 1 dejavnikov, ki v doloeeni situaciji vplivajo na motivacijo za vedenje in vedenje samo o Raziskave, ki sem jih predstavil v prispevku so pokazale, da so dejavniki, ki vplivaj 1 na vedenje, med seboj povezani. Kateri bo imel veeji vpliv na vedenje posameznika, pa jI odvisno od interpretacije situacije, v kateri se nahaja. To pomeni, da ne obstajajo nek a absolutna .notranja pravila. oz. pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se bo posamezni÷ vedno vedel konsistentno z njimi. Vloga posameznega (psihienega) dejavnika in njegov a pomembnost je spremenljiva glede na specifieno situacijo, specifienega posameznika iU specifieno interakcijo med njima. Iz analize lahko zaenkrat ugotovimo, daç N imajo stali.ea najpomembnej.o vlogo pri vedenju, ki je relativno enostavno ¸ pomembno vlogo pa ima posameznikova ocena privlaenosti ciljae N subjektivna norma je najpomembnej.a, takrat kadar je vedenje pod velikim vplivo . referenenih skupine N samoueinkovitost pa je pomembna pri vedenju, ki od posameznika zahtev a doloeene spretnosti,da bi zastavljeni cilj dosegel o Ostaja seveda vpra.anje medsebojne povezanosti posameznih dejavnikov. Ali re . spra.ujemo po treh razlienih dejavnikih ali le po enem in istem. Stali.ea, norme iU samoueinkovitost so koncepti, kjer je .tevilo razlienih definicij izredno veliko oz. . posameznik primerih .prekrivajo.. Bandura npr. trdi, da je samoueinkovitost tista, kô vpliva na posameznikovo vrednotenje cilja, ki pa je po Ajzen in Fishbein tudi eden oB dejavnikov oblikovanja stali.e. Odgovoriti bi bilo zato potrebno koliko samoueinkovitos1 vpliva na oblikovanje stali.e in kak.en vpliv imajo stali.ea na razvoj samoueinkovitosti o Podobno se lahko vpra.amo tudi o povezanosti stali.e in norm. Pomen referenenih skupiU pri oblikovanju sodb posameznika je znan .e dolgo easa. Stali.ea so zato lahko le rezulta1 internaliziranih socialnih/skupinskih norm. V nekaterih primerih pa je tudi zaznavanjI subjektivne norme lahko posledica individualnih stali.e o ViriR Ajzen, I. (1989). Attitude Structure and Behavior. V A.R. Pratkanis, S.J. Breckler in A.G o Greenwald (ur.), Attitude structure and function (241-274). London: LawrencI 11c M. RadovanH Erlbaum o Ajzen, I. in Fishbein, M. (1973). Attitudional and normative variables as predictors o . specific behaviors. Journal of Personality and Social Psychology, 27 (1), 41-57 o Ajzen, I. in Fishbein, M. (1980). Understanding attitudes and predicting social behavior o Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall o Ajzen, I. in Madden, T.J. (1986). Prediction of goal-oriented behavior: Attitudes, intentioU and percieved behavioral control. Journal of Experimental Social Psychology, 22,H453-474 o Bandura, A. (1986). Social foundation of thought and action: A social cognitive theory.HEnglewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall o Bandura, A. (1997). Self-efficacy: The exercise of control. New York: Freeman o Beeaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja [Foundations of social influence]. Ljubljanaç Filozofska fakulteta o Bentler, P.M. in Speckart, G. (1979). Models of attitude-behavior relations. PsychologicalHReview, 86 (5), 452-464 o Bouffard-Bouchard, T. (1989). Influence of self-efficacy on performance in a cognitive task o Journal of Social Psychology, 130 (3), 353-363 o Breckler, S.J. in Wiggins, E.C. (1989). On defining attitude and attitude theory: Once morI with feeling. V A.R. Pratkanis, S.J. Breckler in A.G. Greenwald (ur.), Attitude struc-Hture and function (str. 407-428). London: Lawrence Erlbaum o de Vries, H., Dijkstra, M. in Kuhlman, P. (1988). Self-efficacy: The third factor beside . attitude and subjective norm as a predictor of behavioural intentions. HealthHEducation Research, 3 (3), 273-282 o Fazio, R.H. (1989). On the power of functionality of attitudes: The role of attitude accessibilN ity. V A.R. Pratkanis, S.J. Breckler in A.G. Greenwald (ur.), Attitude structure andHfunction (str. 153-180). London: Lawrence Erlbaum o Hackett, G. (1999). Self-efficacy in career choice and developement. V A. Bandura (ur.), Self-Hefficacy in changing societies (str. 232-258). Cambridge: Cambridge Universit Press o Krech, D., Crutchfield, R.S. in Ballanchey, E.L. (1972). Pojedinac u dru.tvu . ud.benikHsocialne psihologije [Individual in society: Textbook in social psychology].HBeograd: Zavod za ud.benike i nastavna sredstva o Rus, V.S. (2000). Socialna in societalna psihologije (z obrisi sociopsihologije) [Social andHSocietal Psychology (with outlines of sociopsychology)]. Ljubljana; Filozofsk a fakulteta o Rus, V.S. (1991). Socialno-kognitivna psihologija in nove teorije stali.e [Social-cognitivI psychology and new theories of attitudes]. Anthropos, 23 (4-5), 278-291 o Terry, D.B. in O.Leary, J. (1995). The Theory of Planned Behaviour: The effects of percieveB behavioural control and self-efficacy. British Journal of Social Psychology, 34, 199N 220 o Weiner, B. (1992). ƒ Human motivation: methaphors, theories and research (2nd ed.) o Newbury Park:: Sage o Prispelo/Received: 22.06.2000HSprejeto/Accepted: 23.12.2000H