Sežana KRAS 2010 908(497.12-14) 0801205 Najhitreje do knjige: © v knjigarnah @ www.mladinska.com/zakladislovenije F IZBERITE SVOJ ZAKLAD! Trije obroki po samo 19,99 € ali skupaj 59,96 € Več kot 264 strani, 25 x 29 cm gBsSSš: J. J-+ Naslovnica po vaši izbiri Foto: Borut Krajnc Ponovno presežno besedilo Matjaža Kmecla ter izjemne fotografije Joca Žnidaršiča, tokrat v NOVI preobleki. Popolnoma novo besedilo in izbor fotografij Jubilejna izdaja ob 30. obletnici prvega izida Motiv 3: Barje Motiv 1: Alpe l m Uredite si svet po svoje! Zakaj bi les samo ščitili pred zunanjimi vplivi, če zaradi vaše kreativnosti lahko tudi na novo zaživi? Poudarite njegovo teksturo in lepoto ter ga obenem zaščitite z lazurnimi premazi BORI. www.soncne-barve.si Lepota je večno Poletni oddih v Lipici Počitniški paket: Plača 1, bivata 2 (Paket 3 dni / 2 noči) - že od 142,00 € Paket vključuje: 2x polpenzion v dvoposteljni sobi hotela Maestoso 3*; voden ogled kobilarne, ogled treninga in predstave klasične šole jahanja, pijačo dobrodošlice ... Nov mladinski roman Dese Muck v prodaji! Avtorica Desa Muck je po 15- letnih ponovno napisala mladinski roman. Roman z naslovom 'Nebo v očesu lipicanca' se dogaja v Lipici med lipicanci. Roman lahko kupite v Lipici v prodajalni s spominki ter na recepciji hotela Maestoso. Roman lahko naročite po e-pošti info@lipica.org. Cena romana je 20,00 € (poštnina ni vključena). Večje prireditve: 12.-15. avgust: Državno prvenstvo v preskakovanju ovir 1.-5. september: Mednarodni literarni festival Vilenica Ponudba: Ogledi kobilarne, predstave in treninga: Vsak torek, petek in nedeljo ob 15.00 predstava klasične šole jahanja Vsak dan vodeni ogledi kobilarne v petih jezikih Vsak dan (razen ponedeljek) ogled treninga klasične šole jahanja Darilni boni Lipica Vašim najbližjim in najdražjim lahko podarite Darilni bon Lipica. Ponudba darilnih bonov je pestra, saj lahko podarite ogled kobilarne, predstave, vožnjo s kočijo, tečaj jahanja, golf tečaj, družinski paket ter še mnogo drugega. Darilni boni Lipica vam pomagajo osrečiti vaše najbližje in vas rešijo, ko ne veste kaj bi jim podarili. Poslovna in druga srečanja: - možnost izvedbe različnih seminarjev, konferenc in drugih poslovnih srečanj; - idealno za obisk vaših domačih in tujih poslovnih partnerjev; - izvedba porok, rojstnodnevnih zabav in drugih obletnic; - pikniki in druga srečanja za skupine do 250 oseb. Vdbljoni V LipiCO* Kobilarna Lipica / Lipica turizem d. o. o. | Lipica 5, SI-6210 Sežana t: 05/739-1580 • info@lipica.org • www.lipica.org Vaška skupnost Ivanji Grad-Zagrajec je letos svoj tradicionalni turnir v košarki v petek in soboto, 9. in 10. julija 2010, povezala z žetvijo sivke na največjih sivkinih nasadih v Sloveniji, ki so prav na Ivanjem Gradu. To je bila priložnost za vse obiskovalce, da so se podrobneje seznanili s to prelepo in koristno dišavnico, spoznali, kako se sivko prideluje in kako potekajo različni postopki njene predelave. Zato so se v Ekoteri, d.o.o., ki je lastnica teh nasadov, odločili, da so hkrati s košarkaškim turnirjem priredili tudi dan njenih odprtih vrat. m j dačo in pijačo ter prijetno vzg \ bo poskrbljeno. Vabljeni! \ plitev pokalov in bogatih namj r Ekipe se lahko prijavijo najkasneje do srede 7. julija ^ rijave sprejemata Jemej(031390731)in Dalibor (031392955 tradicionalni turnir v košarki & ' h žetev sivke x; X ogled nasadov • prikaz predelave • sivkine delavnice • degustacija Dogodek, ki sta ga pripravili Vaška skupnost Ivanji Grad-Zagrajec in Ekotera, d.o.o., je plod skupnega sodelovanja v obeh vaseh. Svojo napoved, da se bo za vsakega obiskovalca, popotnika in domačina našlo nekaj zanimivega in da bodo ti uživali v vsem, kar so jim pripravil, so uresničili. V soboto je od 17. ure naprej potekal program, ki je nudil vsakemu obiskovalca nekaj zanimivega. Na njivi so želi sivko in obiskovalci so si lahko natrgali nekaj sivkinih cvetov za šopek ali butarico. V sušilnici so jim prikazali izdelavo šopkov in način njihovega sušenja. Predstavili so tudi različne sivkine proizvode. Obiskovalci so se lahko seznanili s postopkom njene destilacije, s katerim pridobivajo visoko kakovostno sivkino eterično olje. Spoznali so koristne lastnosti sivkinega olja in njegovo uporabo. Ves dan so potekali vodeni ogledi. Obiskovalce so vodili do njive, da so si ogledali žetev sivke. Na voljo je bilo tudi nekaj orodja, tako da so se najbolj zagreti med njimi lahko tudi sami preizkusili v žetvi. Pot so nadaljevali po prelepi kraški gmajni do sušilnice in destilacije. In na vsa njihova vprašanja o sivki so jim z veseljem odgovarjali lastniki ter usposobljeni sodelavci. Dogajanje so še dodatno popestrili posebni gostje. Člani društva ANBOT iz Pirana so pripravili dve delavnici. Prvo o izdelovanje sivkinih butaric, drugo pa o izdelovanju razglednic z motivi sivke. Narejene razglednice so obiskovalci lahko poslali svojim bližnjim ali pa si jih shranili kot spomin s Krasa. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke... Delavnice za najmlajše so bile tudi med samim košarkarskim turnirjem, ki se je začel okrog 18. ure, tako da so si starši lahko v miru ogledali športni dogodek in navijali za svoje izbrance. Eno izmed otroških delavnic je vodila Beti Cvitkovič. Izdelke so otroci razobesili po »kalu na h« in vratih hiš v vasi. Kot vabi sam plakat na žetev sivke na Ivanjem Gradu, sta bili sobota in nedelja, 9. in 7 0. julij, dva dneva bogata športa, zabave, ustvarjalnosti in novih spoznanj. Poskrbljeno je bilo tudi za osvežitev s posebnim hladnim sivkinim čajem ter s piškotki z okusi sivke. Organizatorji turnirja so uresničili svojo napoved, da bodo tekme izjemne - takšne, kot so jih na Ivanjem Gradu navajeni. Pa tudi nekatere malo drugačne... In tudi ni manjkalo lepih nagrad ter prijetnih presenečenj. Vrhunec je dogodek dosegel v poznih urah, ko so zmagovalcu turnirja podelili pokal sivke. Medijsko podjetje MEDIACARSOdoo Telefoni revije Kras: 05/7660290 Fax: 05/7660291 E-mail: revijakras@siol.net Kras, revija o Krasu, o ohranjanju njegove kulturne in naravne dediščine, o zgodovini, kulturi, gospodarstvu in dejavnostih ljudi tega prostora. Revijo Kras izdaja Mediacarso, d.o.o., Sveto 39, p.p. 17,6223 Komen. Telefon: (+386) 05(766-02-90; fax: (+386) 05/766-02-91; e-mail: revijakras( I 'l > Mag. Zoran Kus je v slavnostnem nagovoru poudaril, kako pomembno je, da se zavedamo lepot izjemne biotske raznovrstnosti našega podzemnega sveta in tudi širšega pomena podzemnih jam. Začetek organiziranega turizma 17. avgust 1819 Prvi je med opisom obiska, ki je pomenil obisk prvega uradnega obiskovalca Postojnske jame moderne dobe, prišel na prizorišče takrat še prestolonaslednik in pozneje cesar Ferdinand I. ter s seboj pripeljal svojo spremljevalko Marijo Ano, dobrotnico - po kateri so pozneje del Postojnske jame (danes Briljantov rov) tudi poimenovali. S tem obiskom so se v letu 1819 vrata postojnskemu turizmu na široko odprla, saj z uvedbo vpisnih knjig obiskovalcev, ki so bile v uporabi do aprila 1941, pomeni uradni začetek novodobnega jamskega turizma. Iz vpisnih knjig lahko razberemo, kako je naraščal obisk v jami, različnost krajev in poklicev obiskovalcev pa nam pričata o tem, da je bila Postojnska jama že takrat znana ne zgolj v Evropi, marveč tudi širše, ter daje obisk kraške lepotice pomenil dejanje, s katerim seje bilo vredno pohvaliti. Pomembnost dogodka sta z romantično odplesano rumbo zaokrožila Tatiana Lahvninovch in Zoran Plohl. Zgodovinske osebnosti, ki so obiskale Postojnsko jamo, so na prireditvi oživeli zaposleni iz podjetja Turizem KRAS. Otroci - naša prihodnost W j.1 1$ i 4H fcrf ^wW' ‘ M ’ '1 j TRTI); fgjfMlfll ' ' $t* BEL. pasto** i *> V/. - g 4k- W ■ $Nb -. v Ut Mwi, i S1- SfjjLf * |gggj'' **>. 1 v >. • Jamska komisija in Binkoštno slavje Naslednja pomembna prelomnica v zgodovini razvoja Postojnske jame seje zgodila že pet let po njenem odkritju, leta 1823, ko so ustanovili Jamsko komisijo, prvi upravni organ Postojnske jame, ki je prevzel organizacijo urejanja in vodenja po Postojnski jami. Obdobje od odkritja do preloma devetnajstega stoletja pomeni tudi čas prvih tehničnih posegov v jamo ter začetek uvajanja poklicne vodniške službe ter drugih organizacijskih ukrepov. Poseben pomen za razpoznavnost jame je imela tudi organizacija prireditev, med katerimi je izstopalo Binkoštno slavje, ki se je odvijalo vsako leto na binkoštni ponedeljek prav v Plesni dvorani in bilo med domačini tako priljubljeno, daje postalo pravi postojnski praznik. Izbor najbolj zaslužnih zgodovinskih osebnosti tega časa ni bil posebna težava; predstavila sta se nam Josip Jeršinovič pl. Loewengreif, prvi blagajnik in upravnik Postojnske jame (1819-1823) ter Anton Globočnik, znan in uspešen predsednik Jamske komisije med leti 1868 in 1885, postojnski okrajni glavar in velik pristaš politične združitve Slovencev. Temperamentni ples jive sta zaplesala Katarina Venturini in Erik Ferfolja. Čas hitrega razvoja Skozi Postojno je leta 1857 stekla železniška proga Dunaj-Trst in po odprtju Južne železnice sta 11. marca 1857 Postojnsko jamo obiskala cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta. Postojnsko jamo so za ta svečani trenutek razkošno razsvetlili, za cesarico in dve dvorni dami so izdelali žametna nosila - vse to je pomenilo začetek resnejšega razmišljanja o stalni osvetlitvi jame in o neke vrste prevozu po jami, kar je bilo v naslednjih desetletjih s pomočjo elektrike in jamske železnice uresničeno. Prav ob obisku cesarja in cesarice so pri Postojnski jami uvedli še posebno knjigo obiskovalcev, tako imenovano »Gedenkbuch«, Zlato knjigo, rezervirano le za podpise najimenitnejših gostov, na katere prvi strani je podpis cesarja Franca Jožefa, pod njim pa podpis njegove žene cesari- ce Elizabete. V nekaj več kot 120 letih, kolikor je bila knjiga v uporabi, seje vanjo vpisalo skoraj 150 visokih gostov, različnih predstavnikov modre krvi in kar nekaj je takih, ki so prišli več kot enkrat. Kot zadnji se je v Zlato knjigo vpisal Josip Broz Tito ob svojem obisku 28. maja 1945. Danes hranimo štiri take knjige, četrta je še vedno v rabi, vanje pa so skozi desetletja svoje vtise zapisovali predstavniki držav in vlad, člani posebnih delegacij, znanstveniki, umetniki, športniki in druge znane osebnosti, ki jih je obisk naravne znamenitosti navdušil. Obdobje do konca prve svetovne vojne pomeni na eni strani prizadevanje upravljavcev za čim večji obisk Postojnske jame, hkrati pa je to tudi čas velikih tehničnih pridobitev v jami. Zaradi ugodne prometne lege je skozi Postojno potovala množica turistov, ki so si radi ogledali kraško podzemno lepotico. Upravljavci so si prizadevali, da bi postala Postojnska jama čim bolj poznana v svetu, saj so se že zelo zgodaj zavedli pomena propagande in se posluževali tiskanih medijev, predvsem plakatov in letakov, sodelovali so na pariški (1867) in dunajski (1873) mednarodni razstavi, oglaševali jamo v časopisih in izdajali vodnike. Poseben odmev je imela jamska železnica, ki je na Globočnikovo pobudo stekla 16. junija 1872. Po jami so položili tire, po kateri so ročno potiskali vozičke, in to je pomenijo predhodnico današnje krožne proge, po kateri vagone vlečejo električne lokomotive. Napeljavo električne razsvetljave v Postojnski jami - poskusno leta 1883 in stalno le leto pozneje - ki je bila prva na ozemlju takratne Kranjske, je kot večino novosti, ponovno spodbudil obisk z dunajskega dvora. Ko je cesar Franc Jožef leta 1883 že drugič obiskal Postojnsko jamo, je v njej prvič začasno zasvetila električna luč. Leto pozneje, 25. maja, ob obisku vodstva, profesorjev in gojencev avstrijske pomorske akademije z Reke, pa je Postojnska jama kot tretja jama na svetu (leto prej so električno razsvetlili jamo Kraushohle na avstrijskem Štajerskem, že 1881 pa Luray Caverns v ZDA) dobila stalno električno razsvetljavo. Poleg obiska dunajskega cesarskega para smo obudili tudi obisk brazilskega cesarja Don Pedra z ženo Thereso Cristino. Spomin na čas hitrega razvoja sta nam z dunajskim valčkom obudila Katarina Venturini in Erik Ferfolja. Med obema vojnama Med obema vojnama so se raziskovanja nadaljevala in narejeni so bili nekateri posegi v jamsko podzemlje. Naredili so umetni prehod med Črno in Postojnsko jamo, dokončali turistično pot po jami in jo elektrificirali, pred vhodom pa so zgradili upravno stavbo z restavracijo. Leta 1924 je začela po Postojnski jami voziti bencinska lokomotiva. V Postojni so odprli italijanski državni inštitut z muzejsko zbirko, v Postojnski jami pa biospeleološko postajo. Se z nečim posebnim se je lahko pohvalila Postojnska jama: z edinstenim podzemnim poštnim uradom, kije za jamo pomenil svojevrstno reklamo. Jamske žige so imele tudi nekatere druge jame v svetu, vendar pa njihovi poštni uradi niso delovali v podzemlju. Manca Izmajlova je s svojim glasom navdušila zbrane poslušalce, vrhunski slovesnki plesni pari pa so pokazali izvrstno znanje in občutek za združitev lepote narave in umetnosti. Hiter razvoj je ponovno prekinila 2. svetovna vojna, ko je obisk Postojnske jame znova zelo upadel. Med znanimi obiskovalci tistega časa je veljalo izpostaviti italijanskega kralja Vittoria Emanuela III. z ženo Ele no ter Ivana Andreja Perka, dolgoletnega vdanega direktorja Postojnske jame, kije znantno prispeval k njenemu skokovitemu napredku. Spomin na italijansko obdobje sta s pasodoblom zaključila Tatiana Lahvinovich in Zoran Plohl. Razvoj množičnega turizma Po osvoboditvi in priključitvi Postojne Jugoslaviji leta 1947 se je začelo tako imenovano jugoslovansko obdobje v razvoju postojnskega turizma, kije trajalo do leta 1990. Ustanovljena sta bila Uprava kraških jam in Zavod Kraške jame s sedežem v Postojni, ki je imel v upravljanju tudi druge turistične jame v Sloveniji. Pozneje je upravljanje Postojnske jame prešlo v roke Zavoda Postojnska jama. Število obiskovalcev Postojnske jame je strmo naraščalo in proti koncu osemdesetih let 20. stoletja skoraj doseglo številko milijon letno. Temu je sledil tudi razvoj infrastrukture v jami in seveda ostalih objektov, ki so bili potrebni za nudenje storitev veliki množici obiskovalcev. Po modernizaciji železnice v jami je bila leta 1967 končana tudi dvotirna krožna proga. Pravi razcvet pa je turizem v Postojni doživel v obdobju med leti 1970 in 1990. V tem času sije Postojnsko jamo ogledalo več kot 16 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Po obisku je bilo doslej rekordno leto 1985, tako v skupnem številu (942.256 obiskovalcev), kot po številu gostov iz tujine (757.318 ali nekaj več kot 80 %). Največje število obiskovalcev v enem dnevu pa si je Postojnsko jamo ogledalo 8. julija 1978, ko so jo vo- dniki pokazali kar 12.025 turistom. Med obiskovalci Postojnske jame se je v teh letih zvrstilo tudi veliko število visokih gostov, predsednikov držav in vlad, ki jih je gostil Josip Broz Tito in jih je sam ali v spremstvu svoje soproge Jovanke velikokrat spremljal tudi na ogled jame. Spomin nanj smo - tudi z argentinskim tangom, ki sta ga odplesala Varja Vitorovič in Uroš Andič - obudili tudi na naši jubilejni prireditvi. Ohranjanje edinstvenih doživetij Postojnska jama je najdaljša turistična jama v Sloveniji in sedaj najbolj poznana turistična točka. Vendar pa so prav osamosvojitvena vojna za Slovenijo in dogodki, ki so sledili na območju nekdanje Jugoslavije v začetku devetdesetih let, povzročili velike spremembe. Sedaj upravlja z naravnimi znamenitostmi - jamami Postojnskega jamskega sistema (Postojnska jama, Pivka jama, Orna jama, Planinska jama, Otoška jama, Jama pod Predjamskim gradom) in s kulturno znamenitostjo Predjamskim gradom-podjetje Turizem KRAS, d.d., Postojna. Pomemben del podjetja predstavlja gostinski del z reprezentančnim Jamskim dvorcem, podjetje pa je tudi organizator nekaterih prepoznavnejših prireditev. Razvija nove turistične produkte, vezane na ogled Postojnske jame, in nadaljuje delo predhodnikov na področju prepoznavnosti slovenskega kraškega podzemlja. Poslanstvo današnjega upravljalca in naslednika vseh prejšnjih, delniške družbe Turizem KRAS, ki se glasi: »S tradicijo in znanjem ustvarjati edinstvena doživetja kraških znamenitosti in lepot ter zanamcem ohraniti naravno in kulturno dediščino«, smo poudarili z obiskom otrok, ki so in naj ostanejo naša prihodnost, angleški valček pa sta zaplesala Katarina Venturini in Erik Ferfolja. V Zlati knjigi zapisani... Dogodka sta se udeležila tudi potomca Luke Čeča, Liana in Julo Baccarini iz Rima, in hvaležno spremljala dogajanje, razvoju katerega je temelje postavil eden izmed njunih prednikov. Ob slavnostni obletnici smo pripravili razstavo s kratkim pregledom visokih obiskovalcev Postojnske jame med leti 1857 in 2010, ki stajo gosta skupaj s postojnskim županom Jernejem Verbičem simbolično odprla. Tudi zakonca Baccarini sta svoje vtise strnila v Zlati knjigi obiskovalcev in tako postavila še en mejnik v množici znamenitih obiskovalcev Postojnske jame. Veseli smo, da je prireditev, s katero smo obeležili nove pridobitve, ki bogatijo našo ponudbo, navdušila obiskovalce, saj so nam po njej povedali in s pismi sporočili kar nekaj spodbudnih besed. Še bolj pa smo ponosni, da smo pripravo celotne prireditve - od scenarija in režije do tehničnih rešitev, kostumografije, oživitve zgodovinskih likov, logistike in pogostitve izpeljali sami zaposleni ter tako dokazali, da smo ekipa, ki ima veliko znanja in izkušenj in je ob podpori vodstva kos marsikateri nalogi. Sabina Paternost, univ.dipl. ekonomistka - strokovna sodelavka za odnose z javnostmi - Turizem KRAS, d.d., Postojna Konec maja in v začetku junija dve mednarodni izbirni tekmovanji za svetovni pokal, uspešni tudi za Slovence LIPICA DRESURNO JAHANJE 1 5 8 Jasna Božac Kolektiv Kobilarne Lipica in člani njenega Konjeniškega društva Lipica so konec maja in v začetku junija 2010 pripravili in z odliko izpeljali dve mednarodni konjeniški predireditvi. Od 27. do 30. maja Mednarodno izbirno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju FEI CDI3*-W/CDIJY in od 4. do 6. junija Mednarodno izbirno tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju zaprek FEI CSI2*-W / CSIJ-A. Negotovo so potekale priprave na letošnjo elitno tradicionalno mednarodno prireditev v dresurnem jahanju, ki jo Kobilarna Lipica organizira že od leta 1974. Gospodarska recesija in leto svetovnega prvenstva v dresurnem jahanju v ZDA sta povzročala prvim letošnjim mednarodnim organi-zatoijem vrsto težav in celo odpovedi turnirjev zaradi slabe udeležbe tekmovalcev. Pred samimi tekmovanji v Lipici pa se je v Sloveniji sprožil še plaz negativnih obtožb na račun Kobilarne Lipica, tako daje bila organizacija samih prireditev še bolj otežena. Navkljub vsem tem okoliščinam ugotavljamo, da smo v imenu Kobilarne Lipica in s tem tudi Slovenije z velikim trudom uspeli nadvse uspešno izpeljati obe mednarodni prireditvi, ki sta zopet ponesli v strokovni in ljubiteljski ko- njeniški svet sloves naše avtohtone kobilarne lipicanskih konj in s tem naše dežele. Zasluga za to gre prav gotovo vodstvu in delavcem Kobilarne Lipica, ki se zavedamo, kako pomembna sta vloga dobrega gostitelja in organizatorja, predvsem pa edinstvena tekmovalna infrastruktura, ki jo omogočajo objekti Kobilarne Lipica. Glas o njeni zeleni oazi in o njeni 430-letni tradiciji v reji in selekciji konj lipicanske pasme v domovini lipicancev - v Sloveniji - ter o njenih nastanitvenih in tekmovalnih možnostih se je razširil širom po svetu, saj so tekmovalci prišli iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Francije, Italije, Južnoafriške republike, Kanade, Madžarske, Nemčije, Poljske, Portugalske, Rusije, Švedske, Švice, Vebke Britanije in ZDA, na skakalnem turnirju pa še iz Belorusije, Bermudov, Hrvaške, Lihtenštejna in Srbije. Ladislav Fabris prejema iz rok direktorja Kobilarne Lipica Tomija Rumpfa pokal kot najboljši domači jahač in čestitke župana občine Sežana Davorina Terčona ter predsednika KZS Bogomirja Vnučeca. Zmagovalna trojka z Richardom ob zvokih himne v nalogi Grand Prix, ki je pomenila kvalifikacijsko tekmovanje za nedeljsko izbirno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju. MEGGLE »MtGGH ^3 žito icSlovenica \ m mm ■uSI mjiM -- - i ‘TI* f®M M* L J Ladislav Fabris v sedlu 261 Maestoso Slavina XIX med vajo v iztegnjenem kasu. Polona Kalan usklajena s svojo osemletno hanoveransko kobilo Die oder Keine 8, kar pomeni »Ta ali nobena 8«. Tak je bil tudi njun nastop! Mednarodno izbirno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju -FEI CDI3*-W/CDIJY - 27. do 30. maj Ko so začele prihajati številne prijave tekmovalcev, nam je postajalo vse bolj jasno, da seje Kobilarna Lipica priljubila vrstam jahačev na mednarodni ravni kot zelo zaželeno tekmovalno središče, naj bo to za tekmovalce iz Zahodne Lige in Centralno-Evropske Lige kakor tudi z ostalih kontinentov. To je bil prvi turnir v tekmovalni sezoni svetovnega pokala 2010/2011. V tekmovalne arene smo zopet navozili mivko in umetna vlakna, česar je že kar v dobri meri primanjkovalo, tako da so bili pogoji za veliko število tekmovalcev optimalni. Pravo šotorsko naselje, v katerem so bili nastanjeni konji, dobiva vse bolj urejen in kvaliteten videz s prostornimi boksi v velikih in zračnih šotorih. Dragoceni, štirinožni varovanci tekmovalcev, ki so imeli pred prihodom v Lipico za seboj v največ primerih več kot tisoč kilometrov poti v modernih transporterjih, so tu dobili udobno namestitev in sprostitev pred pomembnimi tekmovalnimi nastopi. Za računalniško obdelavo tekmovalnih vaj in ocen, za objavljanje ocen po vsaki nalogi v živo na stadionu in na internetni strani za svetovni splet je skrbela že vrhunsko utečena skupina iz Nemčije, ki servisira veliko pomembnih mednarodnih tekmovanj in prvenstev v Evropi in širom po svetu. Sodniški kolegij je bil zelo kvaliteten, med njimi so bili kar štirje Polona Kalan iz Konjeniškega kluba Lipica je zmagala v nalogi Intermediate I. Priznanje ji je izročila glavna sekretarka organizacijskega odbora svetovnega pokala v dresurnem jahanju v Lipici Jasna Božac. MEGGU^^MfGGlE fcLšhicr—/ Sh5 Zmagovalec Kvalifikacijskega tekmovanja za svetovni pokal v Lipici Nisbett Patrick na desetletnem holsteinskem kastratu Cantaru in čestitke predsednika organizacijskega odbora Lipica 2010 Tomija Rumpfa, podpredsednika Bogomirja Vnučeca in glavnega sodnika s Poljske Dariusza Orzola. - Fotografija: S. Slejko. 40 KOBILARNA LIPICA sodniki najvišjega nivoja 5*, prav tako štirje sodniki nivoja 4 * in dva sodnika novoja 3*. V veliki meri je za izpeljavo turnirja skrbel kader Kobilarne Lipica in Konjeniškega kluba Lipica, ki pa po svojem številu ni zadoščal. Zato se zahvaljujemo predvsem Konjeniškemu klubu Ljubljana, ki nam ob podobnih priložnostih pridno pomaga in sodeluje s svojimi člani. Domači tekmovalci so bili tokrat maloštevilni, vendar so dosegli izvrstne rezultate in tako kar najbolje izkoristili prednost domačega terena. Dolgo časa, skoraj od leta 1986, ni bilo na domačih tleh slišati himne naše države (Takrat je bila to jugoslovanska himna). Tokrat pa smo s ponosom zrli v slovensko zastavo na najvišjem drogu, kije plapola v čast naše mlade tekmovalke Polone Kalan, ki zastopa barve Konjeniškega kluba Lipica. Zmagala je v nalogi Intermediate I. Vse tri tekmovalne dni je Polona Kalan kazala, daje njena osemletna hannoveranska kobila lepo izučena ter v dobri telesni kondiciji. Soliden nastop je pokazala tudi tekmovalka KK Ljubljana Tadeja Dolenc, ki seje uspela uvrstiti med petnajst najboljših v prostem programu z glasbo nivoja Intermediate I . V domačem gaju je po dolgoletnem premoru zopet zablestel domači lipicanski žrebec v sedlu z Ladislavom Fabrisem, sedaj že veteranom med tekmovalci. Med veliko konkurenco v nalogi Grand Prix se mu je uspelo uvrstiti med petnajst najboljših, ki so lahko nastopali v nedeljski tekmi na kvalifikacijskem tekmovanju v prostem programu z glasbo za svetovni pokal. Inv nedeljskem finalu je z odličnim nastopom osvojil osmo mesto ter s tem tudi postal najboljši domači jahač štiridnevnega turnirja v dresurnem jahanju v Lipici. Naslov najboljšega jahača turnirja in pa nedeljske kvalifikacijske tekme v prostem programu z glasbo je suvereno odnesel s seboj v Veliko Britanijo Richard Davison s 11-let-nim vvestfalskim kastratom. Med znanimi tekmovalnimi imeni letošnjega mednarodnega dresurnega turnirja velja omeniti nekdanjo olim- Sttickelberger, letošnje finaliste Svetovnega pokala v dresur- nem jahanju Michala Rapcewicza s Poljske, Petra Gmoserja iz Avstrije in Piera Sangiorgia iz Italije ter zmagovalko lanskoletnih tekmovanj St. Georges, Intermediate I in Prostega programa istega nivoja Uto Graf s čudovitim vranim žrebcem Le noir. Uta Graf je zmagala v obeh najtežjih preizkušnjah v Grand Prix in v Grand Prix Specialu, tako da se ji odpira uspešna mednarodna dresurna prihodnost...Tu velja omeniti, daje lastnik tega žrebca dolga leta prihajal v Lipico v goste na jahalne počitnice kot ljubitelj Kobilarne. Velika je bila tokrat tudi udeležba mladih tekmovalcev, še posebej v kategoriji mladincev. V kategoriji mladih jahačev je v vseh treh preizkušnjah blestel naš znanec iz preteklih let Riccardo Sanavio na čudovitem, temperamentnem trinajstletnem žrebcu Uson van Essene, ki je last Konjeniške zveze Italije. Ogled postavitve preprek pred tekmovanjem Tekmovanje smo končali v prijetnem vzdušju in v zadovoljstvo skoraj vseh tekmovalcev, ki so se z besedami zahval poslovili in obljubili, da se bodo čez leto dni zopet vrnili v ta čudoviti kraj, kjer domuje naš lipicanec. Prevzeli sojih Kras, bližina morja, skrivnostne podzemne jame - skratka Kobilarna Lipica postaja z lipicanci in s tekmovalnimi dogodki vse pomembnejša ambasadorka Slovenije. Mednarodno izbirno tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju preprek - FEI CSI2*-W/CSIJ-A -4. do 6. junij Komaj se je polegel ropot transporterjev dragocenih tekmovalnih dresurnih konj, so že začeli prihajati v Lipico prepolni transporterj skakalnih konj. Turnir v preskakovanju preprek za svetovni pokal je potekal takoj naslednji teden, tako da smo obstoječo, že pripravljeno tekmovalno infrastrukturo čim bolje izkoristili. Prispelo je približno 175 konj iz dvanajstih držav in med njimi tudi nekaj zelo znanih in dobrih tekmovalcev. Prišel je Thomas Batliner iz Liechtensteina, ki je tudi sam pred leti uspešno organiziral tekmovanja v preskakovanju preprek in kamor je bila Kobilarna Lipica v preteklosti povabljena s predstavo Klasične šole jahanja. Iz Nemčije je prišla odlična tekmovalka Jorne Sprehe in kot so iz njenega spremstva povedali, v Lipico radi prihajajo predvsem zaradi odličnih tekmovalnih pogojev za konje. Iz Madžarske je prišlo zelo številno zastopstvo s Jamesom Wingrawom na čelu, ki je prevzel v Lipici vlogo predstavnika tekmovalcev. Iz Italije sta prišla že naša stara znanca Davide Kainich in Lucia Vizzini. Iz Hrvaške je prišel Ante Simleša, udeleženec svetovnega prvenstva v Den Hagu. In sodelovala je, seveda, številčna ekipa iz Slovenije. V glavni nedeljski tekmi, ki je štela za Svetovni pokal Centralno-evropske lige, je presenetljivo zmagal edini tekmo- valec z Bermudov Patrick Nisbett. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Zuchi Simon Johann. Na odlično tretje mesto seje uvrstil odlični slovenski tekmovalec Primož Rifelj, na prav tako odlični mesti - sedmo in osmo - pa sta seje uvrstila slovenska tekmovalca Jan Vehar in Živa Šefman. Slovenski tekmovalci so v Lipici dosegli odlične rezultate in tu moram omeniti v prvi vrsti Tomaža Laufer-ja, Katarino Jordan, Hano Travnar, Roberta Bombeka, Hano Bajrovič, Špelo Semolič, Miha Trčka, Blaža Breganta, Zorana Kaferja in Aleša Pevca. Prvič smo v sklopu tega tekmovanja organizirali tudi tekmovanje za mladince kot njihova priprava za nastop na evropskem prvenstvu. Po dolgoletnem premoru je Kobilarna Lipica šele tretje leto zaporedoma organizirala tudi turnir v preskakovanju preprek, saj ima za to optimalne možnosti... Tudi v tem pogledu si moramo s kakovostjo ustvariti dobro ime in - kakor je pokazal letošnji turnir - smo tudi tu na dobri poti, da na najbolj učinkovit način pripomoremo k razvoju konjeniškega športa v Sloveniji. Pred nami so še tri letošnje konjeniške prireditve v Lipici. Od 12. do 15 avgusta bo Državno prvenstvo v preskakovanju preprek, od 10. do 12. septembra bo Državno prvenstvo v dresurnem jahanju in konec septembra bo mednarodno tekmovanje v vožnji dvovpreg, ki se bo izteklo - kot vedno - z gala prireditvijo v okviru slavnostnih dnevov Kobilarne Lipica v znamenju 430. obletnice njenega obstoja. Jasna Božac, glavna sekretarka organizacijskega odbora svetovnega pokala v dresurnem jahanju v Lipici, JZ Kobilarna Lipica Fotografije: Arhiv Kobilarne Lipica Nemka Joerne Sprehe med svojim nastopom. Podelitev priznanj na nivoju Zlate ture zmagovalki Joerne Sprehe iz Nemčije. V Kobilarni Lipica so pred nekaj več kot letom pričeli s snovanjem projekta Muzej Lipica, ki bo pomembno prispeval k razvoju kulturnega turizma Lipice, Krasa in Slovenije. Muzejska prezentacija in interpretacija naravne in kulturne dediščine pomeni prepotreben prispevek k novemu razvojnemu ciklu Kobilarne Lipica. Na tiskovni konferenci 2. junija 2010 so poudarili, da pričakujejo odprtje muzeja v aprila prihodnje leto. Na tiskovni konferenci o nastajajočem Muzeju Lipica 3. junija 2010 so novinarjem spregovorili (z desne proti levi): voditeljica konference Snežana Delakorda, direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, strokovna voditeljica projekta Taja Vovk van Gaal in njena ekselenca veleposlanica Kraljevine Norveške Guro Katharina Helvvig Vikor... Na sredini mize je ročno narejen čevelj-cokla lipiških konjarjev, ki ga je skupaj z drugim čevljem po koncu II. svetovne vojne prinesel domov vodja konjarjev iz Lipice Andrej Stopar, ko so se vrnili iz Hostinca v Sudetih na Češkem. Tam so skrbeli za 170 lipicancev, ki so jih po kapitulaciji Italije odpeljali Nemci. Čevelje hrani Marija Stopar iz Lokve 143. Muzej Lipica bo nov center kulturne in turistične ponudbe kobilarne Projekt Muzej Lipica podpirajo s subvencijo Finančni mehanizem EGP Islandije, Lihtenštajna in Norveške, Norveški finančni mehanizem in Ministrstvo R Slovenije za kulturo. Zasnovan je kot nov center kulturne in turistične ponudbe kobilarne. »V Kobilarni Lipica smo se načrtov lotili ambiciozno ter celostno. Naš kraški biser želimo v prihodnje ne le ohranjati, temveč tudi plemenititi. V tem smislu uresničujemo številne ukrepe oziroma aktivnosti, ki bodo Lipico popeljali na novo pot. Pot razvoja in napredka, ki bo v ponos Krasu in Sloveniji ter tudi Evropi. Lipica je od nekdaj veljala za sinonim konjereje in konjeništva. V poplavi sodobnih dejavnosti se želimo ponovno približati izvorni dejavnosti, kar bomo do- segli tudi s projektom, kot je Muzej Lipica,« je o načrtnih Kobilarne Lipica pojasnil direktor Tomi Rumpf in dodal: "Trudimo se, da bomo zadostili pričakovanjem donatorjev ter naših obiskovalcev." V Kobilarni Lipica so zadovoljni, da so uspeli pridobiti nepovratna sredstva navedenih podpornikov za ustanovitev muzeja, ki bo omogočil obiskovalcem bolj poglobljeno doživljanje izjemnega prostora Lipice. Osnovna izhodišča pri zasnovi muzeja je pripravila strokovna vodja projekta Taja Vovk van Gaal s sodelavci, ki pravi: »S pridobitvijo projekta Muzej Lipica je bilo odločeno, da bomo lipicanca in Lipico predstavili skozi različne prizme časa, dogodkov, razvoja in ljudi, ki so soustvarjali oboje. S pomočjo muzejske govorice in novih programov bomo prispevali k uveljavitvi Lipice in lipicanca kot prepoznavne des-tinacije in slovenske prestižne blagovne znamke.« Muzej Lipica bo postregel obiskovalcem z novimi atraktivnimi programi in zgodbami za različne ciljne skupine, z namenom vzbujanja zanimanja in radovednosti o zgodovini in sedanjosti kobilarne, o njeni dejavnosti in pomenu. Projekt je sestavljen iz štirih funkcionalnih sklopov. Prvi se nanaša na upravljanje projekta, to je vzpostavitev projektnega sveta za spremljanje uresničevanja projektnih dejavnosti. Drugi sklop obsega oblikovanje koncepta muzeja, tretji sklop bo gradbena obnova muzejskega objekta in postavitev muzejske razstave. Zadnji sklop pa se nanaša na samo promocijo muzeja ter na navezavo muzejske vsebine na širši prostor kobilarne. Postavitev muzejske zbirke je zasnovana v enajstih tematskih sklopih: časovni okvir (Evropa, slovenske dežele, Lipica), obravnava konja kot živalske vrste (evolucija konja, vrste konj, anatomija konj, bolezni konj itn.), odnos človeka in konja skozi zgodovino (poklici, ki so povezani s konji, dela, ki so jih opravljali konji, konj v mitologiji, konj v umetnosti, Kras in njegova izbira za lokacijo kobilarne, človekovi posegi v naravo na območju kobilarne in posestva, nastanek in razvoj lipicanca in kobilarne v Lipici, življenje lipicancev od rojstva do smrti, en dan v življenju lipicanca (hrana, nega...), šolanje, dresura, tekmovanja, jahalna oprema, lipicanci v kobilarnah po svetu, konji v pregovorih in tako dalje. Kakor je dejala Taja Vovk van Gaal, bodo vsi tematski sklopi predstavljeni na sodoben muzejski način, kar pomeni, da bodo informacije dane v različnih nivojih za različno zahtevno občinstvo. Postavitev bo živahna, uporabljena bodo različna muzejska interpretativna sredstva (od predmetov, fotografij, filmov, dokumentov), aktivirani pa bodo vsi obiskovalčevi čuti (vid, sluh, tip...). Muzej ni utemeljen na zbirki, ki jo Lipica že ima, ampak delovna skupina zbira gradivo in zgodbe o Lipici Na tiskovni konferenci v Lipici so predstavili tudi delovno skupino, ki jo ob strokovni voditeljici projekta Taji Vovk van Gaal sestavljajo še dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej), mag. Davor Kernel (Goriški muzej) in Irena Marušič (Slovenski tehniški muzej). Skupina je v preteklih mesecih evidentirala ogromno gradiva in literature. Iz vsega zbranega sedaj oblikujejo zgodbe, za katere menijo, da bodo zanimive za obiskovalce, obenem pa so poučne in širijo znanje o konjih. Namen je, da obiskovalci ob prvem srečanju z lipicanci že nekaj vedo o njih in da lahko pridobljeno znanje uporabijo med obhodom Kobilarne in posestva. Za tiskovno konferenco so pripravili štiri trditve, ki se dotikajo različnih omenjenih tematskih sklopov in s katerimi so ilustrirali možnosti posredovanja splošnih in specifičnih vedenj, ki bodo dostopna v muzeju: 1. Ali so lipicanci beli konji? Lipicanci niso beli konji. So sivi (nekaj odstotkov ostane temnih), ta barva pa je posledica mutiranega gena. Temna dlaka žrebičkov s časom posvetli zaradi mutacij kromosoma. 2. So konju delale družbo na Olimpu, bivališču grških bogov, tudi druge živali? Ne, na Olimpu je domoval samo konj (Glej: Heraklejevo 8. junaško delo) Direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpfje veleposlanici Kraljevine Norveške izroči! monografijo o Kobilarni Lipica. 14 KOBILARNA LIPICA V Muzeju Lipica bo tudi leseni kovček z veterinarskim priborom, skupino lipiških konjarjev za njihovo oskrbo... Tudi ta ki ga je veterinar Italijan dr. Ugo Fasani vzel s seboj po veterinarski kovček je prinesel domov po koncu vojne vodja kapitulaciji Italije med II. svetovno vojno, ko so Nemci odpeljali iz konjarjev Andrej Stopar. Hrani ga Marija Stopar iz Lokve 143. Lipice v Hostinec (Hostau) v Sudetih na Češkem 7 79 konjev in Vse fotografije: O. Knez 3. Ali sta, na primer, tapir in nosorog bližja sorodnika konja, kakor, na primer, koza ali srna? Da, tapir, nosorog in konj so lihoprsti kopitarji, medtem ko so koze, srne, gamsi,... sodoprsti kopitarji. 4. Ali hranijo originalno rodovniško knjigo lipicancev v arhivu na Dunaju? Ne, domneva se, da so ob francoskem zavzetju Lipice leta 1797 francoski vojaki zaplenili in uničili tudi rodovniško knjigo. Mogoče pa je tudi, da se je ob umiku Kobilarne Lipica na Madžarsko leta 1796 to gradivo izgubilo in uničilo. Pred Francozi so iz Lipice takrat umaknili približno 300 konjev. Kar se tiče dveh bodočih razstavnih predmetov v muzeju, ki ju je pridobil kolega Davor Kernel, predstavljenih na tiskovni konferenci, so pripravljale! muzeja predstavili tudi zgodbo o coklah in o veterinarskem priboru . O veterinarskem priboru V obdobju med obema vojnama je bil glavni veterinar v Kobilarni Lipica tudi dr. Ugo Fasani (vsi direktorji in glavni veterinarji so bili italijanskega rodu). Ko so 10. oktobra 1943 začeli s prevozom 179 Lipicancev iz Kobilarne Lipica v smeri Hostinca (Hostau-a) v Sudetih na Češkem, je šel z vodilnim kadrom kobilarne in z delavci kobilarne tudi dr. Fasani. S seboj je odnesel pričujoči priročni veterinarski pribor. Večina ljudi, ki so odšh s konji iz Kobilarne Lipica v Hostinec, je konje na Češkem zapustila. S konji je ostala le še peščica konjarjev in hlevarjev. Bilo jih je osem, vsi so bili slovenskega rodu in med njimi je bil tudi Andrej Stopar, ki je bil njihov vodja. Hostinec je zapustil tudi dr. Fasani, njegov veterinarski kovček pa je ostal tam. Tako je bil v pomoč tistim, ki so ostali s konji. Ko so se vrnili domov, je Stopar ta veterinarski pribor prinesel s seboj. Tako je ostal v družini Stopar. Hrani se pri gospej Mariji Stopar iz Lokve 143. O »coklah« Ko so bili delavci iz Lipice z lipicanci v Hostincu, je vladalo izredno pomanjkanje. Tako so uporabili vse, kar je bilo uporabno za delo in preživetje... Andrej Stoparje prinesel s Češkega preprosto narejeni obuvali - par cokl, ki jih je uporabljal v Hostincu. Ko se je vrnil domov, jih je spravil v skrinjo, kjer sta se cokli ohranili do danes. Lastnica je prav tako gospa Marija Stopar iz Lokve. Tudi Norveška podprla muzejsko zbirko Z vključitvijo Slovenije v Evropsko Unijo in v gospodarsko območje evropske skupnosti, so se dodatno okrepili odnosi med Slovenijo in Norveško, ki preko finančnih mehanizmov delno podpira projekt Muzej Lipica. Veleposlanica Kraljevine Norveške G uro Katharina Helvvig Vikor pojasnjuje: »Slovenija je pokazala velik interes za nepovratna sredstva, ki jih podeljujemo. Projekt, kot je Muzej Lipica, je kakovostno zastavljen in nas prepričal s svojim prispevkom h bogatenju kulturne dediščine. To je nekaj, kar Norveška močno podpira. Kobilarna Lipica namreč ni !e nacionalnega pomena. Zelo dobro je poznana po vsem svetu.« Kraljevina Norveška je za razvoj področja kulturne in naravne dediščine na Slovenskem v letih od 2004 do 2009 namenila 18,6 milijonov €, za obdobje od leta 2010 do leta 1014 pa namenja za razvoj področja kulturne in naravne dediščine 26,5 milijona €. Investicijska vrednost muzeja, ki ga bodo začasno postavili v sedanji Hamiltonovi galeriji v Lipici, naj bi bila 815.000 €. Velikost muzeja bo 325 kvadratnih metrov. Olga Knez, sodelavka revije Kras Rejsko kondicijo Kobilarne Lipica demonstrira 355 lipicancev in 29 žrebet VRHUNSKA TEKMOVALNA UVRSTITEV UTRJUJE UGLED LIPICANCEV V SVETU Branko Vodušek Tomi Rumpf, direktor Kobilarne Lipica, je na tiskovni konferenci 3. junija 2010 v Ljubljani podrobneje predstavil rejsko kondicijo Kobilarne Lipica. Že samo njen simbolični odraz kaže visok stalež lipicancev, katerih čreda šteje sedaj 355 konj, od začetka leta 2010 pa se je skotilo že 29 žrebet. Zadnji dosežek, ko je glavni trener Lipiške klasične šole jahanja Ladislav Fabris na konju Maestoso Direktor JZ Kobilama Lipica Tomi Rumpf in odgovorna za odnose z javnostmi Andreja Šenk Brce na tiskovni konferenci v Ljubljani Direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf v izpostavljanju in razširjanju posameznih namišljenih trditev vidi goreč odpor proti vsakršnim potrebnim spremembam in razvojnim premikom vseh tistih struktur ljudi, ki so od leta 1996 dosegle zamenjavo kar devetih direktorjev. Enakih metod je sedaj deležen še sam, vendar bo, kot je izpostavil na novinarski konferenci, storil vse za nadaljnje korake k revitalizaciji in nadgradnji ugleda Kobilarne Lipica kot bisera nacionalne premične, kulturne in naravne dediščine. Potem, ko je izločil odločanje o širitvi igrišča za golf zunaj lipiških ograj, se sedaj ukvarja z nevtralizacijo parcialnih interesov tistih posameznikov, ki so vsakič, ko so se v Lipici začele spremembe, stopili v bran ohranjanju svojih privilegijev. Tudi na račun omalovaževanja pomena in dejstev ter celo blatenja Kobilarne Lipica. »Tega pa za Lipico ne morem več dopuščati!« je med nizanjem številnih dejstev še posebej poudaril direktor Tomi Rumpf. Ne le, da so v Lipici v letošnjem letu že v prvih mesecih dosegli rast poslovanja in izjemno povečanje števila obiskovalcev ter ob svojem visokem jubileju 430 let kobilarne dosegli tudi izjemen preboj percepcije Lipice v vseh javnostih Slavina XIX 25. maja 2010 na mednarodnem tekmovanju za svetovni pokal v dresurnem jahanju v konkurenci olimpijskih udeležencev, kot sta Cristine Stiikelberger iz Švice in Alexandre Simons - de Ridder iz Nemčije, osvojil visoko 8. mesto, pa na najbolj zgovoren način odraža tudi mednarodno primerljivosti tekmovalne kondicije lipicancev in znamenite Lipiške jahalne šole. ter uspešno izvedli dokapitalizacijo družbe Lipica Turizem, d.o.o., se lahko tudi na konjerejskem in konjeniško-športnem segmentu v zadnjem času pohvalijo z vidnimi in odmevnimi rezultati. Vsi rejski in selekcijski cilji upravljanja z lipicanci so ne le doseženi, ampak se uresničujejo v nadstandardnih formah. Poleg nekaterih izboljšav za dvig kakovosti oskrbe konj, ki so jih opravili v zadnjih mesecih (ureditev kopalnice in nov najmodernejši solarij za konje, ureditev dodatne jahalnice), so v letošnjem letu tudi prvič pričeli s stodnevnim preizkusom delovnih sposobnosti kobil in žrebcev. Da se v okviru Lipiške klasične šole jahanja z lipicanci dobro dela, je pokazal tudi njihov nastop na slavnosti ob 430 obletnici Kobilarne Lipica, ki je požel številne pohvale strokovnjakov in navdušil več kot šeststo udeležencev prireditve. Poleg tega je Kobilarna Lipica v okviru jubileja 430. obletnice svojega delovanja z avtorjem informacijskega sistema in elektronskega evidentiranja mednarodnega registra lipicancev dr. Markom Marcem pred nedavnim sklenila dogovor, po katerem ta sistem prevzema v last in uporabo. Dogovor z dr. Marcem, ki sistem kot donacijo podarja Kobilarni Lipica, pri čemer mu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji ostajajo moralne avtorske pravice informacijskega sistema, jasno kaže na konec nekdanje konfliktne prakse v Kobilarni Lipica in na nove prijeme, s katerimi želi njeno novo vodstvo brez sporov in zgolj v interesu Kobilarne Lipica ter njenih lo-picancev razrešiti vse morebitne sporne situacije v Kobilarni. Pri tem direktor Kobilarne Lipica poudarja, da so imeli tudi v času urejanja medsebojnih razmerij z dr. Markom Marcem v uporabi potreben informacijski sistem za celovito, strokovno in rejsko dosledno delo ter ves čas strokovno in sproti skrbeli za vodenje rodovniških knjig v elektronski obliki in v fizični obliki, zato status priznane rejske organizacije ni bil ogrožen prav v nobenem trenutku. Se več! Njegove standarde še razvijajo in nadgrajujejo! Branko Vodušek, Dialog Company fl6 VONJ PO KRASU Na Ivanjem Gradu na dolnjem Krasu nastaja Center za predelavo dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb EKOTERA, d.o.o LEP ZAČETEK SODELOVANJA IN POVEZOVANJA Uredništvo Ko smo v lanski avgustovski dvojni številki 95-96 revije Kras (2009) objavili na naslovnici fotografijo čudovitega nasada sivke, nas je klicalo več bralcev. Vpraševali so, zakaj smo objavili »provansalski« motiv... Vsem smo z veseljem pojasnjevali, da je fotografija nastala na Krasu, kjer so že prvi nasadi sivke in ki jih je vse več. V podpisu k fotografiji Leva Lisjaka na naslovnici nad kazalom te izdaje revije Kras smo napisali: »V največjem nasadu sivke na Krasu so imeli lastniki Bučeve domačije v Ivanjem Gradu skupaj s prijatelji uspešno žetev. To domačijo so odkupili potomci Kraševca, kije bil med 1. svetovno vojno izseljen v okolico Domžal, a se ni nikoli več vrnil na Kras, je pa to storila njegova vnukinja...« In o tem pišemo v nadaljevanju! Idejni vodja projekta je Tanja Arandjelovič z Buče-ve domačije na Ivanjem Gradu. Tanja je po materini strani Kraševka, saj je bil njen nono, Anton Rebula, rojen leta 1903 v Komnu. Družina izvira z Volčjega Grada, kot je Tanja ugotovila, ko je iskala po starih zapisih na Občini Komen. Njen nono je namreč kot 15 letni fant ostal v Domžalah, kamor je bil med prvo svetovno vojno preseljen. Ker je kmalu po rojstvu ostal brez obeh staršev, se ni več vrnil na Kras. Se je pa vrnila Tanja z družino, kupila Bučevo domačijo na Ivanjem Gradu in jo skupaj z možem, arhitektom, obnovila. Našla je tudi nekaj sorodnikov, s katerimi so sedaj v stalnih stikih. Ideja o tem, da se začne ukvarjati z dišavnicami, seji je porodila, ko je na dolgih sprehodih po kraških poteh opazovala, kako se Kras zarašča in kako, nekdaj rodovitna polja, izginjajo. Z možem sta se odločila, da vzameta v najem sosedov travnik, nekdaj rodovitno njivo, in jo poskusno zasadita s sivko. Stvar se je kar sama od sebe nadgrajevala in zahtevala vse več predanosti in tudi denarja. Bilo je veliko zanimanja tudi okoliških prebivalcev in treba je bilo zadevo tudi formalno urediti. Našla sta še dva partnerja in skupaj so ustanovili firmo Ekotera, kupili sosednjo Novatorjevo hišo, žetveni stroj, traktor, mulčer... Skratka osnovne obdelovalne stroje. Na občinskem razpisu so bili lani deležni tudi nekaj denarne pomoči, kar so s pridom uporabili za nakup novih sadik in zasadili dve novi njivi. Mladi Kraševci so z veseljem pomagali pri ročni žetvi sivke. Delo je naporno, ker poteka v najbolj vročih dnevih in kratek počitek za slikanje se prav prileže. Delo so si organizirali v parih, da je potekalo hitreje in prijetneje. Eden je žel, drugi izdeloval šopke. Ko so bile posode napolnjene, so jih odnesli v sušilnico. Sedaj pripravljajo vlogo za EU sredstva, s katerimi bi radi obnovili Novatorjevo hišo in jo preuredili v Center za predelavo dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb. Nekako ob istem času seje z eteričnimi olji ljubiteljsko začela ukvarjati tudi gospa Magda Rogelja z Vojščice. Ker je slišala za projekt »Vonj po Krasu«, se je oglasila na Bučevi domačiji, kjer so ji z veseljem povedali svoje začetne izkušnje. Magdina je bila tudi ideja o tem, da se v Temnici organizira predavanje o zdravilnih zeliščih. Prišlo je veliko poslušalcev in na zadnjem predavanju je padla odločitev za ustanovitev Društva za zdravilne rastline Kras. Njegov ustanovni zbor je bil sredi decembra 2009. Za predsednico so izvolili Tanjo, ki je potem društvo tudi registrirala in poskrbela za vse pravne formalnosti, Magda pa je podpredsednica in tudi vodi vse dejavnosti v zvezi z društvom. Pred tedni so se člani v velikem številu udeležili zelo nazornega tečaja o zdravilnih rastlinah na Krasu in njihovega spoznavanja v naravi. Za sedež društva je Ekotera ponudila svoje prostore, ki bodo po obnovi bogatejši za predavalnico in trgovinico z domačimi izdelki. To je lep začetek sodelovanja in povezovanja podjetja z okoliškimi prebivalci. Fotografije: Nives Zadel V sušilnici sivko obesijo na mreže, kjer se suši približno en teden. Šopke redno pregledujejo in ko so dovolj suhi, cvetove ločijo od stebel in pripravijo sivki n drobir za čaj. Zadnje čase pa se prava sivka vse pogosteje uporablja tudi v kulinariki. »Ekotera, d.o.o.« se predstavlja IN ZAPOSLOVANJU Na Tržaško-komenskem Krasu je podjetje EKOTERA, d.o.o., začelo s projektom ponovne oživitve opuščenih bi zagotovo popestrili tudi turistično ponudbo Krasa. Nekateri so se že odločili, da spomladi zasadijo sivko. njiv in vinogradov z zasaditvijo novih kultur, v pretežni meri dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb. S svojim projektom želimo navdušiti cim več domačinov, s čimer ki jo je podjetje EKOTERA, d.o.o., poskusno začelo pridelovati na 1,5 ha. Ideja je, da se projekt razširi tudi na nabiranje (ne samo gojenje) teh kultur in tudi na organizacijo delavnic, na katerih se bodo domačini seznanili z gojenjem, nabiranjem in možnostjo uporabe zdravilnih rastlin, dišavnic in začimb. V ta namen se je podjetje EKOTERA, d.o.o., odločilo za ustanovitev Centra za predelavo dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb, ki bo imel sedež v Novatorjevi hiši na Ivanjem Gradu pri Komnu. Tudi zato, ker zakonodaja za predelavo dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb ter za prodajo teh izdelkov zahteva primerno opremljen prostor, ki ga na kmetijah običajno nimajo. Območje Tržaško-komenskega Krasa je dokaj nerazvito, njegov razvoj pa bi lahko deloma temeljil tudi na vzgajanju in trženju dišavnic, zdravilnih rastlin in začimb. Prve njive, ki na kraški planoti zaradi ugodne klime in neokrnjene narave dobro uspevajo, so že zasajene. Spomladi smo se na obdelanih površinah postopoma lotih novih kultur. Sedaj pripravljamo njivo, na kateri je opuščen vinograd v izmeri 0,7 ha. V dogovoru z domačini so podrast v opuščenem vinogradu že popasle ovce, z gasilskim društvom Komen pa smo se dogovorili, da bodo, v okviru njihovih rednih vaj, vinograd tudi požgali in ga pripravili za groba obdelovalna dela za končno ureditev njive. Podjetje EKOTERA, d.o.o., se bo v povezavi s strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete odločilo, katere nove in avtohtone rastline bi bile primerne za pridelavo, predelavo in trženje. Pridelava in predelava bosta že od začetka v samem centru. Del pridelka bo namenjen veleprodaji v Sloveniji in sosednjih državah, del pa bodo v okviru lastne blagovne znamke tržili in prodajali sami. Center nameravamo urediti v Novatorjevi hiši na Ivanjem Gradu. Z njeno preureditvijo bomo začeli konec leta 2010. Na 200 kvadratnih metrih bomo uredili prostore za predelavo zelišč, sušilnico, degustacijski prostor, predavalnico, muzej in trgovino z domačimi izdelki ter skladiščni prostor. Želimo si, da bi z novimi zasaditvami, predvsem sivke, privabili na Tržaško-komenski Kras še več turistov *n jim ponudili nove vsebine na drugačen način. Domačinom pa bomo ponudili nove perspektive v kmetijstvu in na zaposlitvenem področju. Ekotera d.o.o., Ivanji Grad 3,6223 Komen Čas je za svežino in lahkotnost VINAKRAS PREDSTAVIL DRUGO SERIJO ROSEJA Olga Knez Klet Vinakras Sežana, z.o.o., je sredi maja 2010 na trg za potrebe gostinske dejavnosti predala že drugo serijo vina Rose, ki so ga pridelali pet tisoč litrov. Lanska poizkusna količina tisoč litrov Roseja je namreč v enem mesecu pošla, kar zagotovo priča o izredni priljubljenosti tega mladega, svežega in razigranega vina, primernega za spomladanske in poletne dni, ob dobri družbi in v kombinaciji z najrazličnejšimi kulinaričnimi dobrotami. Vino Rose so sredi maja predstavili občinstvu, še zlati kraškim gostincem, v restavraciji na gradu Štanjel, kjer so pred leti odprli tudi enoteko s kraškimi vini. Številne zbrane je pozdravil direktor Vinakrasa Marjan Colja, o kvalitetah vina Rose pa sta spregovorila Vinakrasova enolog Boštjan Zidar in vodja prodaje vin Brane Gasparini. Klet Vinakras, kjer začetki organizirane pridelave vina segajo v leto 1861, ko je bila zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna, je namreč največja pridelovalka vin v kraškem vinorodnem okolišu, saj imajo od skupno več kot 650 hektarjev zadružnih kraških vinogradov zasajenih več kot 50 hektarjev lastnih vinogradov na spodnjem Krasu. Letno pridelajo od 800.000 do milijona litrov vina, od tega dve tretjini terana. V Vinakras, z.o.o., je združenih blizu 230 članov - kooperantov. Prvi organizirani odkup in prodaja grozdja se začne leta 1947, ki ga štejejo tudi za nastanek zadruge oziroma kleti Vinakras, v kateri imajo cilj postati tudi najboljši pridelovalec vin na Krasu. Rose razvaja s svežino, mehkobo in sadnostjo. »Ponudbo rdečih vin naše kleti poleg terana dopolnjujejo še dolgoživi kraški posebnež Teranton, rdeča Kraška penina in aromatizirano vino za sladke užitke - Teranov liker. Seveda so v našem programu prisotna tudi sortna bela vina, kot so malvazija, sauvignon in chardonnay. V letu 2008 sta se tem sortam pridružila še sivi pinot in vitovska grganja, ki je bila prvič ponujena ljubiteljem vin kot čisto sortno vino. Poleg belih mirnih vin ponujamo še priljubljeno, svežo, sadno in žgečkljivo Marmorno penino. Z Rosejem letnika 2009 so udeležencem predstavitve iz Kleti Vinakras nazdravili - z desne na levo: vodja prodaje Branimir Gasparini, direktor Marjan Colja, enolog Boštjan Zidar in član slovenske kuharske reprezentance Matjaž Cotič. 51i Pripravili pa smo tudi novo linijo vin za gostinstvo. Lani smo na trg prvič ponudili Rose iz rdečega grozdja, letnika 2008. Iz grozdja, ki smo ga ročno trgali v drugi polovici septembra do prvih dni oktobra 2009, pa je nastal dragi letnik Roseja, ki je prav tako namenjen gostincem.« poudarja direktor Colja. Rose z alkoholno stopnjo 12,5 volumenskega procenta je sestavljen iz treh rdečih sort: polovico predstavlja ca-bernet savignon, po četrtino pa refošk( teran) in merlot. Vino je pridelano po tehnologiji pridelave rose vin z maceracijo 3 do 4 ure in s kontrolirano alkoholno fermentacijo. V vinu je delno izpeljan biološki razkis. Zorelo je v posodi iz nerjaveče pločevine, da ohranja čim več svežine in sadnosti. Odlikuje se z rožnato barvo s češnjevimi odtenki, po vonju pa spominja na rdeče jagodičevje, češnje in vanilijo. Vino razvaja s svojo svežino, mehkobo in obilno sadnostjo. Priporočajo ga v spomladanskih in poletnih dneh k vsem jedem, še zlasti k testeninam, rižotam, zelenjavnim jedem, ribam in perutnini. »To vino si želijo ljudje, ki imajo radi nekaj bolj razigranega; želijo si žlahtnih okusov in svežine. Krog njegovih ljubiteljev se namreč vedno bolj širi. Izrabljamo rdečo kraško prst — jerino ali terra rosso, ki daje lepa aromatične vina, ki nas razvajajo spomladi in poleti ob prijetni družbi. Kisline se lepo zlivajo v sladkost in polnost vina. Rose je namreč enoletno vino, zato ga ne priporočamo za arhiviranje. Sicer pa imamo v naši kleti le še nekaj steklenic Roseja letnik 2008, saj so vse njegove zaloge takoj pošle,« pravi enolog Zidar. Daje vino blizu mladim ljudem, ki ne iščejo žganih pijač, je potrdil tudi direktor Colja in dodal; »Sirimo tudi kulturo pitja med mladimi. Sicer pa bomo to suho vino prodajali na slovenskem tržišču in bo namenjeno gostincem. Prvega junija smo ga predstavili tudi v Enoteki Provin v Ljubljani.« Sicer pa si vina sežanske kleti Vinakras predvsem utirajo pot na italijansko tržišče (Med Italijani sta priljubljena malvazija in teran), v Bosno in Hercegovino in na Japonsko (Japonci so glavni kupci Kraške - teranove - penine). Razmišljajo pa tudi o Kitajski. V Vinakrasu namenjajo velik poudarek obnovi vinogradov (približno 5 hektarjev vsako leto), saj se zavedajo, da osnova za pridelavo dobrega vina prihaja prav iz njih. Ker jim skrb za zdravje potrošnikov in odnos do narave nista tuja, so vključeni v integrirano - naravi prijazno pridelavo grozdja. Prav tako se zavedajo pomembnosti zadovoljstva svojih kupcev, zato razvijajo novo linijo vin za gostinstvo. Rose se odlično poda k vsaki hrani. V restavraciji gradu Štanjel, kjer je pred leti Jernej Ščuka odprl enoteko s kraškimi vini, je kuharski mojster in član slovenske kuharske ekipe Matjaž Cotič to tudi potrdil, saj je zbrane kraške gostince počastil z izbranimi kraškimi jedmi, ki se skladajo z Rosejem. Po dobrodošlici s pršutom in domačim kruhom ter frtaljo iz akacijevih cvetov je pripravil še: lososov carpaccio s kislo smetano in rukolo, marinirane rakce na grahovem pireju, postrvin bigne (tatarski iz postrvi), telečji file z zelišči na pireju s špargljevo omako, popečene tunine kocke z zelišči in nadevano polento s paradižnikovo omako, na koncu postreženih jedi pa so se prilegli tudi jagodni štruklji s polivko iz masla in jagod. V lanskem letu so v Vinakrasu na trg dali še vino iz sušenega grozdja sorte refošk, ki so ga poimenovali Ruj in ki se že ponaša z dvema bronastima medaljama s pestižnega vinskega ocenjevanja Decanter v Londonu. Je pa Ruj v letošnjem letu osvojil tudi veliko priznanje na vinskem sejmu Vinitaly in zlato medaljo na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Letos jeseni pa bodo na tržišče dali še Teran prestige, ki je prav tako kot Rose namenjen izključno gostinstvu in to zlasti ljubiteljem vin, ki si želijo nekaj več. Olga Knez - sodelavka revije Kras Pred predstavitvijo vina Rose 2009 na dvorišči pred gradom Štanjel so udeležence ob prihodu pozdravili Veronika Mlač, ki skrbi za promocijo Vinakrasovih vin, Marjan Troha, komercialist za gostinstvo, enolog Boštjan Zidar in sommelier Peter Boršič. V enoteki gradu Štanjel se je zbralo veliko Vinakrasovih poslovnih partnerjev ter vinogradnikov in vinarjev s Krasa. Vse fotografije: O. Knez Na gradu v Štanjelu se je 28. maja 2010 že šestič zapored predstavilo združenje Konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki ga že od vsega začetka vodi dr. Miran Vodopivec in šteje 27 članov. Skupaj s Konzorcijem za zaščito vin kontroliranega porekla Kras iz Trsta so predstavili 23 vin. Medtem, ko je bilo mogoče z italijanskega Krasa degustirati terane šestih vinarjev, so številni ljubitelji dobre kapljice lahko degustirali 17 vzrocev teranov s spodnjega in zgornjega Krasa komenske in sežanske občine. Predstavili so 23 teranov, ki so izpolnjevali zahtevne pogoje leta 2000 sprejetega Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja, s katerim je uzakonjeno in tudi zaščiteno temno rubinasto vino teran kot posebnost našega Krasa. Konzorcij kraških pridelovalcev terana, ki je ob ustanovitvi leta 2005 štel 24 članov, danes jih šteje 27, je nastal zaradi povezovanja večjih kraških vinarjev, dvigovanja kakovosti terana, predvsem pa zaradi skupne promocije tega posebneža in Krasa nasploh. Posebnost in značilnost predstavljenih teranov je, da so vsi zelo izenačeni po kakovosti, ki je zelo visoka. Prav dvig kvalitete je osnovni cilj konzorcija, je poudaril dr. Miran Vodopivec, ki meni, da nismo še izkoristili vseh naravnih danosti in vsega strokovnega znanja. Letošnji udeleženci predstavitve svojih teranov Konzorcij kraških pridelovalcev terana so letos zastopali ob največjem pridelovalcu terana sežanski zadrugi Vi-nakras še vinogradniki in vinarji: Rikardo Vrabec in turistična kmetija Durcik-Petelin (Pliskovica), Bogdan in Ivo Grča I (Hruševica), Boris Lisjak ter David in Rajko Štok (Dutovlje), Vinarstvo Orel (Avber), Petelin Rogelja, Marko Pupis, Boris ! Škerlj in Turistična kmetija Škerlj (Tomaj), Milena in Bog-dan Tavčar ter Darjo Pipan (Križ), Ravbar Kodrič (Voglje), Dušan in Roman Rebula (Brestovica pri Komnu), Širca - : Kodrič (Godnje) in Vina Štoka (Krajna vas). Že četrto leto so k sodelovanju pristopili tudi tržaški vinarji in po besedah I < predsednika tržaškega Vinskega konzorcija Sandija Škerka I j pomeni skupni nastop tudi večje možnosti za boljše trženje 5 te dragocene kapljice doma in po svetu. Iz Italije so se pred- č stavili: Benjamin Zidarich, Edi Kante, Matej Lupine in San- j š di Škerk (vsi iz Praproti), Andrej Milič (Zagradec) in Matej s Škerlj (Salež). Številnim obiskovalcem so predstavili, kaj so 1 k pridelali v letu 2009, in kupcem povedali, da imajo svoja vina v pripravljena za prodajo. (- Ob navzočnosti slovenske vinske kraljice Andreje Erzetič in kraljice terana Neže Milič iz Zagradca je ustanovi- ! o telj in predsednik konzorcija dr. Miran Vodopivec predstavil k 17 predstavnikov izbranih teranov letnika 2009, štiri terane I ve letnika 2007 in dva terana letnika 2006, povedal svoje mnenje o uspešnem delu konzorcija in orisal usmeritve za njegovo nadaljnje delo. Poudaril je nujno skupno nastopanje na različnih prireditvah doma in v tujini ter osnovni cilj - dvig kakovosti terana. V kulturnem programu so na predstavitvi sodelovali moški pevski zbor Tabor Lokev pod vodstvom Mirana Žitka in pevska skupina KD Borjač iz Sežane. Že tretje leto zapored so organizatorji v restavraciji Grad na Štanjelu, ki jo imata v najemu Katjuša in Jernej Ščuka, gostili novinarje. Enolog sežanske kleti Vinakrasa Boštjan Zidar je predstavil izbrane terane, ki očarajo marsikoga. Posebna mikroklima vsakega vinograda daje teranom drugačen in značilen pečat. Tako se terani spodnjega Krasa razlikujejo od teranov zgornjega Krasa in imamo zato pisano paleto te-ranov, katerih rdeča nitje prav gotovo visoka kvaliteta, bogata aromatika, sadnost in prepoznavna identiteta. Skupina elanov Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras iz Tržaške pokrajine. Harmonijo terana s tipičnimi kraškimi jedmi so ustvarili vinarji in kuhar Matjaž Cotič Tudi tokrat se je nadvse izkazal Matjaž Cotič, član slovenske kuharske reprezentance, ki je postregel s povsem novimi krožniki kulinaričnih dobrot, ki se dobro podajo k teranom. Pripravil je tradicionalne kraške jedi, ki so bile v naši dolgoletni zgodovini dobro zastopane na naših jedilnikih. Cotič je pripravil kar osem hodov tradiconalnih kraških jedi, nekatere tudi na sodoben način. K vsakemu krožniku so pripravili za degustacijo po tri izbrane terane. Pričeli so s kuhanim volovskim repom s korenčkom na zelenjavnem pireju z dodatkom oljčnega olja in prelitim z balzamičnim kisom; suho slivo, zavito v kraško slanino in marinirano, odlično se je podala že pozabljena kutinova marmelada in feta kraškega pršuta. Cotič je spekel tudi odličen domači polnozornat kruh iz moke, mlete na kamnu, z dodatkom pršuta, zelišč in kraške slanine. Sledil je krožnik z domačimi špargljevimi njoki s sušeno klobaso v teranovem toču (ocvrt pršut, zalit s teranom). Tipična jed Krasa, Vipavske doline in obale so bili tudi bleki oziroma pašta. Tokrat so bili bleki nadevani z domačo ovčjo skuto in zelišči, zabeljeni z maslom in s slivovo marmelado. Zraven je sodila tepka, vrsta hruške, in domač mlad petelin, kot prikuha korenček s svežimi zelišči ter z jušno zelenjavo. Iz Trsta pa so na Kras pripeljali tudi ribe. Tokratni ribji krožnik so sestavljali ribji brodet (narejen na osnovi terana), file trilia in polenta z zelišči in panceto. Mojster Cotič je postregel tudi z zajčjim filejem s kraškimi zelišči, z lahko, svežo reducirano češnjevo omako in s krompirjem ter z rožmarinom. Sledil je še krožnik z jančkovo kračo (saj je drobnica doma na Krasu), v omaki iz zelišč na grahovem pireju ter s polnozrnatimi krompirjevimi štruklji s špinačo in skuto. Zadnji krožnik je vseboval tri vste sirov (ovčji, kozji in kravji), dve marmeladi (slivovo in teranovo) ter med za okus. Kuhar Matjaž Cotič je s svojo ekipo nadvse odlično opravil zahtevno nalogo priprave odličnih tipičnih kraških jedi, ki se ujemajo s terani, kakršne so pridelali kraški vinogradniki z veliko mero ljubezni, truda in dela v vinogradu ter v kleti. Pokušina kulinaričnih dobrot, ki jih je pripravil v Štanjelu član slovenske kuharske reprezentance Matjaž Cotič, postregla pa sta jih Katjuša in Jernej Škuka, ki imata v najemu restavracijo Grad v zgornjem Štanjelu. $k * .a. Aktiv krnečih žena Sežana se je predstavil s svojimi značilnimi kraškimi dobrotami. Vse fotografije: O. Knez V simbolu Konzorcija kraških pridelovalcev terana je grozd, kije bil že v starih časih simbol življenjskih moči in blagostanja. Tudi na Krasu trta odlično uspeva in rodi edinstveno vino teran, ki so ga že zdavnaj pili na dunajskem dvoru. Sedaj pa se Kraševci trudijo izboljšati njegovo kakovost, kajti skrb za kakovost pomeni tudi lažji prodor na tržišče. Olga Knez, sodelavka revije Kras 54 VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO Kras je vinorodna pokrajina z dolgo tradicijo gojenja vinske trte in s pridelave vina. Z grško kolonizacijo ob ' Jadranskem morju - okrog leta 385 pred našim šte- 1 Dalmasso navaja, da je v srednjem veku občina Videm darovala iz spoštovanja visokim gostom za njihov prvi vstop v mesto vino teran. Janez Vajkard Valvazor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske omenja, da uspevajo na Krasu rdeča vina z imenom teran, marcevin, refošk in druga. Matija Ver-tovec v knjigi Vinoreja (1844) omenja med rdečimi sortami tudi sorto »Refošk«, ki daje žlahtna trta za vino teran. V letu 1870 (zapis A. Moricsh) je omenjeno, daje bil teran zelo priljubljeno in najdražje vino v Trstu. Do pojava trsne uši okrog leta 1888 in pojava prinesenih bolezni iz Amerike (oidij in peronospora ) na Krasu verjetno ni bilo večjih strjenih vinogradov. Vinsko trto so sadili v brajdah in plantah ob robovih njiv - prepletale so se ena vrsta trt in ožje njive.Trte so bile zasajene tudi ob kamnitih zidovih. Ponekod so še vidni kamniti nosilci za postavitev opore vinski trti. tjem - so Grki prinesli v naše kraje tudi vinogradni- p|fs -j ^ štvo... V nekoliko poznejšo dobo sega začetek vino- 'it• gradništva na Krasu. Gojitev refoška in pridelovanje E rrlarana uins Izi r I mri •» 1 »vt m tnvnn imvintnn rnnn ^7 i’ 'U S. :gi rdečega vina, ki slovi z imenom teran, verjetno sega L v začetek našega štetja. Rimski zgodovinar Plinij (C. •> ja v začetek našega štetja. Rimski zgodovinar Plinij (C. VI V; j Plinius Secundus, rojen leta 23 n.š., umrl leta 79 ob ts /fll iy izbruhu Vezuva) je zapisal, da je cesarica Julija, žena .[ 't jT . cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost 821 let ii^iuanin mirinielrena uina ki cn na rtrirlolnvali na :' ” - ' 3. cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost 82 let uživanju puciniškega vina, ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timave, to je na kraški planoti. Plinij še dodaja, da ni najti nobe nega vina, ki bi bilo primernejše za zdravila. Grki so ga imenovali z največjo pohvalo precijansko vino in da je njegova trta rasla ob zalivu Jadranskega morja. m Majda Brdnik BS _ Vi > ‘V -V Slovenski pesnik Tone Pavček, tudi gojitelj vinske trte: »Latniki: veliki, visoki, važni. Kot letve in lestve za hojo in stopajo samo gor, gor, navzgor, kvišku, k vrhu.« Kamnita opora, ki je nekoč služila za oporo vinski trti. 1 i. Vinska trta ( Vitu vinifera) je plezalka, zato rabi oporo. V prejšnjem stoletju so namesto lesene opore, verjetno zaradi pomanjkanja lesa, sadili ob trtah klen (Acer campestre), katerega liste so redno obirali in uporabljali za krmljenje živine. Taki načini opore, kjer je trte rasla ob drevesu, so poznani tudi iz drugih vinorodnih dežel - Toskana, Portugalska... Po nekaterih podatkih je bil klen posajen na razdalji vsakih dveh metrov. Maxsmilian Ripper v knjigi »Der Karster Terrano« iz leta 1910 navaja, da na Krasu gojijo trto refošk pogosto na latnikih in manj v brajdah. V tem obdobju se že pojavljajo čisti vinogradi ter opora z uporabo žice. To je bilo obdobje prve obnove vinogradov, ko so že uporabljali ameriški podlagi Riparia in Rupestris du Lot, pogosto napačno imenovana Montikola. Po pripovedovanju starejših vinogradnikov so bili med prvo in drugo svetovno vojno v rabi tudi sistemi gojitve trt na križ. Trta je bila podprta še z dvema tanjšima koloma, običajno jesenovima, v obliki črke V, ki sta bila privezana na osnovni kol z vrbo ali beko (Sa!ix viminalis) ali pa kar zapičena v zemljo. Ob obdelavi tal so ta dva kola umikali. Na vrhu prečnega križa pa sta bili napeljani dve žici. Latniki na Južnem Tirolskem v Italiji J . . V: * r 56 VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO Zaprt latnik pomladi. Prvi latniki Z večanjem površin strjenih vinogradov so se uveljavili latniki - sprva najprej odprt latnik, imenovan tudi kra-ški latnik, pozneje pa zaprt latnik. Pri odprtem latniku tvori prečna ranta (ranta je prečni kol!) kot 120 ° (kotnih stopinj) ali tudi več (ob kolu je višina prečne rante do vinogradnikovih ramen, na koncu pa je njena višina vrh vinogradnikove iztegnjene roke). Za manjšo porabo lesa oziroma rezanja lesa ter za lažjo postavitev opore seje začel uveljavljati raven latnik, za katerega je značilna vodoravno nameščena ranta čez več vrst... Tedanji latnik je bil širok od dveh (2) metrov do poltretjega (2,5) metra in visok od poldrugega metra (1,5) do dveh (2) metrov. V sklopu druge obnove vinogradov po letu 1950 so se začele na Krasu večje strjene obnove vinogradov. Prevladovala je gojitvena oblika odprtih in zaprtih latnikov. Več kot 230 let stara teranova trta (refošk) na Turkovi domačiji v Šepuljah. I i I I Pri latniški obliki so trsi sajeni od 0,9 metra do 1,4 metra vsaksebi v vrsti, njihove vrste so v medsebojni oddaljenosti od 2,7 metra do 3 metre, višina debla pa je od 1,6 do 1,8 m. Na vsakih 4 do 5 trsov j e postavljen debelejši steber, na katerega je pritrjena z ene vrste v drugo prečna ranta. Poleg lesa (največkrat se uporablja akacijev les) sestavlja oporo še 5 vzporednih žic, ki potekajo vodoravno od rante do rante (včasih poteka še ena žica od kola do kola). Od kod latnik na Krasu ? V stari kmetijski strokovni reviji iz leta 1908 (fotokopijo mi je dal Jadran Sever, vodja vinogradništva v družbi Vinakoper) »Primorski gospodar« je objavljen članek, ki gaje napisal Ivan Bolle, z naslovom »Vzgoja trt na tirolske latnike po Krasu«. Omenja, da «... na Krasu gojijo vinske sorte refož, pinjole, brzamin, ki služijo v napravo terana, ki je v Trstu najbolj priljubljen. Po obnovi zaradi napada trsne uši pa dajejo prednost refožu, ker je ta trta jako rodovitna in ima najboljše vino ...«. V članku je tudi zapisano, da »...je Anton Štrekelj* (bivši kmetijski potovalni učitelj in tedanji ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici ) napravil na Krasu poskušnjo na veliko glede te trtne vrste (refoška na tirolski odprt lat?iik pri Francu Kosovelu v Zagrajen pri Gorjanskem v dobri ruši zemlji z refoževimi trtami. Vinograd je bil zasajen leta 1897 in še povečan na 36 arov...« Bolle piše, da so na latnik posadili vinograde tudi v Ivanjem Gradu, Gorjanskem ter v Klancu in tudi na sovdanu (laporju) v dorenberški občini. Poskusni vinograd v Klancu je dal kar 62 hektolitrov dobrega terana, kar pomeni 172 hektolitrov na hektar. Ta količina je danes znatno prevelika. Pisec svetuje, naj se napravijo na Krasu novi nasadi s tirolskimi latniki (ta gojitvena oblika je bila in je razširjena na Tirolskem - Bolcano, Merano). Zakaj seje na Krasu uveljavila Prav ta gojitvena oblika ? Refošk kot sorta in takratna univerzalna podlaga Kober 5 BB, kije tudi bujna, sta zahtevali visoko gojitveno obliko. Latnik je to nudil. Latniška opora pa je tudi zelo stabilna, saj prečne rante povezujejo navpične kole, ki so na Krasu zaradi plitkosti tal manj stabilni. Nekateri vinogradniki omenjajo, da tudi burja lažje zdrsne čez latnike. Z uporabo mehanizacije in sodobnejše tehnologije v obdobju šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se sadilne razdalje razširile in trte seje močneje obremenilo, kar je vplivalo na višje pridelke grozdja. Danes se za latniško obliko gojenja vinske trte priporoča razdalje sajenja od 0,8 do 1,0 metra in medvrstne razdalje od 2,6 do2,8 metra ter obremenitev z dvema šparonoma - lahko bi imeli tudi le en šparon in še ožjo medtrsno razdaljo (šparon je preostali del rozge po zimski rezi s pet do deset očesi -enoletni les J. Prav prevelike obremenitve latnika in manjše število trt na hektar površine je tej gojitveni obliki pripisalo slabšo kakovost. Zato se zadnjih petnajst let latniško obliko gojenja vinske trte na Krasu zamenjuje z nižjo oblika gojenja vinske trte z enim ali z dvema šparonoma, ki sta speljana v vrsti -enoji ali dvoji Guyot. Pri latniški obliki pa je šparon speljan v medvrstni prostor. Zakaj ta zamenjava? Prav gotovo zaradi cenejše opore, lažjega dela in zmanjšane obremenitve vinske trte. Kakovostno pa kraški latnik z dvema šparonoma ali celo s samo enim šparonom verjetno ne zaostaja za nižjo gojitveno obliko, saj je grozdje lepo razporejeno v medvrstni prostor ter listje nastavljeno soncu. Pozabiti tudi ne smemo na nekakšno simboliko in etnološko značilnost krajine Krasa in refoškove trte - teranov-ke, speljane na latnike. Pesnika Toneta Pavčka so latniki na Krasu tako navdušili, da je zapisal: »Latniki: veliki, visoki, važni. Kot letve in lestve za hojo in stopajo samo gor, gor, navzgor, kvišku, k vrhu. » * Glej sestavek Nadje Mislej Božič na straneh 12-15 te izdaje revije Kras! Literatura: Ripper, Maksimilijan;. Klavžar, E.; 1912: Kraški teran, Gorica Bolle, Ivan; 1908: Primorski gospodar Brdnik Majda; 1982: Diplomsko delo Majda Brdnik, univ.dipl.inž. agronomije - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijska svetovalna služba Sežana 58 OCIZLA IN NJENE ZNAMENITOSTI '' *» Z -'- _____________________________________________________: _ VAS OCIZLA SE NENEHNO OBNAVLJA IN RAZVIJA... ŽIVI! Majda Mihalič Tomaštova Ocizla je vas na pobočju hriba, obrnjena proti soncu. Skozi dolino Glinščice ujame blago mediteransko klimo, a ji strupena kraška burja prav nič ne prizanaša. Najstarejšo zapisano letnico 1851 nosi Koroščeva hiša, na portonu cerkve Marije Magdalene pa je zapisano leto 1671. Pred prvo svetovno vojno je vas štela več kot 200 ljudi, med italijansko okupacijo in kasneje pa jih je veliko odšlo s trebuhom za kruhom na Obalo ali čez lužo v Ameriko - tako je v vasi sedaj kakšnih sto ljudi. V prvi polovici 20. stoletja je Ocizla spadala pod upravno enoto Dolina in v vasi je bila občina; to so pozneje prenesli v Klanec in nato na Kozino. Iz tistih časov se spominjamo tudi železnice Kozina-Trst, hotela in bogatega, aktivnega delovanja Društva Zveza z godbo na pihala in dramsko skupino. Društvo smo ponovno postavili na noge 21. maja 1999 in ga poimenovali Športno, kulturno in turistično društvo Zveza. Iz druge svetovne vojne ohranjamo v spominu 26. maj 1944, ko so Nemci požgali del vasi. Kar nekaj naših mož je služilo tudi v italijanski vojski na Sardiniji, Korziki in drugod. Padlim med narodnoosvobodilnim bojem in žrtvam fašistov j e posvečen spomenik na Kržadi (na križišču za Klanec, Petrinje in Beko). Na pročelju »komunske hiše« od 10. junija 2000 stoji spominska plošča tigrovcem - rodoljubom, ki so delovali med leti 1933 in 1940. Istočasno so člani društva markirali Tigrovsko krožno pot mimo Ocizle in Beke, ki je redno obiskana. Pot poteka mimo naravnih in kulturnih znamenitosti teh dveh krajev. Tabla z zemljevidom je postavljena »Na kali«. Sredi vasi ponosno stoji obnovljena »komunska hiša«, naš vaški dom, ki so jo zgradili leta 1900, da bi nudila zatočišče domačinom. Leta 2001 smo »na Kalu« v vasi prenovili kapelico in vanjo postavili kip medugorske Marije, ki so ga prinesle ociske žene z romanja. Novi kip je nadomestil prejšnjega iz 16. stoletja, ki so ga leta 1971 ukradli. Spomladi 2001 so se začela dela na domači cerkvi Marije Magdalene, ki je bila zgrajena leta 1611. Možje so opravili številne »rabute« in dobro leto pozneje je bilo veliko delo končano. Cerkev ima novo streho, omet, okna, vrata, notranjo opremo in vso potrebno elektroinštalacijo. Tudi pot do Cerkev Marije Magdalene, zgrajena leta 1611 cerkve je asfaltirana. Petindvajsetega avgusta 2002 smo cerkev blagoslovili. Od cerkvenih znamenj je bila tedaj na vrsti kapelica pri cerkvi (Kralov pil) in vrnitev dragocene plošče z zapisom molitve očenaš v bohoričici. Izdelal jo je domači umetnik Ivan ^ „ ZVEZA' Mihalič, ki je bil zidar in kamnosek samouk (1792-1865). Za opasilo 2006 smo odlitek velike etnološke vrednosti postavili v novo kapelico, ki jo je blagoslovil škof Metod Pirih. Tudi danes v vasi pridnih rok ne manjka in pri marsikateri hiši najdete natančnega in domiselnega lesarja ali kamnoseka pa še druge mojstre, tudi mojstre besede. Ocizla ima dve knjižici pesmi in zapisov o Ocizli nekdaj in danes avtorice Majde Mihalič Tomaštove. Obiskovalci naše vasi lahko posežejo po štirih različnih razglednicah, katerih fotografije so prispevali člani Fotokluba Žarek. Kot zanimivost lahko omenimo Tržačana, znamenitega pisatelja Scipia Slatoperja, ki je v Ocizli letoval leta 1911 in takrat ustvaril delo »II mio Carso«. V vasi sta dva »ščedenca«1, ki jo varujeta vsak z ene strani: Krmonov in vaški ščedenc pri Povščevih z letnico 1829. Zanimiv je tudi Toščev porton iz leta 1893. Leta 2009 je vas obnovila zgornji »lavatojo«2 pod vasjo, v načrtu pa ima še obnovo spodnjega. »Zjogo«3 je pred nekaj leti dobil končno podobo in sedaj služi svojemu namenu. Obnavlja se tudi »ložo« 4 na Kalu. Vas Ocizla se nenehno obnavlja in razvija... Živi! Opombe 1 = ščedenc = izvir 2 = lavatojo = korito za pranje perila 3 = balinišče 4 = loža = pokrito vaško korito Majda Mihalič Tomaštova, ljudska pesnica - domačinka iz Ocizle v Deseta obletnica ureditve Letos praznujejo v Ocizli deseto obletnico, odkar so uredili spominsko krožno pot in jo posvetili domačinom - tigrovcem, prvim upornikom zoper fašizem... Imenuje se Tigrovska spominska krožna pot. Predstavlja jo Branko Bratož - Ježek, ki bralca vodi po njej tudi s predstavitvami domačih nazivov krajev in s svojim komentarjem... O tigrovski skupini iz Ocizle piše Karlo Kocjančič... Ocizlo in njene znamenitosti pa predstavlja ljudska pesnica Majda Mihalič Tomaštova. Tigrovsko spominsko krožno pot pri Ocizli (TSKP) začnemo pred Karminsko hišo v središču vasi, na pročelju katere so domačini postavili spominsko tablo tigrovcem - domačinom. Lahko pa pot pričnemo tudi nad vasjo, kjer sta vaški vodnjak (pri katerem se lahko odžejamo in oskrbimo z vodo) in bivši kal, preurejen v parkirišče. Tam stoji lesen kažipot, ki kaže, da moramo skozi vas, mimo plača, kjer so na mestu, na katarem je stala Luketova hiša, vaščani uredili plesišče. Pot nas pelje skozi vas. V zidu je javna vodovodna pipa, ki pa ne 'obratuje'. Nad njo je skrinjica z vpisno knjigo za Tigrovsko spominsko krožno pot - TSKP. Na električnem drogu nas kažipot usmeri v desno na Sturek, od koder je nekaj razgleda. TSKP je označena z rumenimi krogci in z rumenimi smernimi puščicami. Razgled s Šturka Na severu je Kokoš in greben, ki se vleče na Veliko Gradišče. V nadaljevanju je videti košček 'kozinskega' Videza, nakar nam razgledovanje zapre gozd, ko se na jugu prikaže Slavnikov greben, onkraj Drage pa je greben Zbevnica-Go-liči-Kojnik-Jampršnik. Od njega se za Petrinjami (ki jih ni videti) vleče v našo smer polje Smelavc, ki ga na levi oklepa Krav lak in na desni Brgod. Zadaj je odet v bore neizrazit vršič Soligrada. Desno od njega je Gavje, še bolj desno sta Velika in Mala Štrkljevica (na kartah Skrklovica), obe pokriti z bori. I Do Zagrne, prostranih borovih gozdov desno od Socerba (ki K ga ni videti), je še Črni vrh. Na koncu Žagnce pa je dolgo H travnato in skopo poraslo sleme Solin. Desno je Vrh Griže, ki hi v svojih nedrjih skriva eno najdaljših gradišč v teh krajih. S Šturka ob njivah, vinjah in travnikih zavijemo des- ■ no v gozd strmo navzdol. Zdaj se kolovoz prelevi v stezo, ki 1 nas ob trepelikah, grmiču bodeče lobodike (zaščitena in na tem I območju zelo redka vrsta!), cerih in gabrih po nizu v tla vko- I panih stopničk privede v strugo potoka Luža. V njej je na 1 desnem bregu tabla z napisom. Bilo je to pobočje včasih golo. ■ Vse, kar je na njem zraslo, si posekal s kosirjem. Drobne fraske E so ženice rabile v krušnih pečeh, saj so se malone vsak dan s I polnimi plenjerji kruha podajale na dolgo pot v Trst. Tudi pa- ■ slo se je tod. Danes sta bregova porasla z gozdom. Na desni je EP Dolila Sturkovca. Na levem bregu je tik nad strugo izvir Luža. B Na desnem bregu pa so pod panjem grčaste bukve tri klopce. ■ Pri izviru Luža prečkamo potok in se ob klopcah jihv vzpnemo v pobočje Preserja, nato strmo v gostih ključih nav- Kg zdol k potoku Korošca, ki priteče iz Zavriskovca. Prečimo ga, ■ na onem bregu zavijemo levo (v strugi skočnika, kjer voda 1 skače čez peščenjakove korše - sem so ženice prihajale prat) in ftvj ob njem nadaljujemo do sotočja z Lužo. Pridemo v gozd na ■ območje PrMalna, a je mlin niže. K njemu nas popelje mlin-ščica, ki se začne na sotočju. Teče po levem bregu Korošce, a pLu ^/Črešnjevec 2«rv 463^\^he 495 500 V Klanec- -pri^Kozini, 436 /.ZM Sv. Pefer J Ocizla 17-1=15min \ 13~16=25min X'-*< X. 16-1 =50 min Petrinje1) f - OCIZLA - START 2-IZVIR LUŽA 3 - MLIN 4 - HRAST 5 - SLAP ŽLEBINA 6 - LIPA 7 - JAMA S-3 8 - JURJEVA JAMA 9 - MIŠKOTOVA JAMA NARAVNI MOST 10 - MALETOVA JAMA 11 - BLAŽEV SPODMOL 12 - OCIJSKA JAMA 13 - POČITEK 14 - BREZNO 15 - DEPONIJA 16- LIPA V SPOMIN KOCJANČIČ KARLU 17- MOST 18- KAVERNE 1.SV.VOJ. 19- BUNKER 1.SV.VOJ. 20 - STRELSKI JAREK 21 - 18.KAVERNA 22 - SLAP CUMPET 23 - IZVIR-VODOVOD 24 - KRMONOV STUDENEC 25 - KOMUNSKA HIŠA 26 - KORITA \ &441 ^1\ ‘ t >xiV t>>7r t ' 1-5=40min ^Z I 5-»3=35min\ /352- rv Z ' 0C,>e//$*7XX. . . "-T25™ Soline •. 1----X4; v i ^ ,rr v mr/ 1 ;:L li?06 / \ ' / TIGROVSKA POT •••••. KRAJŠE VARIJANTE -------PLANINSKA POT -------POMOŽNA PEŠ POT C ES TA-DOS TOP Z A VTOM. rnmm AVTOCESTA Izvir potoka Luža. kmalu izgine. Uničili stajo dve granati, ki ju je med vojno leta 1944 (med bombardiranjem Zavelj) tu odvrglo vojaško letalo. Od sotočja obeh potokov nadaljujemo pot po desnem bregu tik ob vodi. Ko je za nami mogočen cer, nas stezica usmeri levo na lesen mostič, ki drži čez Korošco k malnu. Malnrjev malen je manjši štirioglati objekt tik ob Korošci, zidan iz sluga kamna. Od njega je ostalo le merišče. Na zahodni strani sta bili dve mlinski kolesi, nad mlinom je manjša akumulacija, v katero je vodo dovajala mlinščica. Mlin naj bi obratoval še med obema vojnama. Od mlina se napotimo ob kratki mlinščici k potoku in k od daleč vidnemu zidu. Z leve od Ocizle privede širok kolovoz. Tu prečimo potok in stopimo na desni breg. Vse, kar se dviga nad potjo, je bječčina oziroma beška last... Zapustimo kolovoz. Steza gre levo po opuščeni njivi, kjer je veliko leske, gacje in nekaterih 'vodoljubnih' dreves: jauš in tapuolo. Steza drži vštric s potokom, ki živahno žubori po 'dolini'. Svet je zdaj raven, dolina se širi. Na oni strani struge debel beli gaber, da jih malo takšnih vidiš tod okoli, in dober lučaj vstran mogočna bukev. Na tej strani struge so visoki in vitki topoli. Potok vijuga po flišni podlagi. V levem bregu je erozija razgalila peščenjakove korše. V strugi je na desnem bregu pregrada, ki blaži njene učinke. Za hrbtom pustimo topole, ko se pred nami odpre velik travnik. Steza pred njim zavije v desno. Na vrhu (proti koncu maja v njem cvetijo brstične lilije) spet v levo in ob obzidanem travniku navzdol. Na oni strani Korošce je v šopu jauš lovska preža. V pobočjih desno nad potjo je včasih raslo dosti jurčkov in žrdan, saj je iz teh krajev znano reklo: »Jurje jen žrdana, to je bječka hrana«.. Ne le njihova, tudi ociska, naj nam bo dovoljeno pristaviti, da ne bi komu krivice delali. K posebnežu nas po nekaj korakih od travnika privede stezica. No, a ni posebnež ta hrast? Kar ob potoku! Celotno območje po njem zdaj prevzame ime. Korošca}. Na levem bregu se širi velik travnik, na katerem še kosijo, steza po njivi, kjer je bila včasih fazanerija. O njej in o njivi danes ni sledov. Se čez 'nizko' koronco, že stopimo na njivo, takisto opuščeno in zaraščeno. Po krajši plešini z brezo in dvovrho janšo se odpre travnik, ki je bil včasih njiva. V nadaljevanju se dolina odpre v velik, gladko pokošen travnik, po potoku imenovan Korošca. Na njem, ko nastopi njihov čas, naletimo na brstične lilije. Korošca: velik travnik je to, ki ga še danes kosijo. Ob njem na levi teče potok in na zahodnem koncu v slapu pade v Maletovo jamo. Prečimo travnik, stopimo v redek gozd in med karencami in trmuni se zlagoma dvigamo po bječdne v območju Nadgabra in pod Zalozico desno nad nami, sprva v vzhodni smeri, zatem zavijemo v levo. Pod nami na levi je Sučovka, kjer je večja poseka. Od tu gremo po travah v desno in strmo navzdol k potoku Vir. Po strmih terasah (prva j e nastala zaradi plazu, ki seje tu zgodil pred več leti) zavijemo desno in se spustimo v Staje. Včasih so sem na prezimovanje prignali svoje cape ovac Čiči. 'Pristanemo' na kolovozu, ki vodi v gozdove Sučovke. Pod nami je večja izravnava, kjer je bila še med obema vojnama karbonica. Oglje so pekli Furlani, ki so bili majstri te obrti. Steza se spusti nanjo in po strmem bregu k potoku (markacija). Lepše pa je nadaljevati po kolovozu v desno, saj ves čas hodiš po ravnem nad strugo potočka. V njem vidiš najprej Kalužo. Hodila se je vanjo kopat vsa vaška mularija in tu se je marsikdo naučil plavati. Slap v Zlebini. Strugo potoka Vir zapirajo poševne plasti peščenjakov. Voda je skozi čas nanje odložila debelo zaveso lehnjaka, po kateri se preceja voda in pada v spodnji tolmun. Sem so še po vojni prihajale Bečanke s škafi na glavah in sez lupatami v rokah prat. Z njiini so med pranjem udrihale pu štracah. Ob kolinah so sem prihajale čistit čreva. Od slapa nadaljujemo pod Mejicami, kjer je na levi udrtina - stara japnea, v kateri so gasili apno. V desno se loči steza mimo njive v Ocizlo. Po njej so hodili beški otroci v šolo. Malce naprej sta na desni še dve udrtini -japnei. Zdaj prečimo Vir. Na desnem bregu dobrih deset korakov naprej se pride do Ščedenca uputuke.Je vjelban izvir, žal zanemarjen. V nadaljevanju potoka so Zlebine. Na onem bregu zavijemo v levo in se po ravnem napotimo nad slap. Od njega privede strma stezica (če bi prej sledili oznakam, bi prišli k slapu po strugi potoka in bi se po tej stezici dvignili iz nje), mi pa, ko imamo na desni stare trjese, ki se stopničasto dvigajo v Kozare, nadaljujemo po ravnem do okljuka v desno. Območju se reče Podkal. Ob Kozarah zavijemo v desno in se pod visokonapetostnim daljnovodom dvigamo v klančič. Pod nami se odprejo Loke, večja zaraščena dolina, v kateri so bile nekdaj njive. Na levi je za grublo bila včasih vinja. Na desni nepredirna gošča. Zid v njej in za njim je bil včasih vinograd. Se višji zid iz siuga Posebnež med hrasti, mar ne? kamna na desni zdaj nastopi, kjer so za njim bili trije vrtovi j Podgrajo. Tik za zidom v hudi gošči stoji Štirna, ki je še 'aktivna', a žal nedostopna. V rahlem klančiču smo hitro na cesti, ki se desno dvigne v Beko. Prva hiša, ki jo z okljuka ceste vidimo, je Ferja-nova, kjer se je možno navezati na Stezo prijateljstva. Na cesti zavijemo v levo in pod Bendelarko, večjim kamunskim travnikom nad potjo, ter med Trmunoma pod njo brž sestopimo na preval Mozar. Tu je obnovljen kal, v bližini je komunska lipa. Na prevalu so včasih molzli ovce. Od tod ime. Od lipe na desni in topolu na levi prečimo preval in takoj za topolom zapustimo cesto (ta se odvije čez Soline na Socerb), zavijemo levo in se poplešini mimo škurša na levi spu- ■ stimo v gozd (meja med flišem in apnencem je na tem mestu ostra) in k prvemu breznu »S3«. Pozimi, ko pade temperatura pod ničlo, iz njega rado 'diha'. Se kratko navzdol na začetek Lok do Jurjevejame. Na desni se dviga pobočje, ki je beška komunela. Dvignemo se do podrtega zida, ob njem rahlo navzdol k potoku Viru, ki ponikne v Semetovi jamči, v koritih, ki končajo pred naravnim mostom in Miškotovo jamo. Pred koriti se steza dvigne v pobočje, ovešeno z rjeznco. Po njej prečimo pobočje nad koriti, ki se pred mostom precej razširijo v globok žleb, kjer je spodmol, pod katerim je bil med vojno bunker, kamor so se pred Nemci zatekale aktivistke. Po stezi navzdol na naravni most (če je mokro, drsi). Spodaj na desni je vhod v Miškotovo jamo, ki je najdaljša jama na tem območju. Z mosta se dvignemo nad žleb in nadaljujemo po plastnici k bližnji Maletovijami. Vanjo čez stopničast skalnat odstavek slapi potok Korošca v osemmetrskem zavesa-stem slapu. Iz jame se na zahod dviga ozek in strm žleb, prava tesen. Vštric z njim se ob žlebu dvigne nadenj naša stezica do Blaževega spodmola. Skozenj se pride v Ocisko jamo po okoli stopetdeset metrov dolgem podzemnem rovu. Seveda ne brez svetilke. Vanj so se zatekali Bečani in Ocizlani med vojno. Od spodmola, posebej kadar je mokro, je najbolje nadaljevati od table desno čez Pedonovco, lep travnik, takisto Blažev. Pri krepkem topolu stopimo na kolovoz, ki sem pride od Mozarja. Na njem v levo med visoke rdeče bore in k naslednji Ociski jami, na katero nas opozori lična tabla (kolovoz nadaljuje v levo na travnik Korošco, ki smo ga malo prej gledali z vzhodne strani). Po mešanem gozdu smo kmalu na počivališču sredi večje kotanje, kjer so mize in klopi. Tu je tudi razpotje. V levo krene krajša varianta TSKP v Ocizlo. Po daljši poti, ki zavije desno, prečimo ponavadi suho strugo potoka (malce naprej j konča v Ociski jami), se dvignemo v pobočje Male Strkljevice, kjer levo od trivrhega cera naletimo na brezno. Nadaljujemo po gozdu, nad 'nemim' potokom. Steza se glede na zaraščenost umika zdaj levo, zdaj desno, zdaj gor, zdaj dol, a ves čas lagodno po Predkorošci, do katere je imelo pravico vseh triintrideset ociskih jusrjo. Končno izbijemo na večji travnik, kjer pogled splava na S/avnikovgreben. Na sosednjem slemenu stoji cerkvica sv. Marije Magdalene in malce naprej razpotegnjena vasica Ocizla. S travnika stopimo med brine in med njimi po ravnem nadaljujemo do kolovoza. Na njem v desno nekaj časa ob 'nemem' potoku na levi in, ko se potok 'odteče' stran, smo pred deponijo, kamor so med gradnjo avtoceste zvozili veliko materiala. Ob travniku stopimo na makadamsko cesto (v levo prideš po njej v Ocizlo, desno na Socerb in magistralno cesto KP-LJ), obidemo deponijo in se napotimo proti Ocizli. Na levi je vrh slemena spet cerkvica, desno od nje so razložene ociske domačije. Pod cerkvico so v Razliki številne njive. Zapomnimo si le travnik, sredi katerega je lovska preža. Na desni so nad cesto zadnji obronki Brgoda. V njem zanimiva geološka podrobnost: nekaj reber laporja opoke, ki so ga včasih kopali in z njim posipavali poti. Za deponijo na levi pod nami spet 'nemi' potok, onkraj njega našo pozornost pritegne TuŠcev topol, prav gotovo eno najmogočnejših ociskih dreves. Smo že na drugi strani Brgoda, kjer je na desni pod cesto kamunska njivica. Ob njej je društvo Zveza posadilo lipo v spomin na prezgodaj preminulega prijatelja Ocizle Karla Kocjančiča. On ima veliko zaslug, da se je postavilo spominsko ploščo tigrovcem. Na koncu njivice smo na razpotju. V levo se loči pot v Razliko, naravnost gre v Ocizlo (najprej čez most z dvema vjelboma, više gori ob dveh studencih; m je mogoče TSKP predčasno skleniti in se vrniti na izhodišče). Na razpotju pred mostom zavijemo v desno in nadaljujemo ob 'nemem' potoku na levi in z zidom opasani ogradi na desni. Ko se ta konča, smo pred mini muzejem na prostem. V betonsko ploščo so 'potopljene' ostaline iz prve vojne. Na bližnjem hrastu je več tabel z napisi. Čez vhod v Maletovo jamo pada osemmetrski slap potoka Korošca. Slapiči, ki jih ustvarja potok Cumpet. Od muzejčka nas steza strmo dvigne v pobočje Br-goda do niza osemnajstih kavern. Izhajajo iz prve vojne. Naredili naj bi jih češki in poljski vojaki. Pred tretjo kaverno je kup izkopane zemlje. Stari Ocizlani vedo povedati, daje bila v kaverni jama, iz katere je bilo po daljšem deževju slišati vodo. Jamarji iz zamejskega Boršta naj bi se v to jamo spustili, a so prišli le do vode... Ko je več kot pol kavern mimo, nas steza zasuče v desno in nas v gostih in strmih ključih dvigne na greben Brgoda. Na tabli nas napis opozori na bunker iz prve svetovne vojne. V tleh na treh mestih opazimo nadzidane, zasute luknje... Ko se prevesimo čez greben, se znajdemo ob strelskem jarku, ki se kačasto zvija po pobočju. Ob njem gremo v levo. Na koncu še levo na greben, kjer naletimo na cikcakast zid. Se skozenj in po pobočju nazaj h kavernam in na spodnjo cesto. Prečkamo cesto in potok ter se začenjamo vzpenjati v pobočje hriba v smeri severa. Dvignemo se na prvi robček, pa se spet spustimo dol v širok žleb, kjer so bile včasih tri karbonice. O njih ni vidnih sledov. Globoko pod nami teče potok Cumpet. Evo ga, še en grmič bodeče lobodike, ki smo ga napovedali na začetku poti! Zlagoma se po gozdu dvigamo nad strugo potoka proti slapu Cumpetu. Med postavnimi drevesi smo kmalu pri tabli, ki opozarja na slap Cumpet. Po- Pri Krmonovemu studencu so za nami vse zanimivosti pohodne krožne poti... dobna zgodba kot pri prejšnjem slapu v strugi Vira pod Beko. Z brega na breg gredo poševno vzporedni gosti in razgaljeni korši peščenjaka, na katere je voda odložila nabreklo plast lehnjaka. Slap je v območju Brusa. Nad slapom prečimo potoček in nadaljujemo po desnem bregu vštric z vodo. Že smo pri betonskem zajetju. Zajet izvir je to, od koder je po ceveh speljana voda do dveh korit in javnih pip pod Ocizlo. V tolmune potočka so včasih ženice s škafi na glavah prihajale prat. Nad zajetjem je visok in dolg zid. Kar ob potoku gremo dalje, ki ga ob topolu še zadnjič prestopimo in se po paštnah med gacjami dvignemo na travnik (nad njim vinja), po njem v levo do konca na kolovoz in gor h Krmonovem studencu, od koder je za hrbtom nekaj razgleda. Se kratko v vas med hiše in dol h kamunski hiši... Krog je sklenjen! Branko Bratož - Ježek Fotografije k vsem trem sestavkom so prispevali Branko Bratož - Ježek, Ivan Likar, Božica Mihalič in Tatjana Mihalič. Besedilo je lektorirala Nives Mahne Čehovin, uredila pa Ester Mihalič. Več informacij: ŠKTD Zveza Ocizla, www.ocizla.si, sktd.ocizla@gmail.com, Facebook. _ TIGROVSKA SKUPINA IZ OCIZLE Karlo Kocjančič Težka leta italijanske fašistične okupacije so preteklost, vendar ni nobenih razlogov, da bi nanje pozabili. Odgovorni za takratne zločine nočejo ohraniti zgodovinskega spomina, kajti najlažje je izbrisati takšno neprijetnost. Nasprotno pa tisti, ki so pretrpeli in preživeli strahote tedanjega časa, danes težko verjamejo, da so se zločini zares zgodili. V vasi Ocizla še živi spomin na skupino tigrovcev, delujočo v tem kraju v letih 1933-1940, ko je bil italijanski fašizem na višku moči. Hvalevredno je, da vaščani ohranjajo | spomin na svoje hrabre fante, ki so delovali v hudih razmerah in žrtvovali svojo mladost, potem pa doživljali krutost in ponižanja kot obsojenci v italijanskih ječah. Skupino tigrovcev, ki seje oblikovala že leta 1933, so sestavljali njen vodja Andrej Počkaj, brata Franc in Rudi Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec in Ivan Mihalič. Devetega junija 2000 so vaščani Ocizle ob sodelovanju Društva TIGR Primorske tej tigrovski skupini odkrili spominsko ploščo, ki krasi komunsko hišo. Skupina tigrovcev je delovala povsem samostojno in po tigrovskih metodah (požigi šol, izobešanje zastav, trosil-ne akcije, grozilna pisma in podobno). Delovanje skupine je -V; OCIZLI JE V LIJIH 1933 - 4fl DELOVALA C TIGROVSKA SKUPINA NAVDUŠENIH RODOLJUBOV IN IZVAJALA PHOTIFASISIICNE AKCIJE TIGROVCEM ČAST IN DOSTOJANSTVO ! ' OCIZLA. 10 JUNIJ 2000 POSTAVILI z " (-VAŠČANI OCIZLE DRUŠTVU TIGR PRIMORSKE —. j- ,............a_i____________mL. ... -1...... krajevno obsegalo območje Malega Krasa, zlasti vasi Ocizla, Klanec, Socerb, Krvavi Potok (požig šole), Hrpelje, Kozina in Rodik. Skupino je leta 1940 izdal domačin. Sledil je sodni proces pred Posebnim sodiščem v Rimu, na katerem so bili izdani in ujeti tigrovci obsojeni na dolgoletno ječo. Po razpadu Italije leta 1943 so obsojenci prihajali domov bolni, strti, s hudimi posledicami. Po vojni so vsi odšli v prerani grob. Zgodba o trpljenju teh fantov in mož še ni dorečena in prav kliče po poglobljeni raziskavi. Naj spominska pot, po kateri so se gibali in opravljali svoje akcije mladi tigrovci - domačini Ocizle, postane tradicionalna pot, posvečena spominu na njihovo delo! Vaške steze in poti so jih vodile do pomembnih točk, primernih za izvedbo tigrovskih akcij, ki so bile takrat izredno odmevne med domačim prebivalstvom. Društvo TIGR Primorske pričakuje, da bo ŠKTD Ocizla Tigrovsko spominsko krožno pot čim prej razširilo na vse poti in steze, tja do Socerba, Beke, Krvavega Potoka, Rodika, Hrpelj, Kozine in Klanca, po katerih je tigrovska skupina iz Ocizle odhajala na svoje akcije. Karlo Kocjančič, Društvo TIGR Kulturni program med enim izmed pohodov po tigrovski spominski krožni poti v Ocizli. Okvirna predstavitev kreditne ponudbe Banke Koper za bralce revije Kras Z NAJVEČ PETNAJSTLETNIM POSOJILOM nnn BANKA KOPER Banka Koper je v prvi polovici leta 2010 aktivno vstopila na strateško področje rešitev za izkoriščanje obnovljivih virov energije s finančno ponudbo za izrabo sončne energije. Sončna energija je čist, trajen in predvsem brezplačen obnovljiv vir energije, ki je dosegljiv skorajda povsod in v neomejenih količinah. V V Banki Koper se zavedamo, da naša najnovejša ponudba predstavlja pomemben prispevek in dopolnitev že obstoječih rešitev v verigi proizvajalec in/ali ponudnik naprav za izrabo obnovljivi virov energije, investitor in država. Aktivnost podpira širša prizadevanja Evropske unije in Republike Slovenije na področju obnovljivih virov energije. Podobno kot druge evropske države se je tudi naša država zavezala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 25 odstotkov porabljene energije izviralo iz obnovljivih virov energije. Za uresničitev te zaveze je Slovenija leta 2009 sprejela tudi dve uredbi: Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, in Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki pospešujeta prehod na obnovljive vire energije. Uredbi med drugim predvidevata dve vrsti spodbud: zagotovljen odkup vse proizvedene električne energije in finančno pomoč za tekoče poslovanje (obratovalna podpora) Pri zagotovljenem odkupu država, prek Centra za podpore, odkupi vso proizvedeno električno energijo. Pri obratovalni podpori pa Center za podpore le izplačuje obratovalno podporo, medtem ko proizvajalci električno energijo lahko porabljajo sami ali pa jo prodajajo drugim kupcem električne energije. Najnovejša kreditna ponudba Banke Koper za po-j stavitev naprav za proizvodno električne energije s pomočjo. sončne energije predstavlja torej dodaten kamenček v mozaiku rešitev za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Krediti iz te posebne ponudbe so namenjeni fizičnim osebam in gospodinjstvom, kmetovalcem, podjetjem ter tudi javnim ustanovam. Fiksne ali spremenljive obrestne mere so v primerjavi z drugimi krediti ugodnejše in so od 6,5 do 6,9 odstotka v primeru fiksne obrestne mere oziroma od 3M EURIBOR + 2,9 do 3,3 odstotne točke v primeru spremenljive obrestne mere. Ročnost kreditovje prilagojena investiciji in deležu financiranja, ki ga prispeva Banka Koper, in je lahko do 15 let. Pri tem velja omeniti, da je delež financiranja investicije s pomočjo banke višji, kot to velja sicer: fizičnim osebam investicije do zneska 30 tisoč € Banka Koper financira tudi v celoti. Posojilo se odplačuje iz naslova državnih spodbud oziroma prodaje električne energije. Banka Koper omogoča tudi do šest mesecev odloga plačila glavnice in obresti. Za večje investicije je mogoče dinamiko odplačil prilagoditi proizvodnji sončne elektrarne v različnih letnih časih (obveznosti do banke so npr. pozimi nižje, kot so poleti). Glavno zavarovanje kredita predstavljajo investicija in njeni pričakovani prihodki (zastava investicije, odstop terjatev v zavarovanje in zavarovalna polica proti poškodbam in izpadu prihodka, vinkulirana v korist Banke Koper). Pri kreditu nad 30 tisoč € pa se zahteva še dodatno zavarovanje zunaj investicije, kije odvisno od obstoječega in predvidenega poslovnega sodelovanja kreditojemalca z banko, od kreditoje-malčevega deleža lastnih sredstev pri postavitvi sončne elektrarne, od njegove bonitete, osnovne dejavnosti, ipd.. Okvirni izračun 15-letne donosnosti sončne elektrarne, ki jo je mogoče postaviti na približno 115 kvadratnih metrih primerne strešne površine, si lahko ogledate tudi v naslednjem izračunu: Nazivna moč sončne elektrarne v kWp 16,2 Investicijska vrednost v € 60.600 Lastna sredstva investitorja v € (20% investicije) 12.120 Kredit Banke Koper v € (80 % investicije) 48.480 Ročnost kredita v letih 10 Prihodki izplačani od Centra za podpore v 15 (petnajstih) letih v € v obliki zagotovljenega odkupa, .zmanjšani za akontacijo dohodnine* 87.946 Stroški odobritve kredita v € 150 .Obresti za kredit v 10 letih v €** 9.534 Zavarovanje sončne elektrarne proti poškodbam jn izpadu prihodka v obdobju 15 (petnajstih) let v € 6.000 Razlika v € (prihodki - stroški odobritve kredita -.glavnica - obresti - zavarovanje - lastna sredstva) 11.661 ---J i 'U » VIJV v V JV.I I pojiuvun IIV.UI I Udi |F\C Koper. Dodatne informacije o državnih spodbudah pa lahko pridobite na spletni strani Borzena in Javne agencije RS za energijo In kakšni so pogoji za pridobitev posojila? Namen financiranja: Postavitev ali gradnja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz sončne energije (fotovol-taika), za katero je možno pridobiti podpore države v obliki zagotovljenega odkupa ali obratovalne podpore. Kreditojemalci: Pravne in fizične osebe, obstoječi komitenti ali novi komitenti Banke Koper, ki odprejo poslovni ali osebni transakcijski račun v Banki Koper in nanj prenesejo del svojega poslovanja oziroma svoje, redne mesečne prejemke. Znesek financiranja investicij (delež kredita): do 100% do zneska 30.000 € za fizične osebe; do 80% do zneska 300.000 € za pravne osebe. (Nad temi zneski se posojilojemalca obravnava posamično!) Obrestna mera: 3M EURIBOR + od 2,9 do 3,3 odstotne točke (pribitek je fiksen), ali fiksna obrestna mera od 6,5% do 6,9%. Stroški odobritve: 1,5% (minimalno 50 €, maksimalno 150 €) za fizične osebe in od 0,8% do 1% (minimalno 55 €, maksimalno 1.500 €) za pravne osebe. Odplačilna doba: do 180 mesecev, z možnostjo moratorija na odplačilo obresti in glavnice za čas do 6 mesecev (za obdobje premostitve do prejemanja prilivov od prodaje električne energije oziroma prejemanja državnih podpor!) Način odplačevanja kredita: anuitetno za fizične osebe, obročno za pravne osebe. Zavarovanje kredita: Za zneske do 30.000 € zastava investicije, odstop terjatev in zavarovalna polica za kritje poškodb in izpad prihodka, vinkulirana v korist Banke Koper; za zneske nad 30.000 €: praviloma še dodatno zavarovanje - zunaj investicije (dodatno zavarovanje zunaj investicije je odvisno od obstoječega in predvidenega poslovnega sodelovanja kreditojemalca z banko, deleža kreditojemalčevih lastnih sredstev pri postavitvi sončne elektrarne, kreditojemalčeve bonitete, osnovne kreditojemalčeve dejavnosti, ipd. Dodatni pogoji: odprtje dodatnega transakcijskega računa za prilive izplačevalca podpor oziroma kupcev električne energije, vsaj 2-letna garancija na postavitev naprav, certifikati modulov EN IEC 61215-2 in EN IEC 61730-1, 10 in 25-letna garancija na 90-odstotno in 80-odstotno izhodno moč modulov ter 10-letno jamstvo za razsmernik (Banka Koper financira izključno postavitve sončnih elektrarn ustrezno kvalificiranih ponudnike>v!). •V* . -a/ * Višina zagotovljenega odkupa se nanaša na sončne elektrarne do 50 kWp nazivne moči, postavljene na strehah stavb. Izračun upošteva letno Proizvodnjo 1.050 kWh na kWp in letno izgubo izhodne moči modulov v višini 1% p0 5. letih. Pri izračunu je upoštevan 3M EURIBOR v višini 0,778 odstotka in pribitek v višini 2,9-odstotne točke ter anuitetni način obračuna obresti. •> : ' .■»■j" m 68 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA TRDNA GOSPODARSKA OPORA ZA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST NA TRŽAŠKEM Dušan Kalc Konec aprila 2010 je v Športno kulturnem centru v Zgoniku potekal vsakoletni občni zbor Zadružne kra-ške banke. Kot običajno je upravni odbor postregel svojemu članstvu s številkami o poslovni dejavnosti, ki so, kljub občutni finančni in gospodarski krizi, ki pretresa ves svet in ki se je neizbežno dotaknila tudi ZKB, dokaj spodbudne. Ob izdatnem čistem dobičku (1.179.370 €) je banka tudi v letu 2009 zabeležila občutno rast vlog in posojil zlasti po zaslugi tesnih vezi s članstvom in z raznimi podjetji na teritoriju, na katerem posluje. Njena uspešnost se kaže tudi na druge načine. Kot edina lokalna banka Tržaške pokrajine je v zadnjih dveh letih odprla dve novi podružnici v samem osrčju mesta Trst in tako povišala število poslovalnic na enajst enot. V preteklem letu se je znatno povečalo tudi število članov in doseglo rekordno številko 1715, kar potrjuje, daje kraška banka, ki se razlikuje od drugih bank ne le po zadružni obliki, temveč tudi po vsebinskih izbirah in vrednotah, deležna vse večjega zaupanja. To je banka, ki že več kot sto let deluje na zdravih načelih sodelovanja, vzajemnosti, solidarnosti, navezanosti na prostor in prozornosti. Dobršen del tega zaupanja izvira predvsem iz spoznanja, da njena temeljna usmeritev ne sloni le na bančniški j logiki in poslovnih rezultatih, temveč na neki širši navezanosti na teritorij, kateremu posveča najširšo pozornost in mu i namenja del svojega poslovnega dobička S tem omogoča šte- | vilne pobude gospodarskega, družbenega in kulturnega zna- : čaja, ki bogatijo življenje skupnosti in prispevajo k rasti teritorija. Tako zgledno potrjuje svoje poslanstvo, ki je ne samo v poslovnem uspehu, temveč tudi v delitvi tega uspeha s širšo skupnostjo na teritoriju. S tem prerašča ozke bančne okvire in se zasluženo postavlja v vlogo pomembnega gospodarskega j dejavnika vsega območja, na katerem deluje. To pomeni, da ' predstavlja trdno gospodarsko oporo za slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem, hkrati pa služi širši skupnosti kot pomembna medetnična vez in tudi kot most med dvema, včasih od meje ločena, predeloma Krasa, ki sta si danes, z odpravo shengenske meje, spet veliko bliže. Prav zato je na nedavnem občnem zboru v Zgoniku ob rednem poslovnem obračunu pritegnil pozornost in zani- i manje obračun družbenega učinka Zadružne kraške banke, iz katerega razberemo, da je ta banka v letih 2008 in 2009 podprla razvoj skupnosti teritorija, v katerem deluje, s prispevki v znesku enega milijona €. Res je sicer, da so bili tokrat i zaradi nekoliko manjšega poslovnega dobička tudi prispevki . Kot edina lokalna banka v Tržaški pokrajini je Zadružba kraška banka v zadnjih dveh letih odprla dve novi podružnici v samem osrčju Trsta. Na fotografiji otvoritveni nagovor predsednika ZKB Letošnji občni zbor Zadružne kraške banke je bil v Športno Sergija Standcha pred novo poslovalnico na tržaškem Nabrežju. kulturnem centru v Zgoniku. i u t 1 1 f F v IS d 2 d v-tr Fo Slovensko hokejsko moštvo na kotalkah (rolerjih) Polet podpira ZKB, da sodelujejo v nacionalnem prvenstvu! Jadranovi košarkarji so tudi deležni pomoči Zadružne kraške banke! sorazmerno nižji, prav gotovo pa nobena druga banka v deželi Furlaniji Julijski krajini, tudi tiste, ki so večje in ki ustvarjajo višje dobičke, ni vrnila teritoriju toliko denarnih sredstev, kot jih je vrnila Zadružna kraška banka. Od omenjenega milijona prispevkov je šlo nekaj več kot 270 tisoč € v podporo kulturnih in umetniških pobud, okrog 430 tisoč € za šport in prosti čas, okrog 65 tisoč € za razne pobude na področju šolstva, nekaj več kot 72 tisoč € za prostovoljno delo, socialno pomoč in za prispevke župnijam, okrog sto tisoč € za promocijo ekonomskega razvoja in 45 tisoč € za nakupe kombijev za razne organizacije in ustanove. Posebno pozornost namenja banka mlajšim rodovom. Pri tem je velikega pomena sodelovanje s šolskimi ustanovami. Znatna sredstva gredo zato zlasti šolam vseh vrst in stopenj ter združenjem staršev. Ti prispevki omogočajo nakup knjig, promocijo kulture branja, nakup računalnikov, fotokopirnih strojev in podobne opreme, nabavo šolskih pripomočkov in igral ter drugih koristnih stvari. V sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji nagrajuje banka vsako leto tiste dijake, ki se odlikujejo pri študiju in športu, pomembna pa je tudi vzgojna akcija banke za uvajanje mladine v svet varčevanja. V tem duhu banka nagrajuje ob dnevu varčevanja najboljše učence in dijake raznih slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol. Veliko prispevkov namenja banka sponsoriziranju zlasti mladinskih športnih skupin v raznih športnih pano-| gah, na kulturnem področju pa kaže svojo občutljivost zlasti za tiste dejavnosti, ki vplivajo na kakovost življenja. Tako gre veliko prispevkov domačim društvom za prirejanje folklornih in družabnih prireditev, vaških praznikov, ljudskih veselic in obujanj zgodovinskih tradicij. Poglavje zaseje podpora raznim pobudam za gospodarsko ovrednotenje prostora, v katerem so zlasti kmetijske in i prehrambene tradicije še žive, a potrebujejo novega zagona. Banka je skupno s proizvajalci tržaškega ekstradeviškega olja, I kakor tudi s kraškimi vinogradniki, čebelarji in proizvajalci sira, sprožila razne promocijske pobude, da bi ovrednotila ; pristne domače proizvode. V tem okviru gre omeniti enoga-stronomska srečanja Kras point by ZKB v prostorih ustanove Expo Mittelschool v Trstu. Ob proizvodih pa gre podpora banke tudi pobudam za ohranjevanje kraške narave, njenega prebivalstva, njenih tradicionalnih dejavnosti ter kulturnih značilnosti. Za spodbudo ekonomskemu razvoju je banka, zkupaj z Inkubatorjem Primorske, priredila natečaj Podjetna Primorska za najboljši poslovni načrt Primorske 2009-2010. Sploh pa ZKB podpira Prireditve, ki težijo k čezmejnemu sodelovanju, med katerimi velja omeniti avtobusno povezavo med Trstom in Sežano. Naštevanja bi tu bilo še veliko. Pomembno pa je poudariti, kot je to podčrtal sam občni zbor, da namerava Zadružna kraška banka tudi v bodoče nadaljevati, morda še bolj čvrsto, po začrtani poti, ki ne vodi le v zado-I Voljevanje bančniške logike, temveč tudi v vsestranski I trajnostni razvoj prostora in človeka v njem. 1 1 ^šan Kalc, odg. urednik glasila Zadružne kraške banke SKUPAJ I Fotografije: KROMA Socialno-zdravstveni zavod Dutovlje in njegovi (so)ustvarjalci POSTAJAMO SODOBEN SOCIALNI ZAVOD - DOM Renata Bačer Slabe Socialno-varstveni zavod Dutovlje je poseben zavod, namenjen odraslim ljudem, ki zaradi dolgotrajnih težav v duševnem zdravju in/ali razvoju potrebujejo nastanitev, osnovno in socialno oskrbo ter storitve zdravstvene nege. V zadnjih letih smo ustanovo postopno prenovili. Organizirana je na več lokacijah: kot matični dom v Dutovljah, kjer biva v šestih enotah 145 odraslih ljudi obeh spolov, in v Sežani, kjer je v šestih stanovanjih nameščeno 24 stanovalcev, ki tvorijo dislocirano ali izločeno enoto Sežana. Te dni pa v Ilirski Bistrici odpiramo dom za 10 ljudi (v treh prenovljenih stanovanjih). Vizija razvoja do leta 2013 predvideva še dve ločeni enoti in to dislocirano enoto Vrtojba za 19 stanovalcev in dislocirano enoto Veliki Dol, kjer bo varovani dom za dosedanje stanovalce zavoda. V Dutovljah bo tako ostalo le še 80 do 100 ljudi, kar je glede na prostorske standarde tudi ustrezno. Izboljšanje materialnih pogojev nastanitve (oprema, število ležišč v sobah), zaposlovanje novih poklicnih profilov na področju socialne oskrbe in strokovno utemeljen pogled na poslanstvo zavoda ter potrebe in pravice stanovalcev spreminjajo mdi vsebino dela in odnose med izvajalci in uporabniki. Postajamo sodoben socialni zavod oziroma dom za nastanitev ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in razvoju z novimi metodami delovanja in oblikami bivanja. V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani so 15. junija 2010 odprli razstavo slik varovancev Socialnovarstvenega zavoda Dutovlje z naslovom GOVORICA BITI. Razstavo sta predstavila direktorica zavoda Renata Bačer Slabe in akademski slikar Vasja Drajne, animator v dutoveljskem zavodu. O razstavi in njenem pomenu pa je spregovorila tudi dr. Vlasta Meden Klavora, psihiatrinja in avtorica strokovne in zanimive knjige »Ko duša nima kam«. V njej tudi pojasnjuje, kaj pomeni likovna terapija v psihiatriji in zakaj vidi likovne stvaritve duševnih bolnikov ter razstavljanje njihovih del kot pomembno obliko v procesu destigmatizacije duševne bolezni. Na lokaciji v Dutovljah deluje že od leta 1985, ko je bila v nekdanjem sanatoriju oziroma šoli odprta posebna enota Doma upokojencev Sežana. Kot poseben socialno- varstveni zavod pa ga je leta 1991 ustanovila Republika Slovenije, v okviru katere deluje še danes. Zavod nudi stanovalcem poleg nastanitve in oskrbe tudi I zdravstveno nego in rehabilitacijo, socialno oskrbo in pomoč pri urejanju odnosov in osebnih zadev ter organizacijo proste- j ga časa in zaposlitvenih aktivnosti. Naši stanovalci in stanovalke so stari od 20 do 90 let. Med njimi je tudi 20 do 30 oseb, ki za svojo varnost potrebujejo stalno spremljanje in pomoč. Njim je namenjen poseben varovani dom. To pomeni, da so želje in potrebe naših stanovalcev in stanovalk zelo različne in raznolike in da zahtevajo posebno organizacijo življenja in dela. Vsak stanovalec je individuum, ki ga moramo ob prihodu i k nam še spoznati, da mu lahko ponudimo storitve, ki jih želi in potrebuje. Ob sprejemu ali kmalu po tem strokovni delavci skupaj z njim sestavijo individualni načrt podpore, izvedbo pa potem skupaj nadzorujemo in prilagajamo novim okolišči- i nam in potrebam stanovalca. Za stanovalce skrbi več kot 100 delavcev različnih strok in poklicev, ki imajo od osnovnošolske izobrazbe do doktorata. Vsi imamo veliko dodatnih znanj, saj se nenehno izobra- 1 žujemo. Strokovno delo poteka v skladu z zakoni in s predpisi I ter doktrinami posameznih strok, ki jim pripadajo strokovni delavci. Večina strok ima izdelane lastne etične kodekse. 1 Kodeks etičnega ravnanja, ki ga je sprejela Socialna zbornica ] Slovenije, pa velja za vse delavce Socialno-varstvenega zavoda , c Dutovlje. s Za stanovalce organiziramo številne aktivnosti, v katere ( se lahko vključijo in v njih razvijajo svoje sposobnosti ali nag- , z njenja, preživljajo prosti čas, pridobivajo nova spoznanja... j; Največkrat se potem delavci in stanovalci povezujejo po šte- ■ e vilnih projektih, kijih uresničujejo skupaj in vsak zase. I p Ena izmed takih dejavnosti je animacija na likovnem in r; umetniškem področju, za katero skrbi tudi akademski slikat J< Vasja Drajne. Pričujoča razstava v Kosovelovem domu v Se- a Žani je prikaz njegovega skupnega snovanja z udeleženci nje- f, govih delavnic in raziskovanj na področju življenja, umetnosti, j tl besednega, likovnega, lep(š)ega, doživetega, možnega... Renata Bačer Slabe, direktorica Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje Uredništvo tl: se "NAŠ LABORATORIJ" Vasja Drajne Vrata naše ustvarjalne delavnice, našega »laboratorija«, v sklopu delovne terapije so odprta za vse stanovalce Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje. Vsakdo ima možnost, da se je udeleži. Kdor se pridruži, ta navadno tudi ostane in se vsaj za neko obdobje popelje v svet ustvarjanja. Nekateri so že imeli tovrstne izkušnje in tudi izobrazbo v tej smeri, drugi pa so bili prikrajšani in šele spoznavajo, kako lepo je ustvarjati in deliti izkušnje izpovedi z drugimi. Na otvoritvi razstave so spregovorili - z desne na levo -strokovni vodja v Kosovelovem domu v Sežani David Terčon, akademski slikar Vasja Drajne, direktorica SVZ Dutovlje Renata Bačer Slabe, avtor slik Darko Jankovič in psihiatrinja dr. Vlasta Meden Klavora. Včasih ustvarjamo iz dobrih razlogov, včasih pa kar tako. In kar zgodi se, da se iz osnovnega likovnega ustvarjanja pripeti marsikaj. Niti slutimo ne, da lahko sprostimo navdih , opazovalca del samo s tistimi barvami, ploskvami in črtami na sliki, ki razkrivajo le eno - svobodo ustvarjalčevega izražanja. Odprejo se metafore, simboli in poetični občutek obdari razum s čustvi. Ta se za hip pomeša z asociacijo izkušenj lastnega jaza. Poudarek se nasloni na podzavest in vzbudi pozabljene I emocije, s katerimi se srečujemo le redko in so tolikokrat ne-[ Poznane vsakdanu. Sprošča se podoživljanje v neenakomerno j razdeljeni igri misli in asociacij. In naenkrat se porodi misel: Kje imam razum? Ni več na običajnem mestu. Pomešal se je, a se ni izgubil; segel je v ustvarjalčeve globine. V končni fazi I friziranja misli je razlika med trdo in mehko črto le v počutju trenutka, kjer je črta nastala - torej v emociji trenutne geste. V delavnicah Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje i narn je dana možnost odkrivati, razkrivati drugačne poglede j Samorefleksij s sproščanjem izražanj večplastnosti in globine nas samih. Naše slike posegajo v medčloveške odnose in komunikacijo, skozi ustvarjanje posredujemo notranje intimne izkušnje. Vsak izmed nas načeloma govori o podobnih stvareh - o iskanju smiselnosti vsakdana. Na ta način nam uspe doseči kontemplativno ali premišljujoče, razmišljujoče stanje, kije sestavljeno iz prepoznavnih in določljivih elementov prostora in časa, sprožijo se fantazijski svet, sanje, intelektualno izražanje, ki sproža vprašanje, kdo smo in iz katerih izkušenj izhajamo. Skozi nepopolnost neprestano iščemo popolnost in obratno, kot nam to narekuje zakon nasprotij. Skozi zavedanje nastanejo velike stvari in to smo mi in naša dela. Vse, kar moramo storiti, je, da beremo dela brez predsodkov, kot da bi brali dela velikih mojstrov. Veseli me, da imam možnost spremljati naše ljudi pri ustvarjanju..! Vasja Drajne, akademski slikar Nagovor ob predstavitvi likovnih del stanovalcev Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje RAZSTAVA JE TUDI PRILOŽNOS Vlasta Meden Povabilo gospe Renate Bačer Slabe, da spregovorim nekaj besed ob otvoritvi razstave v Kosovelovem domu v Sežani, sem sprejela z veseljem. Z veseljem tudi zaradi tega, ker sem vedela, da so likovna dela nastajala pod mentorstvom akademskega slikarja Vasje Drajneta. Vasja sem prvič srečala že v prostorih ŠENTA* v Novi Gorici v likovni delavnici. Občasnim in stalnim uporabnikom dnevnega centra je posredoval znanje o slikarskih tehnikah in ob njegovih spodbudah so nastajala izrazno in barvito ter motivno raznovrstna navdušujoča in navdihujoča likovna dela. Mnogi uporabniki so po zapustitvi osnovnošolskih klopi prvič po mnogih letih ob Vasjevi spodbudi posegli po barvnih svinčnikih ali flomastrih, oljni barvi, pastelih ali akrilu in ustvarili različne podobe, bodisi kot izraz njihovega notranjega doživljanja in čustvovanja, kot poskus posnetkov iz narave ali pa že narisanega in najdenega v slikarskih knjigah. Tako so bile nekatere slike bliže realizmu, druge ekspresionizmu, tretje abstrakciji. Nekateri med njimi niso imeli nikakršnega predhodnega znanja, drugi so si ga pridobili predhodno na različnih slikarskih delavnicah in extemporih ali pa so jim prve poteze pokazali likovni terapevti v psihiatričnih bolnišnicah. Nekateri ustvarjalci so imeli tudi akademsko izobrazbo, pa so risanje ali slikanje ob izbruhu duševne motnje opustili in v likovni delavnici dnevnega centra začeli ponovno ustvarjati v isti ali pa popolnoma drugačni tehniki. V likovni delavnici Doma na Krasu, kot so poetično poimenovali Zavod, še nisem bila. Najbrž pa so se tudi razstavljena dela, ki so nastala v laboratoriju, kot Vasja poimenuje likovni prostor, v prostoru torej za eksperimentiranje, za ustvarjalno raziskovanje in iskanje, ustvarjala podobno. Kot psihiatrinja, ki me zanima likovno ustvarjanje ljudi z različnimi duševnimi motnjami, sem spregovorila predvsem o pomenu ustvarjalnega izražanja. Čeprav, kot mi je v pogovoru povedal Vasja, ustvarjalci težijo k ustvarjanju »lepih slik«, ki bi jih lahko razstavili, pa je namen likovnega ustvarjanja lahko tudi drugačen. Velikokrat ima likovno ustvarjanje terapevtski namen, v katerem pa ni pomemben končni izdelek, temveč je pomemben proces ustvarjanja. Platno, papir, šeleshamer je lahko prvi material, ki vsebuje pacientova mučna doživljanja in čustvovanja, predvsem tesnobo in strah pred izničenjem. Narisano je lahko sporočilo svojemu terapevtu ali najbližjemu, kaj se dogaja z njim, v njemu. Ta terapevtski potencial uporabljajo kot obliko zdravljenja v vseh psihiatričnih bolnišnicah. Ob terapevtski vrednosti ustvarja- RAZMISLEK... nja pa je pomembna tudi diagnostična vrednost, saj se prek slike lahko spremlja potek bolezni. Tako lahko likovni izdelek pokaže prva izboljšanja ali poslabšanja v procesu poteka neke duševne motnje. V Sežani razstavljajo avtorji posamičnih ali skupinskih slik, kijih tudi poimenujem: Albina Ambrožič, Meira Avdič, Darko Bajt, Stane Barič, Mateja Čudovan, Metka Debeljak, Tina Dolenec, Konrad Duh, Andrej Golob, Darko Jankovič, Aleksander Sašo Jeršin, Slavica Krajnik, Goran Krijan, Tatjana Kotlušek, Fadi Matjačič, Dušan Merkol, Margerita Miklavčič, Ivan Novak, Marjan Novič, Dean Farič, Cvetka Pavšič, Dušan Pečar, Giani Peroša, Aldo Petelin, Roman Piko, Jože Potočnik, Boris Radosavljevič, Dušan Samotorčan, Branko Samide, Marija Santin, Albin Štrancar, Bojan Šuc, Saša Tomič, Marjetka Vidmar in Marlenka Zajc. Poimenovanja avtorjev z imeni in priimki je pomemben korak k destigmatizaciji duševne motnje. Duševna motnja je namreč še vedno ena izmed najbolj zaznamovanih m biti prepoznan, četudi kot avtor likovnih del, je lahko za nekoga še vedno boleče. Razstavljena dela so naslikana v različnih slikarskih tehnikah, na različnih slikarskih površinah, ki jim jih je pri- pravil Vasja ali pa so sijih pripravili ustvarjalci sami.Tematsko so dela zelo raznovrstna, toda vsa izjemno barvita in izpovedna. In prav ta izpovedna, izvirna, inspirativna moč, ki jo imajo nekateri pacienti z duševno motnjo, je bila predmet zanimanja, proučevanja, občudovanja in iskanja navdiha mnogih umetnikov, predvsem ekspresionistov in surrealistov na začetku prejšnjega stoletja, kot so na primer Max Ernst, Paul Klee, Andrej Bretonjean Dubuffet. Namen razstave je ne samo predstavitev likovnih del ustvarjalcev, ki zaradi dolgotrajnih težav v duševnem zdravju in/ali razvoju potrebujejo nastanitev v zavodu. Je tudi priložnost za razmislek o avtorjih in njihovih ustvarjalnih potencialih in ob tem tudi o samem sebi in o našemu odnosu do njih. * ŠENI - Slovensko združenje za duševno zdravje je organizacija, ki je namenjena osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s tem področjem človekovih stanj Dr. Vlasta Meden Klavora, dr.med.spec. psihiatrinja - Tolmin Ptiček, avtorica Albina Ambrožič. Ptič, avtor Stane Barič. Pika na piko, avtorica Marija Santin. The Fish, avtor Dušan Samatorčan. * mm 74 PRAZNIK OBČINE KOMEN Nagovor župana občine Komen Uroša Slamiča za občinski praznik 21. junij »GRADIMO ZA JUTRI IN ZA NAŠE OTROKE..!« Na slovesnosti ob četrtem prazniku občine Komen je v komenskem Kulturnem domu spregovoril njen župan Uroš Slamič. Po pozdravu občinskih nagrajencev za leto 2010, županov drugih občin, članov občinskega sveta, gostov in občank ter občanov je povedal: »Letos četrtič praznujmo občinski praznik 21. junij kot dan, ko smo uradno sprejeli simbole naše občine. Praznujemo namreč dan, ko je kraški človek Komenskega Krasa sam sprejel avtonomno in demokratično simbol, ki mu bo v ponos in prepoznavnost doma ter na tujem. Je znak sprejetja lokalnega in umestitev v širše okolje... Vesel sem, ker smo tudi ta praznik zares vzeli za svojega. To potrjujejo številčna udeležba ne samo današnje prireditve mar-reč tudi vseh ostalih spremljajočih prireditev, ki ste jih pripravili oziroma smo jih pripravili minule dni po naših lepih krajih. Zato zares iskrena zahvala vsem, ki bogatite in ustvarjate ta prostor! Občinski praznik je namenjen tudi temu, da vsem tistim, ki so s svojim delom pomembno zaznamovali ta prostor; izrečemo priznanje in zahvalo za vse narejeno. Najrazličnejša priznanja sicer ne morejo odtehtati in poplačati vsega njihovega truda, ki ni bil nikoli finančno nagrajen, vendar gre za bistveno večje spoznanje - opravili so pomembno delo za dobro nas vseh. In to je toliko bolj pomembno sedaj, ko čas beži mimo nas in nas ne usmerja k sočloveku - soobčanu. Čez nekaj dni bomo praznovali rojstni dan naše mlade države. Tudi naša občina kot upravna enota je po svoji starosti dokaj mlada, pokazala pa je tudi z današnjim občinskim praznikom, da se že obnaša in deluje izredno odraslo. Ne delamo si utvar, da je vse v najboljšem redu. Težave so in jih tudi zaznavamo ter rešujemo. Ne da pa se vsega opraviti v kratkem času. Sedanji čas zahteva veliko iznajdljivosti in dela za reševanje težav. In mislim, da nam to tudi uspeva, saj smo, na primer, pri pridobivanju in črpanju drugih finančnih virov v relativnem smislu med najboljšimi v Sloveniji ter celo v absolutnih številkah boljši od nekaterih bližnjih mestnih občin. Tako smo v letu 2009 za investicije namenili več kot 7 milijonov € in letos 4,5 milijona €, pri čemer smo večji del teh sredstev pridobili iz drugih virov... To je zagotovo velik vložek in dodana vrednost v naš prostor. Prav je, da smo kritični do okolja. In tudi samokritični. Prav pa je tudi, da pretirano samokritiko nadomestimo s pozitivno podobo: da vidimo tudi dosežke in da izboljšamo samopodobo ter odnos do nas samih! Občinsko praznovanje je tudi priložnost opraviti občinsko inventuro narejenega v zadnjem letu... Ponosno lahko rečemo, da smo bili pri uresničevanju začrtanih nalog in projektov uspešni. Naj izluščim samo naše največje uspehe..! V Komnu smo zgradili in v uporabo predali prvo komunalno čistilno napravo v naši občini. Končujemo najbolj zahtevni del gradnje tretje in četrte faze komunalne infrastrukture v Komnu, ki je poleg vseh napeljanih komunalnih vodov pomembna pridobitev tudi z vidika večje prometne varnosti in urejenosti kraja. V Štanjelu skupaj z državo obnavljamo spodnji del grajskega palacija. Zgradli smo tudi prva otroška igrišča. V Škrbini smo rekonstrurirali kar velik del vodovodnega omrežja in na novo položili cestno asfaltno prevleko. Za izboljšanje požarne varnosti smo za Prostovoljno gasilsko društvo Komen kupili avtocisterno za gašenje požarov V naravi. Z dejavnimi vaškimi skupnostmi smo postorili še veliko manjših del. In dokončali smo gradnjo največjega projekta v občini . v zadnjih letih - gradnjo širokopasovnega omrežje. To bo v naši občini odprlo prebivalstvu nove razvojne možnosti. Škoda je le, da širokopasovno omrežje zaradi nerazumljivih dolgih in nejasnih birokratskih postopkov še ne more pričeti z delovanjem... Na področju normativnega urejanja smo sprejeli neka] j pomembnih aktov. Sprejeli smo tudi nekaj nepopularnih ukrepov, ki smo jih bili dolžni na podlagi pozitivne zakonodaje kot tudi zaradi odgovornosti do prihodnosti. Nismo se pustili premamiti demagoškim in predvolilnim piškotkom. V mislih imam namreč uvedbo omrežnine in druge dajatve s področja infrastrukture, ki zagotovo niso prijetni, so pa ob dejstvu ciljnih ukrepov zagotovo, potrebni in upravičeni. Do konca tega mandata bomo postorili še veliko. Na] omenim največje cilje! Te dni se pričnejo obnovitvena dela nO objektu vrtca v Komnu in njegova širitev, da bomo lahko v to ustanovo sprejeli vse naše otroke. Nadaljevali bomo z dokonča' njem gradnje komunalne infrastrukture v Komnu. V prihodnjih dneh pričnemo s pripravljalnimi deli za zgraditev mrliške vežici in za razširitev pokopališča v Štanjelu za vasi Lukovec, Kobdilj in Štanjel. V postopku je izbor gradbincev za obnove cest Komen' Škrbina in Gorjansko-Brje ter zgraditev povezovalne ceste pd štanjelski osnovni šoli in za ureditev trga v Gabrovki in Coljavi Vse to bomo dokončali v jeseni. Žal pa je na področju predvidenih projektov javno-za' sebnegapartnerstva nekatere projekte upočasnila svetovnafinant' na in gospodarska recesija. Vendar smo glede njihove uresničitvi optimisti. Predvsem naj izpostavim dva projekta in sicer zgra' ditev doma za starejše v stari šoli v Svetem in dokončno obnovi Štanjelska gradu za potrebe visokošolskih in kulturnih vsebin. V teh razmerah še posebej namenjamo skrb uresničevanju socialnih politik v občini in tudi dodatnih programov na področju vzgoje in izobraževanja ter kulturnih dejavnosti. Tudi kmetijstvo in turizem imata sedaj in bosta imela v prihodnje pomembno pozornost. Načrtov in tudi možnosti je torej prav na vseh področjih veliko. Če se bomo načrtovanega lotili skupno in ustvarjalno, rezultati ne bodo izostali... V šestnajstih letih smo prehodili pot velikih skupnih delovnih uspehov. Lahko smo ponosni nanje! Saj so rezultat vseh občanov in občank. In pred nami so novi izzivi. Pripravljeni smo na to in verjamem, da jih bomo skupaj zmogli... Prepričan sem, da smo v tem mandatu naredili veliko in to predvsem zaradi res ustvarjalnega sodelovanja vseh političnih in ostalih subjektov v naši občini. Ne smemo prezreti uspehov in dosežkov naših institucij, osnovne šole, vrtca, kulturnih, športnih in ostalih društev ter skupin in - seveda -posameznikov, ki so v zadnjem obdobju dosegli izjemne uspehe 7,a vse doseženo so bili potrebni veliki vložki in veliki napori. Res vsem hvala! Prepričan sem, da bo naša lokalna skupnost z vsaj takšnim pogumom in odločnostjo kot do sedaj ali pa še z večjim nadaljevala ustvarjenje boljšega lastnega okolja. K sooblikovanju tega smo vabljeni prav vsi. Spoštovani! Današnji dan je namenjen druženju in praznovanju. Občina smo skupnost, ki izredno pomembno sooblikuje kakovost našega bivanja in ustvarjanja. Bodimo zadovoljni z njo. Skupaj ustvarjajmo in gradimo. Gradimo družbo razumevanja in strpnosti. Spoštujmo drugačnost. Gradimo za jutri in za naše otroke. Ponosni smo lahko, da smo Kraševci in občani naše občine!« Uroš Slamič, univ.inž. radiologije -župan občine Komen < < < i ' • Za občinski praznik je nagovoril udeležence slovesnosti župan občine Komen Uroš Slamič. Prejemniki vinskih priznanj Občine Komen za leto 2010 skupaj z županom Urošem Slamičem in vinsko kraljico terana Nežo Milič. Z leve na desno: Matej Colja - 3. mesto za teran PTP, Ivo Kobal -1. mesto med belimi vini (sivi pinot), Martin Fabjan - 2. mesto med belimi vini (sauvignon) in priznanje za cabernet sauvignon, Marjan Mržek - 3. mesto za belo zvrst vina, Anton Abram - 2. mesto za teran PTP in Dušan Rebula -1. mesto za teran PTP. Vse fotografije: Jožef Strnad. Za praznik občine Komen so 20. junija 2010 v Komnu podelili tri občinska Priznanja in Zlati grb občine Komen. Priznanja so prejeli župnik Peter Černigoj (predlagatelj Medžupnijski pastoralni svet), Ivan Švara iz Svetega (predlagatelji vaška skupnost Sveto, Zveza združenj za vrednote NOB - KO Sveto in Prostovoljno gasilsko društvo Komen) in skupina animatorjev Oratorija v Kobjeglavi (predlagatelj Kulturno umetniško turistično društvo Kraški Slavček Kobjeglava-Tupelče). Zlati grb občine Komen je prejelo GUD Pihalni orkester Komen (predlagatelji: vaški skupnosti Mali Dol in Volčji Grad, Društvo Debela griža iz Volčjega Grada in Kulturn umetniško turistično društvo Kraški slavček Kobjeglava-Tupelče. Priznanja in Zlati grb občine Komen je podelil župan občine Komen Uroš Slamič. Priznanje Župnik Peter Černigoj Župnik Peter Černigoj opravlja svoje delovne obveznosti na območju štirih župnij naše občine - Komna, Gorjanskega, Škrbine in Gabrovice. Prav zato, ker delo opravlja s predanostjo in mnogo več, kot mu to narekuje služba, si zasluži našo pozornost. Do vseh cerkva in sakralnih objektov goji poseben odnos - sprejema jih kot del naše bogate kulturne dediščine. Z ljudmi dela spoštljivo in strpno in jih zna nevsiljivo zvabiti v pomembne aktivnosti trajne vrednosti - v ureditev mrliških vežic, restavriranje umetniških slik, obnovitev cerkva. Brez razumevanja in sodelovanja ljudi bi uspehov, ki so vidni, sam ne dosegel, enako pa velja, da bi brez njegovega vztrajnega občutka biti dober gospodar ne imeli vsega tega, kar imamo. Pa še: hvaležni smo mu za pogumne korake, kijih hodi po strmi poti do človeka - obiski bolnih, starejših in osamljenih in nepozabna druženja, ki prispevajo h kvaliteti našega bivanja... Je izjemen organizator in desna roka Karitasu. Priznanje Ivan Švara Ivan Švara je občan, ki smo ga vsa leta srečevali v gasilskih vrstah, na kulturnih dogodkih, na promocijah domačega kraja Sveto in med ljudmi, ki znajo ceniti prehojeno pot našega naroda. Bilje dolgoletni predsednik KUD 15. februar Komen z moškim pevskim zborom na čelu, v katerem je tudi sam pel. Po njegovi zaslugi so mnogi ljudje spoznali umetniško vrednost cerkve Sv. Tilha v Svetem in nikoli ni ob tem zatajil uporniškega duha, ki je polnil srca Svečanov. Besedilo dveh himen je nastalo izpod njegovega peresa - domača gasilska in vaška himna. Je predsednik komisije za spomeniško varstvo pri ZZB za vrednote NOB Komen in član Medobčinske komisije, kar vse sprejema odgovorno in ne le kot funkcijo na papirju. Tudi zanj velja, da zna s svojo pokončno držo in skromnostjo hkrati zvabiti ljudi k skupnim ciljem. Priznanje Skupina animatorjev Oratorija v Kobjeglavi Prostovoljstvo je vrednota, ki jo materialno naravnana družba izrinja iz življenjskega vsakdana. Zato smo lahko veseli, da imamo v občini Komen mlade animatorje, dijake in študente, ki so pripravljeni svoj čas in znanja prostovoljno deliti tudi mlajšim. So skupina osemnajstih zagnanih mladih ljudi, ki bo letos že petič organizirala celotedensko druženje otrok v starosti od petih do petnajstih let. V Oratorij se redno vključuje okrog 80 otrok. Omogočeno jim je prijetno in poučno druženje, navadijo se na sobivanje in starosti primerno vstopanje v življenje, pri čemer razvijajo svoje osebne ustvarjalne potenciale. Prosti čas otrok, vključenih v oratorij, postane osmišljen in vzdrami veliko življenjskega optimizma. Naši mladi prostovoljci ob napornem razdajanju otrokom o sebi še povedo: «Z delom z mladimi tudi sami rastemo in pridobivamo dragocene izkušnje za poznejše korake v življenju.« Zlati grb občine Komen GUD Pihalni orkester Komen n Kdo jih ne pozna, koga njih glasba še ni obšla? Tako bi se smeli vprašati, ko govorimo o našem Pihalnem orkestru Komen. Dekleta in fantje so nas s svojo pridnostjo, predanostjo glasbi ter s prefinjenim občutkom za igranje popeljali daleč v svet. Njihov dirigent in umetniški vodja Simon Perčič je z njimi dosegel cilj, o katerem si nismo upali niti sanjati - prvo mesto, zlata plaketa so priznanja, ki se iz leta v leto zbirajo V njihovem godbenem domu, in kar je najpomembnejše, druži jih neizmerna ljubezen do glasbe. Oni so naše zdrave korenike prihodnosti. Z mednarodnega festivala v Rivi del Garda (2003) so se vrnili s srebrnim odličjem, bili so prvi slovenski glasbeni sestav, ki je izvedel koncert ob vstopu Slovenije v Evropsko P n k ti st Sc v se, 3 > Z leve na desno: Valter Ščuka, ki je utemeljil podelitve priznanj Občine Komen za leto 2010, župan občine Komen Uroš Slamič ter prejemniki priznanj: predsednik glasbenega društva Pihalni orkester Komen Evgen Kavčič, Tanja Marc in Urban Grmek Masič za animatorje Oratorija v Kobjeglavi, Ivan Švara iz Svetega in župnik Peter Černigoj. unijo pred mestno hišo v Londonu (iz Londona so se vrnili s srebrno plaketo z mednarodnega festivala pihalnih orkestrov). So prvi slovenski orkester, ki je leta 2008 nastopil na tekmovanju EOLIA v Strasbourgu in dosegel v mednarodni konkurenci srebrno priznanje. Tekmovali so tudi v zlati dvorani dunajske Opere na tekmovanju Summa Cum Laude in ) zmagali v kategoriji pihalnih orkestrov. ; HVALA VSEM ZA ZAUPANJE, l HVALEŽNOST IN POZORNOST..! o Peter Černigoj Ob obvestilu, da sem kot duhovnik, župnik v Komnu s soupravo župnij Gabrovka, Gorjansko in Škrbina, predlagan in izbran za prejem Občinskega priznanja ob letošnjem občinskem prazniku občine Komen, sem prijetno presenečen. Na takšno priznanje nise?n nikoli mislil. Prva misel, ki se mi je ob tem porodila, je bil spomin na branje knjige o Blaženi Materi Tereziji iz Kalkute, ko je ob prejemu Nobelove nagrade dejala, da ta nagrada pripada njenim Svežem. In s tem izhodiščem lahko rečem, da je Priznanje občine Komen, ki je namenjeno meni osebno, kot tukajšnjemu župniku, tudi priznanje skupnosti verujočih, skupnosti župnijskega obče-stva župnij Komen, Gorjansko, škrbina in Gabrovka. Vesel sem, da sem skupaj z verujočimi v tem okolju, v sedanjem času, prepoznaven in opažen v dobrem, v plemenitem, v božjem. Prejem občinskega priznanja naj bo zato v spodbudo in priznanje za dobro meni osebno kot vsem verujočim in vsem dobro ruislečim ljudem, s katerimi oblikujemo živeljenje tu, na našem Krasu! Hvala vsem za zaupanje, hvaležnost in pozornost, ki sem jo deležen s prejetjem Priznanja občme Komen. PONOSEN SEM, DA SMO Z VAŠČANI MARSIKAJ POSTORILI ZA UREJENOST IN LEP VIDEZ VASI SVETO Priznanje vsakomur godi, čeprav sem sam bolj zadovoljen, da ljudem ostane v spominu njegovo delo, ki ga je opravil, kot pa, da se to časti čez mnogo let. Zadovoljen sem, ker vidim, da so se kot predlagatelji priznanja meni spomnili vaščani Svetega oziroma vaški odbor naše vasi, da so se spomnili name komenski gasilci in da so se spomnili name tudi člani vaške borčevske organizacije, ki skrbi za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja, v kateri deluje?n! V gasilstvo sem vstopil kot popoln laik že leta 1964, ko je bilo naše prostovoljno gasilsko delo usmerjeno predvsem v varovanje naših domov pred ognjem, čeprav za to nismo imeli ustrezne opreme. Zato sem zelo zadovoljen, da so se spomnili predlagati za moje priznanje ljudje iz mojih vrst, ki smo skupaj delali v gasilskem društvu. Že dolga leta skrbim v naši vasi, da si ljudje, kijih zanima sakralna arhitektura, lahko ogledajo znamenito oktagonalno cerkev sv. Egidija ali sv. Tilha v Svetem. Hranim cerkvene ključe in jim na njihovo željo razkažem njeno notranjost ter povem o njenem nastanku in njeni gradnji, o njenem zgodovinskem in ahritekturnem pomenu, njenih oltarjih ter nabožnih poslikavah in umetniških slikah ter sv. Tilnu ali Tilhu, katerega ime nosi. Zanima me namreč ne le nabožna kulturna dediščina marveč vsa dediščina našega kraja. Zato sem vpet v skrb za njeno vzdrževanje; sodeloval pri zamenjavi njenih dveh iztrošenih zvonov, da smo potem dobili v njen zvonik tri zvone; z dr. Ferdinandom Ser- Ivan Švara 78 PRAZNIK OBČINE KOMEN • •• beljem iz Narodne galerije v Ljubljani sem sodeloval, da so strokovnjaki restavrirali in konservirali Parolijevo nabožno podobo na olju sv. Janeza Nepomuka in sv. Notburge z vizijo Marije in deteta iz te cerkve; kot predsednik vaške skupnosti sem pomagal, da smo uredili dovod vode in elektrike na vaško pokopališče, uredili poslovilno vežico in tlake do nje, obnovili ograjo okrog pokopališča itn. Skratka, ponosen sem, da smo z vaščani marsikaj postorili za urejenost in lep videz vasi Sveto, ki dokaj dobro ohranja podobo značilne kraške vasi s kamnito kraško arhitekturo. PRIZNANJE NAS JE PRESENETILO IN RAZVESELILO... Za animatorje Tanja Marc Skupina animatorjev Oratorija v Kobjeglavi. Med pripravami na šesti zaporedni Oratorij v Kobjeglavi nas je animatorje presenetila novica o priznanju, ki nam ga je podelila Občina Komen. Veseli smo, da nas je letih trdega dela tudi širša javnost nagradila za naše prostovoljstvo in vse ure dela, kijih vlagamo v ta vsakoletni projekt. Upamo, da bo priznanje pripomoglo k še večji naši prepoznavnosti in tako k lažji organizaciji vseh nadaljnjih Oratorijev, tako po praktični kot finančni plati. Levji delež slednje prispeva kobjeglavsko društvo Kraški slavček, ki stoji za nami tudi z vso pomočjo, za katero pri njegovih član ih poprosimo. Od leta 2005 se mladi iz župnij Kobjeglava in Štanjel, pa tudi še kdo iz okoliških vasi se najde v naših vrstah, trudimo, da bi otroci doživeli posebno izkušnjo v času poletnih počitnic. Skozi igro, molitev in ustvarjalne trenutke jih popeljemo skozi življenjsko zgodbo, ki nam da snov za pogovor o vrednotah, ki nam pomagajo pri osebni rasti - tako otrokom kot tudi animatorjem. Letos se nas bo kar 18 trudilo, da bi otroci preživeli kar se da lep teden. Zavzemamo se, da bi v dogajanje vpletli vso vas ter da bi otroci na izletu v tem tednu odkrili košček Slovenije, ki ga morda s starši ali j šolo še niso obiskali. Otroke naučimo spretnosti, ki so jih znali že naši nonoti in naše none, ne pozabimo pa niti na najnovejše usmeritve v ustvarjanju. Poskrbimo tudi, da nam vsaj en gost v tem tednu predstavi svoje delovno področje, pa naj bodo to potovanja, konjereja ali zobozdravstvo. Veselimo se že letošnjega druženja z željo, da bodo otroci z nami preživeli še en zanimiv in doživetijh poln teden! USPELI SMO VZGOJITI MLADE GLASBENIKE Simon Perčič Pihalni orkester Komen v Zlati dvorani na Dunaju. Glasbeno umetniško društvo Pihalni orkester Komen se ob prejemu Priznanja občine Komen zahvaljuje za izkazano podporo in zaupanje. Orkester se že več let vidno uvršča na seznam kvalitetnih slovenskih in evropskih orkestrov. Sicer zelo mlad po nastanku, vendar vedno z željo po odličnosti. Tako se je pred štirinajstimi leti iz desetčlanskega sestava j takratnim imenom »Vaška godba Komen« počasi, a vztrajno, razvijala glasbena zgodba iz Komna. Skupaj s podružnično glasbeno šolo v Komnu smo uspeli vzgojiti mlade glasbenike ter jim približati orkestrsko kulturo igranja. Učili smo se glasbene preciznosti, muziciranja, nastopanja in komuniciranja ^ publiko. Nova paradigma pihalnega orkestra s simfoničnim zvokom in nova zahtevna litara-tura so prevevali naš mladi orkester in vas, cenjena publika, ki ste vedno znova in znova pozitivno sprejemali naše koncerte. S pomočjo Občine Komen, donatorjev, organizacijskega odbora tet odprtega in zavzetega predsednika smo se udeležili več državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih smo velikokrat posegli tudi po prvih mestih. Med naše najodmevnejše turneje sodijo: Riva del Garda (Italija), London (Velika Britanija), Strasbourg (Francija), Schladming, Dunaj (Avstrija) ter najzahtevnejši projekt do sedaj - tekmovanje v sloviti dvorani Berlinske filharmoniji (Nemčija) od 2. do 5. junija 2011. V Berlinu se bomo predstavil s čisto svežim in izključno slovenskim programom, napisanim po- ■ sebej za ta priložnost... Instant Internet je poln presežkov, i IVANJI L°nnect ^hnicno najboljše DMDr7 ir •Za uporabo širokopasovnega interneta je povedna aktivna naročniška SIM kartica, ki omogoča prenos podatkov in ustrezni signal Mobitela ali tujih pogodbenih partnerjev. Mobitelovo omrežje HSPA+ omogoča teoretične hitrosti prenosa podatkov do 21.6 Mb/s v smeri k uporabniku (HSDPA) in do 5,76 Mb/s v smeri od uporabnika (HSUPA). Dejansko dosežene hitrosti so manjše od teoretičnih; odvisne so od kakovosti radijskega signala, povezav in naprave. Velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov, kolje opredeljeno v Splošnih pogojih uporabe. Za paketa Internet neomejeno in Internet neomejeno Premium je meja za uveljavljanje principa pravične uporabe 20 GB prenesenih podatkov znotraj posameznega obračunskega obdobja. Po preseženi meji 20 GB v Mobitelovem omrežju se hitrost prenosa podatkov omeji na 384 kb/s v smeri do uporabnika in 64 kbit/s v smeri od uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Mobitel, d. d.. Slike so simbolične. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Za dodatne informacije obiščite spletno stran www.mobitel.sl ali pokličite Mobitelov center za pomoč naročnikom na 041 700 700. Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo. WWW.MOBITEL.SI Zavarovanje premoženja na novo vrednost Zavarujmo naš dom pred točo in drugimi naravnimi katastrofami. Nepremičnine so pomemben del našega premoženja, zato jih je nujno ustrezno zavarovati pred morebitnimi nesrečami. Hišo al stanovanje lahko ogrozi vrsta dogodkov, ki nas lahko neprijetno presenetijo v vsakdanjem življenju. Našo običajno največje naložbo lahko uničijo ali poškodujejo požar, strela, toča, vihar, potres, izliv vode, poplava.... Kako torej najbolje zavaroval nepremičnino? V zavarovalnici Adriatic Slovenica nudimo celovito zavarovanje doma, tako stanovanjskega objekta kot tudi premičnin v njem, nepremičnino pa najbolje zavarujemo z zavarovanjem na novo vrednost. Katere so prednosti zavarovanja nepremičnine na novo vrednost pri Adriaticu Slovenici v primerjavi z zavarovanjem na dejansko vrednost? Velika prednost tega zavarovanja je, da se pri zavarovanju na novo vrednost pri obračunu škode ne upošteva zmanjšana vrednost objekta zaradi njegove starosti. V primeru uničenja ali poškodbe objekta zavarovalnica tako obračuna in izplača znesek, ki zadostuje pokritju stroškov izgradnje novega objekta ali obnovo dela nepremičnine z enakimi lastnostmi in enake kakovosti, kot je bil poškodovan stanovanjski objekt, seveda pa največ do višine zavarovalne vsote. S takšnim zavarovanjem v celoti ohranimo vrednost našega premoženja. Je izplačilo škode pri zavarovanju na novo vrednost torej višje? V primeru škode pri zavarovanju na dejansko vrednost se upošteva znižanje vrednosti zaradi starosti, obrabe in ekonomske zastarelosti (amortizacije) objekta. Del škode si s takšnim zavarovanjem nadomestimo, vendar izplačilo ne zadošča za izgradnjo novega objekta. Zato vsem zavarovancem Adriatica Slovenice priporočamo sklenitev zavarovanja na novo vrednost, pri katerem si lahko z izplačano škodo dejansko zgradijo novi objekt ali pa na primer povsem obnovijo poškodovano streho. Na kaj moramo biti pozorni pri sklepanju zavarovanja na novo vrednost? Že pri sklepanju zavarovanja je potreben razmislek o višini zavarovalne vsote. Priporočljivo je, da se kar najbolj približa današnji gradbeni vrednosti objekta v kraju, kjer stoji. Poudariti želimo, da govorimo o gradbeni in ne tržni vrednosti, po kateri bi stanovanjski objekt ali stanovanje lahko kupili oz. prodali. Zavarovanje premoženja na novo vrednost Z njim bo vaše imetje zavarovano na novo vrednost, kar pomeni, da vam v primeru nesreče povrnemo vrednost v višini cene novega zavarovanega predmeta. Premoženjska zavarovanja Adriatic Slovenica Ali veljajo kakšne omejitve glede starosti objekta? Pravila zavarovalne stroke ob normalnem vzdrževanju objekta navadno dovoljujejo, da se na novo vrednost zavaruje stanovanja in stanovanjske objekte, ki niso starejši od 50 let. Kakšne pa so v primeru zavarovanja na novo vrednost dolžnosti zavarovanca? Izplačilo škode v primeru uničenja objekta je namenjeno izgradnji novega objekta, ki služi enakemu namenu kot objekt pred škodo. Objekt mora biti zgrajen na istem mestu najkasneje v treh letih po obračunu škodnega primera, sicer zavarovalnica izplača samo dejansko vrednost objekta. Odločite se modro! modra Številka ((C* 08011 10) www aririatlr-sInvRnira.si AdriaticSlovenica as www.banka-koper.si )a| !Čjj > % r SKUPINA INTESA SAN PAOLO. AUPANJE TEMELJ TRDNIH ODNOSOV. 'Ni s Skupini Intesa Sanpaolo zaupa že več kot 19 milijonov ljudi s tisoč milijardami evrov prihrankov. Prisotni smo v več kot 40-ih državah sveta in imamo več kot 400 letno tradicijo delovanja. V Banki Koper, članici skupine Intesa Sanpaolo, si vsak dan prizadevamo za vaše zaupanje. S BANKA KOPER 2? mpre-j. Članica skupine INTES4 @ SNMB4010 ZKB 6 -iQpiQ credito cooperativo dol carso I jUO zadružna Kraška banka Razlikujemo se. PODRUŽNICE: Opčine 34151 Ul. Ricreatorio, 2 tel.040 21491 - fax 040 211879 Trst 34121 Ul. San Spiridione, 7 tel.040 2149880 - fax 040 2149885 34123 Riva Gulli, 4 tel.040 2149890 - fax 040 2149895 34132 Trg Liberta, 5 tel.040 2149357 - fax 040 2149352 34137 Ul. Molino a Vento, 154 tel.040 2149850 - fax 040 2149855 Nabrežina 34011 Trg Sv.Roka, 106 tel.040 2149401 - fax 040 201133 Seslian 34011 Sesljan, 44 tel.040 2149523 - fax 040 291500 Bazovica 34012 Ul. Gruden, 23/c tel.040 2149551 - fax 040 2149553 Domio 34018 Domjo, 289/a tel.040 2149571 - fax 040 2149576 Dolina 34018 Obrtna cona, 507/13 tel.040 2149800 - fax 040 2149805 Milie \AAAAA/ "/l/h