Političen list za slovenski narod. Po pošti prej/* 7 - e ]£ a ' Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administr* l> l ’ e l em ai, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za* četrt leta 3 gld.. za e)f ee * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino™ 3 u P r avništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne’. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 / 2 6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 3. januvarija 1891. Letnik XI. je je nevarnost? Socija k’ se veselijo v sosednji Nemčiji nenavadnih^ 01 ’’ J e "l> s0 posebno živahno delo¬ vati tudi v str ’j’5 vzlasti se komaj šoli odrasla mladina z mladeniško navdušenostjo poprijema j idej socijalitil 1 - Tudi Slovenci smo tako srečni, j da imamo el#> list pisan popolno v socijalistič- j nem duhu. listič je tudi v slovenskem jeziku j povedal, kr strugi jednaki listi v tujih jezikih j povdarjali, da vera popolno zasebna stvar in da j nima v šol n<&r opraviti. S tem solistični listi nehote priznavajo, da glavna zahga’dn'‘živahnejšega gibanja med so¬ cialisti je brtožh šola. Odtod se širi na vse strani njil g>: „Jezus iz Nazareta je mrtev! j Živel Lassalli - Liberalizem, ki je provzročil ; nezdrave gosarsle razmere, v katerih so delavci I popolno ra rst in nemilost izročeni brezsrčnim kapitalistom, pot pripravljal socijalizmu, ki ima v nezadorolji nižjih stanovih svoje najzvestejše somišljenike, leg tega so vstvarili liberalci brez¬ versko šolo, ' se mora v mladih srcih vzbujati čut nezadovosti. O tem piše pomenljive besede socijalistični v Gentu „Der Vorruit’: V šolah ’ liberalnih stse naučili sovražiti vero in zato smo slovo dali uju, da bi dosegli srečo onkraj groba, človek hrep neprestano in natorno posreči. Oni, j kateri veruji hrepene po nebesih; oni, ki nimajo vere, iščejo »če samo na tem svetu. — Naučili j smo se bramshti in poskušati. Iz berila smo : zvedeli, kak) ob francoski revoluciji oropali plem- I stvo in cerknjiju posestev. Po lastnem premišlje- j vanju prišli o do prepričanja, da vkljub najne- j varnejšemu u vedno bujneje rase reva trpečega ' ljudstva. Pkovali smo vzroke in našli smo so- vražnika naiu blagostanju. Naš sovrag je kapi¬ talist, bogatin. Kdo nam bo zameril, da stegamo svoje roke po materijalnem bogu, po kapitalu, ko smo izgubili vero v nadnatornega Boga. — Do¬ bički dela se vedno množe in mi hočemo pri njih imeti svoj delež. Mi hočemo vladati, ker nam je škodljivo vladanje druzih stanov’. Ljudi s takimi nazori vzgaja moderna šola, ker jih vzgaja brez ozira na Bogu in na plačilo in kazen v večnosti. Takim ljudem seveda ni treba delati razločka med mojim in tvojim, taki razglase kot svoje načelo glasilko: Posestvo je tatvina! Kdor kaj ima, je drugim ukradel, torej se mu sme vzeti, ne da bi se mu s tem delala krivica. Na taki trhneli podlagi je seveda pravica, pod¬ laga držav in temeljni kamen človeške družbe, le prazna domišljija. Iz tega nam je jasno, zakaj da nemški cesar hoče že v šoli začeti boj proti socija- lizmu. Toda pot, katero nastopa cesar v ta namen, ni prava. V dosego tega namena treba je konfesi- jonalne šole ne le v Nemčiji, tudi v Avstriji, zakaj tudi tukaj čutijo liberalni vzgojitelji neko tesno zvezo s socijalisti in njih listi sami izjavljajo, da so delavski stanovi njih najprimernejše armade v boju za brezbožno šolo. Tako pišejo »Or. pad. Blatter’ : »Delavec ne mara za klerikalno šolo; v taki šoli se vzgajajo otroci delavskih stanov kot duševni sužnji. S tako šolo pridejo delavci iz dežja pod kap. Nakopali bi si s tem dvojno revo in delati bi mo¬ rali zopet celo človekovo dobo, da bi se vzdramili’. Vidi se iz tega, kako dobro došla je socija- lističnim agitatorjem brezverska šola, in kako kratko¬ vidni so oni, ki se hočejo bojevati proti socijalistom kot razdiralcem državnega reda, ob entm pa bra¬ nijo in zagovarjajo brezversko šolo kot punčico svo¬ jega očesa. Taka kratkovidnost se pač sama obsoja. Pred vsem treba rešiti šolsko vprašanje, tedaj še-le se vspešno prične z reševanjem socijalnega vprašanja. Dolenjska železnica. (Dalje.) Ali so se ti pomisleki vrinili železničnemu od¬ seku in ako je te razmotraval, ne moremo iz nje¬ govega poročila posneti. Pač pa pravi odsek (pril. 67, stran 2): »da je bil pri tem mnenja, da bi se zgradba železnice, če bi dežela zaželienega poroštva prevzeti ne hotela, sicer ne onemogočila in morda tudi ne zavlekla, ker ni obupati, da bi se drugače stavbinska glavnica k podjetju privabiti ne mogla’ — iz česar se mora sklepati, da je bilo tudi še drugih pripomočkov, nego poroštvo dežele, ki bi omogočili hiter začetek zgradbe. Vendar se mu je pa ta najboljša zdela, ker bi zamogla po ceni denar za to podjetje pripraviti, in ker se je prepričal, da se deželno poroštvo sploh nič rabilo ne bode ali pa prav malo. Razloge, ki so odsek in visoki deželni zastop do zadnjega mnenja privedli, najdemo v poročilu železmčnega odseka. V tem se pretehtuje, koliko prihodkov bode železnica v bodoče donašala, in re¬ zultat tega presojevania je tak, da bi se ne bilo treba več bati, da ne bi bili dohodki v kratkem času mnogo večji, nego garancija dežele. Podpisanim tedaj ni mogoče strinjati se s tem mnenjem, in razlogi, navedeni v poročilu, niso baš pripravni, ovreči njihove pomisleke. Dolžnost dežele sega predaleč, in je treba raz¬ loge, ki so do tega nazora privedli, jako natančno razmotrivati. Izračunjenje bodočih dohodkov železnice, ki se j ima zgraditi, obstoji navadno in osobito na številčnih podatkih, ki morajo biti rezultat statističnih zaznamb. Faktorji, ki so podlaga vsemu, naj bodo pozitivni, LISTEK. 'edeljske misli. XII. Gospodrednik, novo leto nam sije pred duri, nove pratik« novimi znamenji in novimi križi vise na naših s(ah; & stari, še neporavnani računi nam vzbuja žalibože tudi v novem letu stare misli iz polupreteega Sasa. Kako bbilc prijetno na svetu, ko bi mogli zameniti z iivim letom in z novo pratiko tudi vse neprijetnosti in vse delavniške in tudi nedeljske misli in pozbiti vse žulje, katere so nam zapustile minole prietnosa v spomin, da »non omms moriar’. In baštakore prenežne vezi vežejo našo mi- nolost z boočnostjo in nam narekujejo nekov »pre¬ hodni progam’, katerega prva številka je vkore. ninjena v nnolosti in vse ostale v upa-polni bodoči dobi. In ravn mi Slovenci smo ustvarjeni baje kakor nalašč za prehodno dobo in za neki »histo- riški provizoii’ kajti ko delamo svojo navadno no- TOtetao Miram« «dD« raje v se bodočnost kakor v liste svoje glavne politisk tajige, 5 je poln« ražuno , prolongovaM, meni«, in j« S P 0 P ra »tani politi! B moratorij “- In kaj nam prinese tudi bodoče leto? Mnogo, mnogo upov, če prestavimo, kakor je sicer naša navada, stare nerešene obljube v prihodnji politiški budget, in malo, sila malo vspehov, če pričakujemo one na podlagi dosedanjih povprečnih narodnih pridobitev. Saj je pa tudi, pravijo, politiški trud in delo i najbolj nehvaležna zabava na svetu in baje ne¬ ozdravljiva bolezen. Neki politik trdi, da se odvadi ložje najbolj strasten kadilec tobaka in pipe, kakor najslabši po¬ litik politikovanja. Razumljivo je na podlagi teh baje preresničnih hipotez, da smo politiki neka stalna »species’ pri vseh narodih in tako zaljubljeni v svoj najbolj častni metier, da zatajimo raje sto potov svojo barvo, kakor jedenpot samega sebe. Poseben vzgled v tej zadevi nam je železni Bismarck, ki gleda še vedno z nagubančenim čelom nazaj čez ograjo zaklenjene mu politiške arene in pa slavni Parnell, ki ljubi tako neizmerno svoje volilke in volilce, da se pusd kamnjati pri belem dnevu za svojo ljubezen. Vsi tu navedeni spomini so stokrat tolažljivi tudi nam Slovencem, ki ne moremo tožiti, da imamo preveč politike in premalo politikov. Osobito novo leto nas prepriča, ali smo na¬ predovali, ali nazadovali tudi v politični ljubezni v zadnjih šestih letih, kajti zažigal se bode zopet osoben ogenj, in dvigovala se bode kadilnica na levo in desno in brez dvoma tudi tija, kjer je vla¬ dala celih dolgih šest let »grobna tišina’, ali pa »prevzvišena nezmotljivost’. A ne samo politiška ljubezen in požrtvovalnost bode poganjala letos najbolj bujno cvetje, rastle in rodile se bodo ž njo tudi bujne ideje, rodovitni pro¬ grami na grobljah dosedanjih nad in obljub. O kako bomo zopet zidali ubogo Slovenijo brez politične malte, stavili bomo visoke šole in razne akademije, ogrevali se bomo za industrijalna pod¬ jetja, za narodno ekonomijo, za železne ceste itd. in v svojem navdušenji ne bodemo pazili, kako se prostirajo v naši sredini nemške abecedne šole, nemški šolski vrti, kako da goni teždk Slovenec nemški industriji — kolo in kako sili po gorskih potih in prelazih germanizacija v središče naše do¬ movine. Skromen, a ne nepomenljiv letošnji slovenski program se je baš razglasil tudi na našem literar¬ nem polji; kajti tudi tu izpodrivajo mlade, vrle moči v delu in »srdu' utrujene možake, ki pre¬ puščajo svoje slavno breme časti- in trudaželjnim potomcem. Naravno je torej, da se je preselil tudi nekdanji v istini harmonično ubrani »Ljubljanski Zvon’ iz mestne periferije in iz svojega visokega zvonika v mestno sredino, kjer bode klical nazai svojo krasno d6bo doneč: »Vivos voco, poetas plus- quamperfecti plango.’ natančni in zanesljivi. Pa še v tem slučaji zmota ni izključena. Kako pa se le potem, ako so podlaga raču- njenju le pogoji in pričakovanja, — tedaj faktorji, s katerimi navadno posestniki sreček računajo, kajti ti imajo pravico upati na glavni dobitek, — in šte¬ vilke, koje v resnici nimajo nobene dejanjske za¬ slombe. Vsekako je res, kar poročilo deželnozborskega železničnega odseka opetovano naglaša, da imajo dolenjske železnice vrednost lokalnih železnic. Tembolj se nam pa tedaj čudno zdi, da se sklicuje gledč prometa po dolenjskih železnicah na isterske in gališke železnice, ki so vendar glavne železnice in imajo velik prevoz, ne gledč na to, da so tudi v strategičnem oziru važne. Dolenjske železnice služile bodo, — vsaj tačas, dokler se ne sklenejo s hrvatskimi, dalmatinskimi in eventualno z balkanskimi železnicami, — samo potrebam Dolenjske, pa še ne celi Dolenjski, ampak le zapadnim delom; te potrebe so pa jako skromne. Ako poročilo železničnega odseka svoje upanje na jako živahen oseben promet na dolenjskih že¬ leznicah s tem motivira, „da je narod na Dolenjskem agilen, živahen in užitkaželjAn, tako, da se rad po¬ daje na pota; če se dalje pomisli, da ljudstvo iz ribniškega in kočevskega okraja vsled svojih poslov mnogo po svetu hodi“, se na jedni strani financer, tehnik in podjetnik, ki se misli gradbe dolenjskih železnic vdeležiti, smehljajoč ne bode veliko zmenil za ta dokaz neprimerljive ljudske karakteristike, na drugi strani se bode spomnil, da se revni kočevski krošnjar, na kojega se toliko upanja stavi, že današnji dan pri svoji ljubezni do apostolskega pešpotovanja po Evropi potujoč vedno velikih železnih prometnih cest ogiblje in si rajši mirno, zaprašeno cesto in stezo poišče. Primera z gališkimi in isterskimi železnicami ter živahnost Dolenjcev ne more kar tako trditve opravičiti, da bo znašal osebni promet na leto 700 gld. za kilometer, tedaj skupaj 92,400 gld. Poročilo sklicuje se v tem slučaji na izrek zve- dencev; vendar pa ne najdemo niti njihovih imen v njem, niti podatkov, na koje so uprli svoj izrek. Presoja izreka zvedeneev je tedaj nemogoča. Opetovano moramo poudarjati, da bo imel le jeden del, in sicer zapadni del Dolenjske, promet na novi železnici, ostalemu delu je južna železnica bolj pri rokah. Dolenjskim železnicam bode, ako se darežljivo računi, odkazan promet v sledečih pokrajinah: In vendar moramo zopet pritrditi glasno in pri belem dnevu, da ni zadovoljnejšega in srečnejšega naroda od nas Slovencev. Krasen in pomenljiv vzgled podal nam je namreč v tej zadevi jeden ud družbe sv. Mohora, kajti on ima samo jedno željo na svetu, da bi se namreč tiskali vedno družbeni naročniki v koledarju — in pa, da bi se naslikale ondi nedelje in praz¬ niki po vzgledu pratike z rudečimi znamenji. Da, da, koledar igra pri nas še vedno častno vlogo in naša pratika je še vedno nenadomesten literaren proizvod. Sviftijanec stavi, da bi se tudi pratike zopet razpečalo vsaj sto tisoč komadov na leto, ko bi našel vsak kupec svoje tiskano ime z vsemi svojimi častnimi naslovi in pridevki, da bi vedel ves svet, kdo ima pratiko za tramom ob stropu. Vendar jaz bi nasvetoval še nekaj bolj zanimivega v letošnjem letu. Velike zasluge bi si pridobil namreč oni, ki bi izdal imenik letošnjega ljudskega štetja na Sloven¬ skem z vsemi njegovimi podatki in zapeljivimi rub¬ rikami. Naši zgodovinarji rijejo po arhivih in pa davnih zgodovinskih grobljah za žalostnimi našimi spomini. Popišite nam živo letošnjo zgodovino našega naroda in razglasite svetu, kdo je v istini Slovenec ne samo v veseli družbi, temveč tudi kjer zahteva moštvo in narodna čast. Sviftijanec. skupaj 126.515 prebivalci. Ker bodo dolenjske železnice za sedaj in gotovo še nekaj časa lokalne železnice, zadostuje izkazano število prebivalstva, ako se ob jednem uvažuje, da je prebivalstvo revno, da zgine iluzija na živahen osoben promet, osobho ako se nadalje uvažuje, da v teh krajih ni vojakov in nobenega važnejšega zbirališča delavcev, da tam ni znamenitih sejmov ali božjih potov, tedaj takih krajev, kjer bi se peri- jodično veliko ljudstva zbiralo. Ako slednjič omenimo, da nima Dolenjska niti v društvenem, niti v trgovinskem in obrtnijskem oziru krajev, ki bi bili zmožni tujce k sebi vabiti, mora se nam pritrditi, da se sme upati le na skromen osoben promet in se ne sme ta železnica primerjati gališkim in isterskim železnicam, ki daljnemu pro¬ metu služijo. (Dalje sledi:) Tovarna za cement v Mojstrani. (Dalje.) Dne 6. novembra 1889 je deželni odbor spo¬ ročil županstvu na Dovjem : „Na tamošnje poročilo z dne 20. oktobra t. 1. se županstvu v privitku pošlje tuuradno potrjena iz¬ java zaradi Simonu Skumovcu prodane parcele s pristavkom, da deželni odbor dovoljuje prodajo ome¬ njene parcele. Za prihodnje pa se županstvo opomni, da mora, kadar gre za prodaji) kakega občinskega imetja ali posestva, sklepati občinski" oziroma go¬ spodarski odbor, da je sklep naznaniti in še-le ta¬ krat, ko bi se v 14 dneh po razglasu sklepa nihče ne pritožil, ali bi bile vložene pritožbe zavržene, je z ozirom na § 90. občinskega reda prositi dovolitve deželnega odbora, brez katere prodaja ni veljavna". Dne 3. aprila 1890 je deželni odbor naročil županstvu na Dovjem, „da predloži v desetih dneh o svetu, katerega je občina prodala P. Ammannu za 800 gld., izpis iz zemljiške knjige, da se bode deželni odbor prepričal, v koliko je trditev pritož¬ nikov utemeljena, da je prodani svet skupna lastnina posestnikov iz Mojstrane in Dovjega. Zajedno naj se sporoči, kdaj in kako se je do- tični sklep občinskega odbora razglasil, kakor je bilo naročeno z dopisom z dne 28. av¬ gusta 1889. leta“. Dne 23. aprila 1890 je županstvo dobilo od gosp, notarja v Radovljici naslednji dopis: „Kot za¬ stopnik inženerja g. Ammanna stavljam vprašanje, kako je zaradi sveta prodanega pri prejšnji hiši kranjske obrtnijske družbe? Ali so se posestniki že zjedinili, da podpišejo kupno pogodbo ali ne? če nočejo, moral bom po danem ukazu (!) pravdo proti občini začeti, da nam ona svet, ki ga je pro¬ dala (?!), izroči in zemljiško knjigo vredf. Tudi bomo še posebej za odškodovanje tožili (I), če ne dobimo precej potrebnih vseh podpisov. Jaz sem nalašč nekaj časa počakal, da si premislijo vsi, ki hočejo v drago in nepotrebno pravdo vašo občino spraviti. V petek pričakujem odgovora, sicer gre tožba postavno pot. Svetujem in želim, da se v od¬ boru poravnate". Je-li čudno, da so se vsled tega mnogi udali, boječ se troškov ? Dne 5. maja 1890 je deželni odbor dovškemu županstvu poslal naslednji dopis: „Z ozirom na on- dotno poročilo se županstvu naroča, da nemudoma semkaj poroča, v kateri seji je občinski odbor sklepal o prodaji onega sveta, o katerem županstvo sedaj trdi, da je skupna lastnina posestnikov iz Mojstrane in Dovjega. Dotični sejni zapisnik naj se priloži po¬ ročilu. Županstvo naj dalje poroča, katero parcelno številko ima dotični svet in v kateri davčni občini leži, dalje, ali se je pogodba s P. Ammannom že sklenila oziroma, kdo jo je podpisal. Ob jednem naj se vrne pritožba Martina Skumavca in sodrugov, katera se je županstvu poslala dne 3. aprila t. l.“ Dne 14. maja 1890 je deželni odbor pisal žu¬ panstvu: „Ker iz poročila z dne 10. maja t. 1. ni jasno, katere parcelne številke bi se morale po sklepu občinskega odbora odstopiti P. Ammannu, naroča se županstvu, da v treh dneh semkaj pošlje izpisek iz zemljiške knjige glede prodanih parcel". Dne 1. julija 1890 je deželni odbor poslal žu¬ panstvu naslednji dopis: „V poročilu z dne 23. junija t. 1. omenja žu¬ panstvo, da so parcelne številke, katere so se pro¬ dale I iju Ammannu, razvidne iz certifikata evidenč¬ nega geometra v Radovlji« z 17 . maja t . 1. Ker pa je v tem certifikatu tudi vpisana parcelna št. 1360, katere pa ni najt v izpisku iz zemljiške knjige z dne 10. junija t. 1, se županstvo pozivlje, da zanesljivo v treh dneh semkaj pojasni, čegava je parcela št. 1360. Zajedno si županstvo tudi pozivlje, da z ozirom na tukajšnji odok z ene 19. jun. t. 1. poroča, če je pogodba s Pij^m Ammannom že skle- nena, oziroma kako ta zade'a sedaj stoji? Deželni odbor se nadea, da bode župan¬ stvo vendar že jedenk-at dalo potrebna pojasnila, da bode mogože to stvar konečno re¬ šiti, če pa bi se to ne zgodlo, bode deželni odbor primoran, uporabljati zakon z dne 33. avg. 1876, dež. zak. št. 15, ter ob stroških županstva potrebno odrediti. u .. In dne 15. julija 189) je de.einj odbor na¬ znanil županstvu: I „Dne 24. julija pr. 1. sklenil je Občinski odbor v Dovjem, da je občinski svet p- Mojstrani v ob¬ segu 3 oralov 800 štirj. sežnjev za J 800gld. prodati Piju Ammannu iz Modlinga v svrtr naprave tovarne i za cement in je ta sklep tudi deže .ni odbor na pod- | lagi poročila županstva z dne 31. julija 1889, šte¬ vilka 351, z odlokom z dne 18. avgusta pr. 1., šte¬ vilka 5579, potrdil. Na podlagi daljnega poročila županstva z dne 6. oktobra pr. 1. dovolil je deželni odboi, da se sme skupilo 800 gld. porabiti za delm>- pervračilo zneska 5 2364 gld. 62 kr., katerega dolguje občina Dovje j deželnemu zakladu za zgradbena dela ob Savi in s Bistrici pri Mojstrani ter spremenivši svoj odlok z ' dne 11. marcija pr. 1. letne vračilne roke določil s | 391 gld. 15*/ 2 kr. ; Dne 20. februvarija pr. 1. pa je vložil j Martin Skumavce in šq, 87-^esestnikov iz i_D.oxPM!* w «r-’Md'jstrane pri deželnem od¬ boru pritožbo zoper prodajo omenjenega sveta, češ, da je svet skupna lastnina posestnikov iz Dovjega in M oj stran e, in ; da torej občinski odbor nikakor ni bil upravičen, ta privatni svel Piju Am¬ mannu prodati. Dotične pozvedbe deželnega odbora ' so pokazale, da je trditev jritožnikov j popolnem istinita, kajti po izpisku iz j zemljiške knjige so Piju Amnannu pro¬ dane parcele št. 1 359, 136 1, 1366, 1 373, 1 374 in 1375/3 zasebna lastniia 134 po¬ sestnikov iz Mojstrane, ne pi občinska lastnina, kakor je županstvo prvotno na¬ pačno poročalo deželnemu odboru. O zasebni lastnini imajo p določilih obsega državljanskega zakonika le do¬ tični lastniki razpolagati in e bil torej j sklep občinskega odbora z dne 24. julija 1889 po- | polnem nepostaven in torej ne more imeti no¬ benih pravnih posledic. Glede a a to mora deželni odbor ta sklep občinskega od¬ bora razveljaviti inizreči, da tidi tukajšnje potrjenje z dne 18. avgusta I. 1889, it. 5579, ne more imeti nikake veljave. Pri takem položaji pa tudi ni snela občina skupilo 800 gld. porabiti v delno pokritje onega zneska, katerega ista dolžuje deželnemi zakladu za zgradbena dela pri Mojstrani in zguli torej tudi odlok deželnega odbora z dne 6. decembra 1889, s j katerim so se občini Dovje za povračilo dolga osta- | lega po odbitku skupila 800 gld. dovolili štiriletni roki po 391 gld. 15y 2 kr., svojo veljavo, ter stopi z nova v moč odlok deželnega odbora z dne litega marcija 1889. I., št. 1727, s katerim so bili štiri vračilni roki določeni s 591 gld. 15‘/ 2 kr. začenši z letom 1890. Glede zneska 800 gld., katerega je županstvo vplačalo dne 16. januvarja 1890 pri deželni blagaj- nici, se županstvo pozivlje, da poroči, komu naj se vrne, do tedaj pa se bo ohranil pri deželni bla- gajnici. Konečno mora deželni odbor izreči županstvu ostro grajo, ker je s svojimi na¬ pačnimi poročili stvar zelo zamotalo in zmedlo, ker bi utegnile iz tega nastati še mnoge neprilike;*) naj torej županstvo z vsem svojim uplivom skuša to zadevo z lepo ure- *) Neprilike so se že pričele s tožbo, ki bode provzročila ogromne troske. Op. vred. - (Dalje v prilogi-) / Priloga 2. štev. „Slovenca“ dne 3. januvarija 1891. diti in konečno v sporazumljenji z dotičnimi last¬ niki dognati. 0 tem se obvešča županstvo rešujoč poročilo z dne 6. julija pr. 1. s pristavkom, da je ta odlok pri¬ javiti tudi pritožnikom v roke Martinu Skumavcu. Dalje sledi.) Politični. pregled. V Ljubljani, 3. januvarija. 5otr&ii|e detel®. Knes fichuarzenberg in praska „Po- litik“. Knez Scbvvarzenberg je odložil svoj mandat kot češki deželni poslanec, pravi praška „Poiitik“ ter pristavlja: »Malo je besed, a so velikega po¬ mena. Mnogo desetletij se je češki narod oziral ob času nevarnosti in poskušnje na kneza Schvvarzen- berga kot svojega vodnika. Brezozirno stal je vedno na strani svoje domovine. Njegovo ime nam je bilo najjasnejši program in radostni so hodili za njim naši poslanci, hvaležno se ga je spominjalo vsikdar naše ljudstvo. Hud udarec torej zadene češki narod, ker se tak mož umakne s političnega torišča. Da se pa tak domoljub čuti dolžnega, umakniti se jav¬ nemu delovanju, to priča, kake žalostne razmere da vladajo med nami. — Pač res osodepolue razim re, kjer najboljši sinovi domovine nimajo več prostora za svoje delovanje v javnem življenju. Novoletni sprejem v Budimpešti. Slo¬ vesno vsprejme vsako leto ogrski ministerski pred¬ sednik zastopnike zbornične večine, da mu čestitajo ob novem letu; ob tej priliki se čujejo vselej tudi važni politični govori. Letos je liberalne poslance prvikrat sprejel grof Szapary. Grof Ludovik Tisza je izražal v svojem govoru, da liberalna stranka zaupa ministerskemu predsedniku; pozna težave, s katerimi se mora vlada boriti. V tem oziru omenja dandanes splošnih narodnostnih bojev. Ogrska, — pravi govornik, — je kolikor mogoče zavarovana pred takimi neplodnimi narodnimi prepiri; med nami vlada in odločuje »ideja ogrske države". — Tak mir, kjer se z nogami teptajo druge narod¬ nosti, tako da niti žugniti ne smejo, pač ni hvale¬ vreden. Toda poslušajmo, kaj dalje pravi Tisza: »Poleg narodnih bojev sili pa na površje tudi verska nestrpnost; želeti je, da v ogrski državi, kakor do sedaj, tudi v prihodnje posamezna verstva žive v lepi slogi in strpnosti." — Grof Szapary razvije na to sedanje vlade politični program. Omenja, da se bodo ponovile trgovinske pogodbe z Nemčijo, Ro¬ munijo in Srbijo; poudarja, da se bo vlada trudila ohraniti mir med raznimi verstvi v deželi, da bo pogumno stopala na začetem potu raznih preosnov socijalno - političnih. Ko pridejo čez poldrugo leto nove volitve, upam, da bomo poslanci smeli z mirno vestjo stopiti pred sodni stol svojega naroda, zatr¬ jujoč mu, da smo se vestno trudili, vsak po svoje izvršiti svojo nalogo. Prihodnje volitve za državni zbor vršile se bodo, kakor poročajo razni listi, po sklepu državnega zbora od maja do srede junija leta 1891. Razne politične stranke po avstrijskih kronovinah so se jele že pripravljati za bodoče volitve. Treba tudi Slovencem, da pričnejo o pravem času. Poljski socijali stični dijaki pred so¬ diščem. Dne 26. januvarija pričela se bo v Kra¬ povem sodnijska obravnava proti dvajset dijakom ondotnega vseučilišča, ker so osnovali skrivno soci- jalistično društvo. Kolovodje tega društva je akade- mični senat že relegoval za dva semestra. ¥ esajaj r drsa v®. Rini. Vse v Vatikanu poverjene diplomate — tudi grofa Revertero — sprejel je sv. oče v avdi- jenci, v kateri so mu čestitali za novo leto. Sveti oče je z nova pokazal svojo darežljivost; kakor vsako leto, razdelil je tudi letos 15.000 lir med uboge; nadalje je določil 10.000 lir za pokojnino potrebnim duhovnikom. Rusija. Omenjali smo že ob kratkem pogo¬ vora, katerega je imel ruski polkovnik Popov z vrednikom »Eclaira", danes ga pa podajemo po be¬ sedah. Posebno zanimivo je, kar je rekel Popov o sedanjem položaji ruskih nihilistov. Polkovnik je namreč rekel: Nibilistje so popolnoma demoralizo- vani. Pred nekaterimi družabnimi sloji imajo po¬ seben strah, ki jih zaničujejo. Splošno se jih ogiblje rusko prebivalstvo kakor kuge. Brez podpore v družbi, ne delujejo več vkupno, marveč vsak na svojo roko in osebno. Njihov zadnji poskus, da bi > v Peterburgu osnovali osrednji odbor, jim je ža¬ lostno izpodletel. Svoje programe, pokvarjene pre¬ vode iz spisov nemških socijalistov, opustili so po¬ polnoma v razširjanje svojih načel. Niti kacega mlečnozobega gimnazijalca ne morejo pridobiti več na svojo stran in z žalostjo so se jim oči odprle, da se njihovi programi ne dado izvesti v Rusih. Zdaj so nibilistje, rekel bi, izključeni iz ruskega socijalnega življenja. Ne ostaje jim torej nič dru- zega, ali skesati se dosedanjega svojega delovanja in nastopiti pošteno življenje, ali pa nadalje z di¬ namitom vznemirjati svet. Bržkone ne bodo se po¬ prijeli prvega, zakaj vsled svoje vkoreninene lenobe i se boje vsakega dela. Ruskim nihilistom, živečim izven Rusije, ne godi se nič boljše. Pariški nihi listje so primorani na različne načine preživiti se. Zdaj pa zdaj se tožijo izdajstva sami med Seboj. V Rusih so izgubili nibilistje vso veljavo. Pred nekim ■ časom pač niso bili v gmotnih stiskah. Njihovi po¬ slanci so potovali med Rusijo in Francijo, da so se ' sporazumeli o tem ali onem zločinu, in razširjali i svoje časnike ali revolucijonarne brošure, kar jim je j vrglo lepe denarje. Politiško življenje ruskih nihi- i listov je bilo onda v najlepšem cvetu. Meni je bila ; tedaj dana naloga, pričeti proti njim boj, in sem jih primeroma kmalu preobladal. Vsa njih prejšnja organizacija je razpala. Glavni njih agent Tihomirov je bil primoran pro¬ siti vlado milosti in objavil naposled javno imena vseh svojih tovaršev. Od tedaj so nibilistje na raz¬ lične načine poskušali, da bi se zopet ojačili. A zaman! Njih poskus, da bi organizovali nove stranke, uničil sem jaz. Zadnje nihiliste, ki so rogovilili v Švici, imajo že vse v postavni roki, in vsled tega je prizadet zvezi med ruskimi in tujimi nihilisti nov udarec. Pariški nibilistje so pa tudi toli one¬ mogli, da ne morejo več provzročati nemirov v Rusih. Nemčija. Nj. svetost papež Leon XIII. je pisal vrlemu katoličanu in državniku nemškemu i Windthorstu pismo, v katerem odobruje osnovo j nemških katoliških društev in pohvalno omenja Wmdthorstovo prizadevanje, da bi se zatrla v Nemcih pogubonosno razširjena socijalna demokra¬ cija. Koncem pisma podeljuje papež Windthorstu apostolski blagoslov. To odlikovanje bede Windt- horstu samemu, kakor tudi vsem dotičnim katoli¬ škim društvom največja izpodbuda, da bodo šli na¬ vdušeno in vztrajno naprej po poti, katero so na¬ stopili. — Berolinski časniki poudarjajo soglasno povsem mirovno nemško vnanjo polit ko. Tudi v notranje zadeve imajo listi zaupanje, da se bodo izboljšale, četudi ni prezreti tukaj mnogih ovir, ki se utegnejo pokazati z novim tečajem. Francija. Parnell in njegovi somišljeniki so šli iz Boulogna zopet v London, dočim sta O’Brien in Gill odpotovala v Pariz; tako vsaj se poroča iz Boulogna. Grecija. Dne 1. januvarija je predložil finančni minister proračun za 1891. leto. Dohodki so pro- računjeni na 96,971.000 drahem, troski na 99,253.000 torej se kaže primankljaja 2,282.000 drahem. Rumunsko. Romunski m nister Manu je razposlal okrožnico, v kateri poživlja Rum unče, naj bi se dne 10 maja sijajno praznovala 20letnica kraljeva s 6001etnico romunske države. — Kakor se poroča iz Bukreša, osnovalo se je tam posebno društvo, ki bo podpiralo sedmogradske Rumunce. Združene države. Iz Oklahoma prihajajo j jako žalostna poročila. Več ko 40.000 ljudi trpi i silno pomanjkanje. Imenovana dežela leži med Kan- zasom in Arkanzasom, in je bila nekedaj na jako dobrem glasu zaradi svoje rodovitosti, zato so se lanskega leta vanjo ameriški naseljenci kar usuli, meneč, da se jim bo cedilo mleko in med. A siro ; maki so se goljufali. Prvič so imeli slabo letino, I zdaj je pritisnil pa še mraz, ki je povečal bedo j prebivalstva. Izvirni dopisi. S primskovskih hribov pri Litiji, 28. decembra. (Pogreb ranjkega Jurija Humra.) Pričako- ! val sem, da se bode oglasilo spretnejše pero ter i nam popisalo žalostni dan 22. decembra m. 1., ko । smo zemlji izročili telesne ostanke moža, ki je ves gorel za narod in njegovo pravično stvar, bil skrben oče svojim hribovskim ovčicam in je bil zaradi svoje posebnosti na široko znan, ne le po svoji ožji do¬ movini, marveč tudi na daleč okolu. Iz nemških avstrijskih dežel, iz Ogrske, Bavarske, Saškega in Švabskega, celo iz daljne Amerike dohajala so mu pisma, v katerih so ga bolniki prosili pomoči in sveta. Pota na osamljeni primskovski hrib bila so uglajena od domačih in tujih potovalcev, ki so po¬ hajali ranjkega gospoda župnika Josipa Humer-ja. A na večer dne 19. decembra, okolu */ 2 7 ure za¬ slišim veliki zvon primskovski, da je prominol mož blagi, ki je, če tudi v vsem svojem vedenju po¬ sebnež, otrl marsikatero solzo nesrečnim. Kako mi je dirnila ta vest srce, ne morem opisati s črkami, zato poročam le nekoliko o pogrebu njegovem ter naravnost povem, da sem že pri marsikaterem po¬ grebu vrlih duhovnih tovarišev navzoč bil, a tako . ganljivih, tako presunljivih sem malo še videl, kakor j je bil pogreb umrlega primskovskega g. župnika. ’ 22. dan decembra 1890, mislim, ostane marsikate- ■ remu v spominu. Zbralo se je ljudi ogromna mno- ' žica iz 5 do 7 župnij, skoraj ves hrib od župnega ’ dvorca do cerkve je bil poln ljudi, v cerkvi pa taka , gneča, da bi bili razrinili stene, da je mogoče. Du- j hovnikov ni bilo zaradi oddaljenosti in hude zime več kakor šest. Sprevod ni bil sijajen. Kako naj bi tudi bil v taki hribovski duhovniji. Ni bilo ne godbe, ne pevcev, ne dragocenih vencev, a več vredno, kakor ves vnanji blišč bile so solze, izvira¬ joče iz tužnih src, jok, izhajajoč iz pristnega žalo¬ vanja. Že ko so nesli krsto z dragimi ostanki po¬ kojnikovimi doli po stopinjah, zagnali so otroci in rahločutne ženske tak krik, da smo se kar zavzeli. Zares! malokje na kmetih se sliši tolikega joka, ko neso pokopat otrokom roditelja, kakor ga je bilo tu, ko so nesli iz duhovske hiše duhovnega jim očeta. Vrh hriba obzidano je Primskovo krog in krog. Ondi okoli pomikal se je sprevod in na to v cerkev. Zopet jok in zdihovanje, tihe solzice so pa naprej lesketale v očeh spremljevalcem. A kaj čem nadalje razstav¬ ljati ta istinita, odkritosrčna znamenja ljubezni, spo¬ štovanja in žalovanja! Le toliko omenim, da pri go¬ voru, v katerem je šmartinski gospod kapelan Š., kot namestovalec gospoda dekana R., v kratkih, je¬ drnatih in prav poljudnih stavkih risal življenje in delovanje prominolega, nastajal je često tak jok, da je govornik moral ponehavati, — saj bi ne bilo čuti besed. Smelo trdim, da ni bilo suhega očesa. Velel bi, ne propovednik, marveč Humar jim je govoril. Še celo organist »Matevž" je s svojim priprostim pet¬ jem izžel marsikako vročo srago na krsto. Do vrhunca prikipelo pa je žalovanje, jok in krik, ko so zmrzle gruče zemlje zabobnele po krsti, v gomilo spuščeni. Otroci, revni otročiči, hoteli so kar v grob za svo¬ jim prisrčno ljubljenim očetom. Zapeli smo bori pevci tovarišu svojemu v slovo: »Benedictus", a komaj smo čuli glasove svoje, tako ihtenje in pla- kanje je bilo. Želel sem si, naj bi v pričo bili tem prizorom kot svedoki, kako ljubi ljudstvo duhovne, vsi oni, ki hočejo potlačiti ta stan v blato; tu bi bili videli, kako zna narod ceniti svoje dobrotnike. Bodi s tem postavljen priprosti spominček v listu možu, ki je gorel za pravi napredek naroda. Še lansko jesen je sostavljalcu teh vrstic dejal vesel in poln navdušenja: „Ako Bog da, k letu vsorej se zopet vidimo. Bog i narod!" A mož se je vštel. Močan hrust, kakor je bil ranjki gospod Humer, na smrt še ni mislil. Pač res, izvanredno je bilo življenje njegovo, izvanredna smrt, izvanreden pa tudi pogreb njegov. Naj mu sveti večna luč! Iz Trsta, 31. decembra. Sveti Božič razveselil je 21. decembra naše zapuščene nedolžne otročiče. Srečni vi, blaženi otroci, ker za vas narod skrbi — in vam že v nežni mladosti daje priložnost, da po¬ kažete svojo pobožnost in se veselite v. spomin naj¬ lepšega praznika v zimskem času: Rojstva Jezuščka samega. Naša vrtnarica gospodična Antonija Frluga rekla je otročičem: »Glejte, nocoj se spolnijo vaše želje, vaše živahne sanje, glejte, tam v kotu bliščeče božično drevo, vrh drevesa angelja, ki je pastirjem oznanil, da se je rodil božji Jezušček v hlevu. Glejte vse te lepe darove, in to bogato drevo vam darujejo tukaj zbrane gospe in gospodje in še veliko drugih rodoljubov, kateri se le v duhu z vami ve¬ sele; veste kaj, otročiči: molimo zanje!" In povzdig¬ nilo se je proti nebesom dvakrat šestdeset ročic ter zmolilo najlepšo molitev: »Oče naš". Zatem so deklamovali in pčli, zdaj sami, zdaj v zboru. »Božični večer", prizor v jed- nem dejanji, so prav čedno izvršili trije dečki in dve deklici. Zopet nastopijo drugi in slednjič še možati J. Nabergoj, kateri se je prav krepkim gla¬ som vsem dobrotnikom zahvalil. Evo Vam v kratkih besedah popis v resnici prav prijetnega otroškega večera. Bol k in o v. Dnevne novice. (Imenovanja.) O. kr. deželni predsednik kranjski je imenoval vladnega koncipista dr. Fr. H ei n za okr. komisarjem, konceptna praktikanta R. Prax marerja in Fr. Župneka vladnima koncipistoma. (V tukajšnji bolnišnici) je primarij dr. Dor- n i g začel delati poskuse s Kochovim zdravilom. Cepil je več žensk, ki so na kožni tuberkulozi (lupus) obolele in pri vseh so se pokazali nasledki, kakor so opisani. Bode-li se doseglo popolno ozdravljenje, pokazalo se bode po tednih ali celo po mesecih. Da bi se s Kochovim cepivom ozdravila plučna tu¬ berkuloza, to nado moramo opustiti po sedanjih iz¬ kušnjah. Kakor poročajo listi, pa je že več ljudi umrlo vsled cepljenja s Kochovim zdravilom. Vse- kako je bila prvotna reklama za iznajdbo nemškega učenjaka silno pretirana in neumestna, ker je mno¬ gim bolnikom vzbujala nade, ki se jim potem niso uresničile. (P. n. naročnikom „Domoljuba".) Ker se je ob novem letu nepričakovano mnogo novih naroč¬ nikov oglasilo za »Domoljuba", prosi opravništvo, naj mu zaradi obilnega dela ne zamerijo gg. na¬ ročniki, ako takoj po naročilu ne dobijo pvre šte¬ vilke. V nekaterih dneh se bode ugodno vredila razpošiljatev lista, katerega slovenskemu občinstvu najiskreheje priporočamo v naročitev. (Ogenj v Velesovem.) Kakor se nam poroča, začelo je na Silvestrov večer okolu 6. ure zvečer goreti poslopje posestnika Rupreta v Velesovem. Zažgal je bivši njegov hlapec Andrejčev Anton iz češnevka, ker mu je gospodar utrgal nekaj zaslužka. Pogorela so tudi sosedova poslopja. Požigalca so še isti večer prijeli. Škode je nad 3000 gld. Ob ■jednem se je pripetila še druga nesreča. Sosed je hotel potegniti voz iz pred skednja. V tem hipu zdrsne sneg s strehe ter ga zasuje. Nesrečnež je nevarno poškodovan. (Cena novemu vinu) je še zmirom visoka. V Ptuji zahtevajo za vino iz boljših goric 25 do 30 gl. za hi. Še dražje je ormožko in ljutomersko vino. Tudi Dolenjci, kateri še imajo kaj letošnje kapljice, rajši čakajo s prodajo, kakor da bi s ceno nazaj šli. V krški okolici so ljubljanski krčmarji večinoma po¬ kupili novo vino že kmalu po trgatvi. Plačevali so ga po 13 do 14 gld. vedro. Ni torej čuda, da so tudi ljubljanski krčmarji s ceno poskočili za 4 kr. pri litru ter točijo vino, ki je bilo po 36, zdaj po 40 kr., ono po 44 zdaj 48 kr. itd. Da bi le vino bilo vselej pristno in ne kaka od Židov kupljena brozga. (Božičnici.) V hiši gospejnega društva »Jose- phinum" na Poljanah št. 18. bodeta jutri dnč 4. t. m. predstavi. Začetek ob 5. uri. Vspored: Božične deklamacije z živimi podobami, dalje dve slovenski in jedna nemška veseloigra, naposled jaslice. Med posameznimi točkami petje. (Slovensko gledišče.) Jutri se bode v dvorani ljubljanske čitalnice igrala repertoarna igra vseh slovanskih gledišč »Naš prijatelj Njekliižev", drama v petih dejanjih; ruski spisal Al. Palm, pre¬ ložil Fr. Gestrin. Pri predstavi svira vojaška godba. (Obveznice kranjskega deželnega posojila.) Izkaz o izžrebanih in do sedaj še ne izplačanih ob¬ veznicah 4°/ 0 kranjskega deželnega posojila a 100 gld. št. 341, 348, 378, 395, 710, 712 = 600 gld., a 1000 gld. št. 593, 715 = 2000 gld. — Izkaz o iz¬ žrebanih in še ne izplačanih kranjskih zemljiško-od- veznih obligacijah: a 50 gld. št. 328; a 100 gld. šte¬ vilka 137, 828, 1800, 1891, 1892, 2271, 2528, 3071; k 500 gld. št. 655; a 1000 gld. št. 1267, 2642. Lit. A št. 781 za 70 gld., lit. A. št. 1138 za 200 gld., lit. A. št. 1157 za 230 gld., lit. A. št. 1194 za 260 gld., lit. A. št. 1853 za 110 gld. — Dne 2. januvarija 1891. leta izžrebanih obveznic 4% deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1891 v imenski vred¬ nosti izplačevali a 10.000 gld. št. 33, a 5000 gld. št. 15, a 1000 gld. št. 7, 53, 127, 143, 196, 477, 568, 1069, 1100, 1101, 1223, 1244, 1275, 1396, 1453, 1509, 1628, 1645, 1687, 1840, 1848, 1891, 1939, 2092, 2163; a 100 gld. št. 137, 235, 359, 362, 451, 453, 603, 607, 608, 674, 694, 714, 836, 842, 871, 992, 1054, 1064, 1102, 1103, 1305, 1326, 1381, 1474, 1509, 1571, 1658, 1758, 1798, 1832, 1875, 1968, 1985, 2065, 2164, 2272, 2274, 2284, 2372, 2425, 2426, 2533, 2544, 2553, 2596, 2645, 2646, 2701, 2721, 2736, 2756, 2827, 2865, 2921, 2932, 2977. Navedene obveznice izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačala omenjenega dne, držaje se veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4% eskomptni pristojbini. (Burja) je te dni grozno razsajala v Trstu. Kakor namreč čitamo v »Edinosti", metal je vihar valovje čez vso „rivo“, voda pa je vsled silnega mraza takoj tudi zmrznila. Pripetilo se je več ne¬ sreč. Tudi po ulicah je bilo malo ljudij. (Tržaški mestni zbor) je imel danes teden sejo, 1 pri kateri se je dr. d’ Angeli pritoževal, da se v j stolni cerkvi še vedno slovenski pr o- , p o v e d u j e , ter stavi predlog, naj predsedništvo . stori potrebne korake pri škofijskem ordinarijatu ali pa pri župniku pri sv. Justu, da bodo v prihodnje italijanske propovedi, inače naj se ustavijo prispevki občine za cerkvene namene. Temu predlogu so se protivili svetovalci Nabergoj, dr. S a n c i n in : Pahor. Italijanska večina je potrdila predlog. Uverjeni smo, da škofijski ordinarijat ne bo ustregel j lahonski gospodi, ako je prepričan o potrebi slo¬ venske propovedi. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca de- i eembra preteklega leta vložilo je 369 strank v mestno ' hranilnico ljubljansko 123.779 gld. 96 kr., vzdignilo ; pa 168 strank 92.902 gld. 5 kr. (Domača umetnost.) Krasen spomenik domače i umetnosti je dobila za božične praznike mestno-farna i gocena, nova, čisto srebrna in dobro pozlačena gotska ■. monštranca. Visoka je 74 cm. ter tehta 3.055 ' gramov, lunula iz suhega zlata tehta 40 gramov. ; Umetno delo je izvršil tukajšnji izdelovatelj cerkvene ' oprave gosp. Leopold Tratnik za 1.360 gold. — Napis v nogi pove, daje rajni g. župnik Blaž Soklič v svoji oporoki volil 1000 gold. za monštranco, ki naj se mu napravi mesto grobnega spomenika. Ta tisočak se je po odbitih davkih skrčil pod 900 gold., treba je bilo tedaj še okoli 500 gold. dodati, kar pa ni strašilo sedanjega č. g. mestnega župnika g. L Tomažiča, ki je brez odlašanja svojemu spredniku postavil tako dragocen umetalen spomenik. —V lepem soglasji s slogom farne cerkve je, kakor rečeno, mon¬ štranca izdelana v gotskem slogu. V smislu geome¬ tričnih zakonov gotskega sloga ima za podlogo še- sterokot, ki se v nogi monštrance razvije v šesterolist. Predrto krogovičje zaljša robove ploščnatega podstava; umetno cizelirano delo pa zgornjo stran noge, ki se polagoma zožuje v šesteroogelnato deblo. Po posa¬ meznih šesterih listih so marljivo izdelane vzbuknjene podobe in sicer: našega Odrešenika, farnega patrona sv. Jakoba ter čveterih evangelistov. Da se podobe toliko bolj odlikujejo iz zlate podlage, so puščene v srebrni barvi. Šesteroogelnato deblo je poživljeno z gotskimi okraski ter se stilistično razvije in raz¬ širi v slično ozaljšano precej obilno jabolko, ki se kon¬ čuje v 6 lepo zakroženih rogljičkov (rotulov.) Nad jabelkom pa se deblo razširi v krepak podstav, ki nosi v svoji sredi shrambo za Najsvetejše. Ta shramba obstoji iz steklenega cilindra, ki se od zadej odpira. Ne spominjam se, da bi pri nas kje imeli na tak način to shrambo napravljeno, a podaje krasen prostor za~sv. hostijo in vredno je, da se posnema, vsaj pri bolj dragocenih in večjih monštrancah. V tej shrambi stoji praktično narejena, čisto zlata lunula, ki ima spredaj umetno vdelane bele, žal, le »francoske" dia¬ mante, zadaj pa je lepo gravirana. Stekleni cilinder venča mogočen bogato členovit baldahin, nad katerim se vspenja lahka, kvišku kipeča arhitektura z vit¬ kimi stolpiči in krasnimi baldahinčki, pod katerimi ! stoje mali, tudi lepo cizelirani kipi in sicer v sredi nad cilindrom kip presv. Srca Jezusovega z dvema i angeljčkoma ob svojih straneh; ob strandh stekle¬ nega cilindra pa kipa sv. apostolov Petra in Pavla. Nad vsemi temi kipi in baldahini se vspenja bujna arhitektura s čeli, fijalami, grbam', zmajčki (zmaj¬ čkov je 20) in križnimi rožami. Iz najsvetejše križne I rože pa se dviga križec, posejan s francoskimi di- jamanti. Splošni vtis te monštrance je jako ugoden, povsod lepa proporcija, delo vseskozi vestno in natančno izvršeno ter dela vso čast naprednemu domačemu i mojstru. Plemenita umeteljnost se spaja s praktično 1 obliko. Sploh pa je monštranca dragocen spomenik našim Ločanom: dragocen na rajnega župnika, ki si je na ta način res najlepši nagrobni kamen po¬ stavil ; dragocen in časten za sedanjega č. g. žup¬ nika, ki je željo rajnega tako hitro in s tako sreč¬ nim ukusom izpolnil; dragocen po svoji obliki in j svoji tvarini. | (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce j na Dunaji) poslal je rodoljub iz Radovljice za novo j leto 25 gld. (reci: petindvajsetgoldinarjev). ’ — Na Dunaji pa je g. dr. Klem. Seshun, dvorni j in sodni odvetnik, istemu društvu podaril pet gol- ' dinarjev. — Iskrena bodi hvala obema! (Telovadno društvo »Sokol") vabi člene k red- I 84 kr. za mestne uboge, a ne kebra za kako slo¬ vensko društvo, akoravno hranilnica razpolaga le z žulji slovenskega kmeta. (V Mariboru) je dobil službo nadučitelja na 1. ljudski deški šoli g. Fr. Frisch iz Celovca. Čudno, da nemška gospoda ni našla domačina za to mesto. (»Učiteljski Tovariš") ima v 1. letošnji številki naslednjo vsebino: Ob novem letu. — Zakon z dne 29. listopada 1890. — Stiasny: Volilna pravica stalno umeščenih učiteljev in učiteljic na večraz- rednih šolah. — J. Žirovnik: O. kr. kmetijska družba kranjska in učitelji. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Dopisi. (Popotnikov koledar) za slovenske učitelje 1891 s popolnim imenikom šol. oblastev. učiteljišč, ljud¬ skih šol in učit, osobja po Južno-Štirskem, Kranj¬ skem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega. Sostavil in založil Mihael Nerat, nadučitelj v Mariboru. Koledar je jako primeren, posebno za učitelje. (V Trstu) bode v novem letu »Brivec" odprl slovensko brivnico pod slovom: „V vednosti moč, — v smehu pa zdravje". Ali je »Brivca" potrebno pri nas, pokaže čas. »Brivec" vabi Slovence in Slo¬ venke, ker je tudi zanje preskrbel čeden »salon", da ga obiščejo, ko pridejo ali pridrdrajo sem. Kdor je pa zadržan ali nadležen, naj pa piše ali telefo¬ nira; sicer je »Brivec" izumel poseben stroj, kate¬ rega zanese v vsak kraj. Ako kdo želi se pri njem celo leto briti, plača samo 1 gld. 80 kr., kdor le ob sobotah pride, pa 5 kr. Denar in pisma sprejema samo : »Tiskarna Dolenc" — Trst. Da ste mi zdravi vsi bradači in vse dolgolaske. »Brivec". (Vabilo.) Predsedništvo „Ndrodne čitalnice lju¬ bljanske" vabi vse čč. p. n. društvenike na izvan- redni občni zbor, ki se bode vršil v društveni dvorani v sredo, dne 7. januvarija, ob polu 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je prčnaredba društvenih pravil in volitev provizoričnega odbora na podlagi prenaredbe. Telegrami. Praga, 3. januarija. V deželnem zboru je poročal najvišji deželni maršal o izstopu Zeithammerjevem iz deželnega odbora in da je knez Karol Schvvarzenberg odložil svoj mandat. Na to se je pričelo posvetovanje o točki 17 predloga o deželnokulturnem svetu. Zagreb, 3. januarija. Govori se, da so zmerne stranke, četudi nočejo o Starčeviče- vem radikalizmu ničesar slišati, ponudile Star- čevičevo združenje za več let in ob jednem razposlale okrožnice na duhovščino, v ka¬ terih se poganjajo za združenje vseh opozi- cijonalnih strank. Starčevič je pa odločno ugovarjal potrebi zmerne stranke za Hrvaško. Berolin, 2. januarija. Reichsanzeiger“ po¬ roča, da smejo predsedniki v vzhodnih po¬ krajinah vsled pomanjkanja delavcev dopu¬ ščati ruske in gališke delavce. Kiel, 2. januarija. Nestor nemških skla¬ dateljev Friderik Witt je včeraj umrl, star 80 let. London, 2. januarija. Božičnice v Wort- leyu se je vdeležilo več šolske mladine s kitajskimi svetilnicami. Pred predstavo so se nekatere svetilnice unele; užgala se je obleka deklic, katerih je 15 poškodovanih, nekatere smrtno. Peking, 2. januarija. Chun, oče kitajskega cesarja, je umrl. Vremensko sporočilo. nemu občnemu zboru, ki bode v ponedeljek, due । 5. januvarija t. L, ob 8. uri zvečer v steklenem sa- i Ionu čitalničnem. — Dnevni red: 1. Ogovor sta- • roste. 2. Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnikovo. I 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev (§ 9. b) ' pravil). 5. Volitev odbora, (§ 9. a) pravil). 6. Po- ; govor o maškaradi. 7. Razni predlogi. (Mariborska mestna hranilnica) je minolo leto odločila nekaj denarja v dobre namene. V zadnji seji pa je mestni zastop določil 464 gld. za gleda¬ lišče, 92 gld. 95 kr. za nemški šulverein, 371 gld. Duna|ska borza. (Telegrafieno poročilo.') 3. januarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 90 gld. 15 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 90 „ 15 5% avstr, zlata renta, davka prosta ... 106 „ 40 » Papirna renta, davka prosta 102 „90 Akcije avstr.-ogerske banke 995 Kreditne akcije 306 50 London 113 ” 40 Z Francoski napoleond 9 . 02 Cesarski cekini . 5 36 , Nemške marke 55 „ 72 „ Št. 60. (1) Ustanovljeno leta. "5^ 60592, 60932, 61363, 61656. 62431, 62508, (10-2) H H £■< stanuje □ 66175, 66456, 66530, 66772, 67229, 67704, 67989, 68007, 68604, 69223, 70018, 70023, 3464, 3814, 7949, 8156, 11707, 11945, 12583, 12760, 13374, 14153, 14734, 15351,15771, 18227, 20232, 20503. 22251, 22548, 22557, 22776, 23651, 23776, 26500, 26525, 27025. 27101, 27378, 27803, 28661, 29176, 29722, 30805. 30924, 31566, 32030, 32481 33069, 33973, 36140. 36274, 38120, 38814, 39492, 39649. 41821, 42117, 44112. 44421. 44623, 45489, 45630, 45647, Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. do l / 2 l. ure. Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. (21) Za vsa dela se jamči. izdelovatelj transparentne steklene mozajike v Oloniocn na Moravskem, priporoča za usnje je najboljše sred¬ stvo, da se usnje ne premoči. Za likanje usnja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponare¬ janjem s e. in kr. privi¬ legijem zavarovana tinktura za usuje. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in VVeberji, nič več pri Krisperji. (16—15) Svarimo pred ponarejanjem. W Vže obrabljeni Božji grobovi se prenavljajo in ob letnem času snažijo (omijejo), da so enaki novim, ter preskrbe s petrolejevo razsvetljavo. (5-3) Obrabljene pismene marke O. Zdchmavt^r, Ntaiberg. Obrazci zastonj. (15—15 in št. 81. 502, 559, 1701, 2157, 2600. 3981, 5011, 5017, 5346. 6045, 6744. 8229, 8261, 8280. 9010. 9696. 9943, 10584, 10732, 11109, 14165, 21013, 25489, 27844, 31952, 37393, 42831, 45961 46502, 47087, 47407, 48050, 48709, 49093, 50153, 50278. 51662, 51875, 52653, 52889, 53049, 53395, 53612, 53931, 53964. 54968 55106, 55765, 56478, 57232, 57245, 58529, 59103, 60115, 60270, 60438, 62576, 62966, 63436, 63921, 64733. 64890, 65002, 65808, 67981, 70549, 70935. 71940, 72498, 73088, 73170, vsaka z dobitkom 30 gld. Od dosle izžrebanih lozov niso še izplačane 9379, 11231, 13264, 15715, 18057, 21740, 25560, 28980, 31252, 35322, 37866, 38483, 39753, 41221, 44632, 47478, 52569, 54133, 56284, 60143, 62439, 64670, 67750, 70515, 72510, 74823 in 74855 vsaka z dobitkom 30 gld. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 2. januarija 1891. Zupan: Orasselli, 1. r. Pri srečkanji 150 lozov mestnega, ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan januvarij 11891. leta, so bile vzdignene: 'SJ’ • JLPJLUL tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, Eduazrd Hauser, c. in kr. dvorni kamnoseški mojster, l>uuaj, IX., Spitalgasse št. 19 1 5026, 6446, 7800. 8012, 8019, 8284. 8317, 8803, 9027, 9462, 9537, 9550, 10306. 10981, 11090, 11790, 12238, 12517, 12518, 12651, 12875, 13334, 14003, 14421, 14607, 15196, 15200, 15900, 16193, 16309, 16423, 16872. 17172, 18239, 19403, 19505, 19772, 20214, 20568, 23025, 24669, 24744, 25187, 25234. 25247, 26056, 26246, 27249, 27637, 27879, 28619, 29369, 29685, 30188, 30398, 30593, 30983, 31765, 32345, 32424, 32822, 33184, 34428, 35760, 35821, 36111, 36222, 37731, 37785, 38179, 38209, 38214, 38260, 38360, 38452, 38553, 38913, 39168, 39318, 39444, 39626, 39891, 39927, 40021, 40463, 40776, 40792, 41599, 41987, 42273, 42575, 43438, 44149, 45598, 46154, 46241, 46725, 46753, 46973, 48203. 48370, 48631, 49622, 50630, 52297, 52973, 53679, 53688, 53986, 54051, 54114, 54506, 54702, 55043, 55051, 55359, 55522, 56331, 58201, 58592, 58972, 59379, 59459, 60580, 61441, 61486, 61652, 61993, 62241, 63097, 63113, 63659, 63702. 63767. 64345, 64770, 65195, 65294, 65661, 66775, 67173, 67939, 68058, 68368, 69470, 69986, 70468, 70684, 70746, 71346. 71741, 71933, 72279, 72574. 72715, 73481, 73807, 73819, 74186, Zalogo najlepših grobnih lekarna na Dunaji, L, Singerstrasse štev. 15 Kri čistilne krog-lji.ee, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja-. 1 škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice in gleda na to, da ima vsaka škatljiea na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pserhofer in sicer v rudeči "SS barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 k-., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, i g id. 20 kr. Prašek proti potenju nog, cena škadjici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUSO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice), "* Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fijakarski prašek, proti kadju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada f- ^ bo ‘J še sredstvo za rasti las - 1 Univerzalni obliž P rof ' Steu ^ e j' a ’ doma ® e sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. TTnivarrzolna Aidtilnn cini A. W. Bullrich-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem posle- Umvcrzailld dolinici bOl djcam slabega prebavljenja. 1 paket 1 gld. Bazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma- eevtične specijalirete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Piccoli-ju. w V iSth ® Pripravljena od lekarja GABR. pICCOLI-ja v Ljubljani, je | uplivno zdravilo, katero krepča k želodec, mehča, čisti, odpravlja 9 zlato žilo in odganja gliste. B Sestavljena je iz zdravilnih, v rast- linstvo spadajočih snovij ter ni nikako " drastično učinkujoče, marveč lahko, de- lovanje organov urejajoče zdravilo, ka- & tero organizmu kar nič ne škoduje, če V se prav delj časa rabi. H Esenco za želodec pošilja iz- & delovatelj proti poštnemu povzetju v 9 škatljah po 12 stekleničic za gl. 1’36; h po 24 za gld. 2'60; po 36 za gld. 3'84; po 44 za & gld. 4’26; po 55 za gld. 5'26; po 110 za gl. 10’30; po 550 9 za 50 gld. & Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Lju- & bljani v lekarni „Pri angelju“, Dunajska cesta, v V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in h inozemskih lekarnah. (60—17) strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na Božje grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — Ilu- strovani in opisovalni cenilniki na zahtevanje zastonj in franko. Predragi gospod! Božji giob smo hvala Bogu dne 19 m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti Božji grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Stefan, konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karlovcih _ v Sirmiji. 2, dan aprila 1880. _ Grobni nakit od granita, grobno omrežje iu grobne svetilnice itd. Naročila za izde¬ lovanje rakev. prevažanje spomenikov in vsa v to stroko spadaioea naročila se hitro in naj- (52—10) ceneje izvršujejo. Ilustrovani ceniki zastonj in franko.^SBS Zobozdravnik j Schweigeri stanujd hotel „StadtWien“ (pri Maliču) g štev. 23 in 24, II. nadstropje, $ brez telefona m višje. okov za okna in vrata; izdeluje tudi (10) ces o č Priznano najboljše v o © čebelno-voščene sveče priporoča (10-1) Važno za zdrave in bolne! 1 SCHUTZ-tnAHkt':! Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. > 'A ,0 A Izdajatelj: Matija Kolar. Tisk »Katoliške Tiskarne u v Ljub) M & K M Posamezni za napeljavo strelovodov hišnih telegrafov in telefonov vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, cena je kar mo¬ goče nizka. katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem 'Al na ^ nu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih zanesljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom“. (20-20) v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po najnižji ceni. Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo JjlfF* elektrotehničnih proizvodov katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hišnih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar¬ narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest¬ nikom se priporoča za napeljavo Oroslav Dolenec v LjTibliani. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom voščim podpisana f prav veselo in srečno novo leto g ter priporočam tudi v bodoče svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za H vsakoršno (L d .WJ * dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom. Razno hlag-o za cerkveno perilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljen) e starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštrance , svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—2) Velespoštovanem Marija Hofhauer v Ljubljani. Priznano najboljše ročne harmonike dobe se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya. črta proti dvorcu. (24—1) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj. dvorni zvonar IMovem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago- glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri- znatem sistemu za lahko zvo¬ njenje Naročeni predmetje izvr¬ šujejo se naglo, ceno in z naj¬ ugodnejšo plačdno pogodbo. L. 1838. ustanovljena to¬ varna je prodala že 4710 zvo¬ nov, ki so tehtali 1,272.800 kg. Odlike: Zlati križec za zasluge s krono 1.1887., „dve svetinji za napredek« dobljeni na dunajski sve¬ tovni razstavi 1873. I. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880. I., in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. I. v Budejevicah (Budtveis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—24) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvončki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ceniki se pošiljajo brezplačno. Najboljše in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, bolez¬ nim v želodcu, v prsih, na pljučih, obistih, jetrah, dalje proti protinu in proti živčnim boleznim, proti kašlju, hripavosti, vspešno za otroke, dojence, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvi- revne sploh slabotne osebe je Tras k® eva hmelova sladna kava, katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot »izvrstnp« priporočeno. Zametek */ 4 kilo teže velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zametki. Dobiva se pri izdelovatelju Ubald pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl, Trnk6czy-ju, 5. okraj, Hundsthurmerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnkčczy-ju, 3 okraj, Radeckyjev trg št. 17; Jul. pl. Trnk6czy-ju, 8. okraj, Josefstadterstrasse št. 30; v Gradoi (Stajarsko): Vendelin pl. Trnkčczy-ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, tr¬ govcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajšnjo oblastveno vknjiženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (1) ® „Waio catholica^ vzajemni zavod za zavarovanje škod — na Dunaji L, Backerstr. 14, koncesijonovan vsled minist. naredbe z dne 28. svečana 1889, št. 2933. Kiivocl zavaru je: Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po po¬ žaru, streli in eksploziji, — za taka zavarovanja jamčijo prvi vzajemni za¬ varovalni zavodi, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »Unio« zavarovanja naj¬ večje vrednosti sklepati in daje na podlagi te zveze svojim zavarovancem naj¬ večje poroštvo. Vsakoletni dobiček razdelil se bode med zavarovance. Zvonove proti prelomu ali razpoku. V to stroko zavarovanja spa¬ dajo one škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled družili katerih koli slučajev. S tem zavarovanjem spoji se tudi lahko zavarovanje proti požaru. Zavod posreduje tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. K obilnej vdeležbi v vseh zavarovalnih strokah vabi podpisani generalni zastop, na katerega naj se blagovoli v vseh zavarovalnih zadevah obračati. Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, a priporočane morajo biti po dotičnem gospodu župniku, zato prosimo, velečastito duhovščino, da se nam iz vsake župnije ena poštena oseba zastopnikom predlaga in tako prihranijo v korist stvari sami — nepotrebni organizacijski stroški. Ljubljana, meseca maja 1890. (D Generalni zastop ,,1’nlo catholica i( w m Kranjsko, Spod. Štajersko in Primorsko v Ljubljani. Q osip Rebek (prej Karol Ahčin) kij ttearski mojster, 13 Francovo nabrežje Ljubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih Poslano. Preddvor, pošta Tupaliče na Kranjskem, dne 5. novembra 1890. Gosp. Ig. Kellerju, tovarnarju poljedelskih strojev. Dunaj, II., Praterstrasse 78. Po posredovanju slavne e. kr. kmetijske družbe v Lju¬ bljani od Vas poslana mi najnovejša slamoreznica z mahalom se je tako dobro obnesla, da takoj zopet drugo ravno tako naročim z enako odprtino in mahalom, ki tako olajša stroj, da moj dvanajstletni pastir precej dolgo lahko na njem dela. V nadi, da mi bodete isto tako dobro postregli, sem z vsem spo- J. Debeljak, (2—2) župnik. (Bf Osem odlile ovalnih kolajn!