w	'
Poštnina plačana v gotovini Stev. 46.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	17.	novembra	1927.	LetO	VI.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
teha a vsak Četrtek popoldne; v duCafu praz-	11	Posamezna (.te-vllka Dtn rSO - Cena; za 1 mesec	n	Oglasi, reklamacije In naročnina na uprave
Bika dan popre) - UrednlSlvo: Llubljana, Slarl	Din S--, za četrt lela Din 15'-, za pol leia Din 30*-; za	II	luguslovanske tiskarne. Ko porlainl ocdelck,
•»H 21 - Melranklrona pisma se ne sprejemajo	II	Inozemstvo Din 7*- (mesečno) - Oglas po de govoru	II	Pol onskl nasip JI. 2 - Rokopisi se ne vročal#
a=-----------  ■■■■	  —	  —	  —	 a	-—v-....	    —	■■	■■	  -................... .	 ssas..asa
Za brezposelne, borze dela in delavska stanovanja.
Odgovor dr. Gosarja
socialistu PeteSanu.
Pretekli teden v četrtek 10. t. m. .je odgovarjal minister za socialno politiko dr. Gosar socialistu Petejanu na njegovi dve interpelaciji glede brezposelnih »podpor in glede izvedbe zavarovanja delavcev za slučaj brezposelnosti. Te interpelacje je vložil socirlist Pete-jan san hi radi tega, da bo potem med delavstvom, ki ga bo klicalo k polaganju računa o delu zanj, lahko govoril, da je zahteval to in ono, da pa ni ničesar dosegel. Z eno besedo, njegove interpelacije pomenijo samo premišljeno demagogijo. Drugič pa so njegove interpelacije prišle p repo mo, ker je dr. Gosar prav 'lnik o razdeljevanju brezposelnih podpor že nekaj dni prej predložil ministrskemu svetu.
Z ozir:m na vse to je dr. Gosar socialista Pete ji; na sijajno zavrnil tako, da so mu morali v tej najhujši stiski prihiteti na pomoč še velekap talistačnj samostojni demekratje, posebno Pribiče-'<ič, dr. Kramer in Pivko, torej eksponenti tiste stranke, pod katere okriljem so pred leti pretepaške tolpe delavce stel ale in jih mučile. No dn sociali st Pete jan se je sedaj z njimi pobratil. Delavci, pred vsem tisti, ki ste volili social-patrijole, naglejte se jih sedaj. Zato je tudi Petejan sedaj debil na svoje dema-goške dnterpelacdje tak odgovor, da ga je megel samo v žep vtakniti in je tudi radovednost »Delavca« menda nasičena.
D. Gosar je izvajal: Moj odgovor na obe interpelaciji poslanca Petejana bi mogel biti čisto kratek. Prvič je pravilnik o rardelevanju bre-poselniih podpor dcgotovljen in ra-poslan gg. ministrom'. O njem se ima še izjaviti ministrski svet, nakar bo predložen narodni skupščini. S tem pa je že rešeno tudi drugo vprašanje, ki ga stavka interpe-loret glede zavarovanja za- slučaj brezposelnosti. S tem, da se ustanavlja redno dajrmje brezposelnih podpor po novem pravilniku, je že uvedena neka forma zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Vendar se mi zdi potrebno, da ob tej priliki obrnem na ta vprašanja nekoliko več pozorni isti.
Zavarovanje za slučaj brezposelnosti je pri nas zaenkrat skoraj neizvedljivo, ker se nahajamo v gospodarski krH in ker so enako delavci in delodajalci že sedaj precej obremenjen: s socialnimi davki. Poleg tega se tudi že izvedeno zavarovanje nahaja v splošni krizi in nikakor ni na taki višini, da bi se dosedanjemu pr deblo še drugo. Vendar, da se ne to komu zdelo, da vprašanje brezposelnega zavarovanja omalovažujem, hočem odgovarjati na interpelacijo podrobne.©.
Treba je namreč vedeli, da je mogoče to zavarovanje samo tedaj, ako je brezposelnost le delna, sporadična in omejema na določeno stroko delavstva, ali določene krae ali pa časovno omejena. V č-su splošne gospodarske kri e pa tekih bremen ne more prenesti niti najboljše zavarovanje, čemur je dokaz to, da druge države ukinja'o pomoč v slučaju take splošne krize. S tem n"čem reči, da je zavarovanje za slučaj brezposelnosti dosledno neizvedljivo. Zdi se mi, da se da tudi v slučaju splošne krize temu edporreči, ali samo na ta način, da se da delavcem priliko za delo in zaslužek. To je gotovo ed mi mčdn zavarovanja proti splošni brezposelnosti.
Iz teh ra lrgcv se mi zdi pogrešeno mnenje interpelamta, da smatra cn zavarovanje ra bre prednost kot merilo kuTumega stanja države. K'-’jii gotovo je, da moramo mi najprej svoje grepo-darstvo in svojo kulturo mnogo povzdigniti, preden hočemo izvesti splošno za-
varovanje proti brezposelnosti. Obratno pa bi se reklo, da smo začeli, graditi hišo pri strehi.
Poslanec Petejan dobro ve, v kakšnem položaju se nahajajo naše socialne ustanove in ve tudi, da je mnogo važnih in nujnih vprašanj, ki bi se morala
v	interesu delavstva čimpreje rešiti. On tudi ve, kakšne ovire se delajo tistemu, ki hoče nekaj več narediti. Stojimo pred veliko reformo socialnega zavarovanja, da se da neposredno interesira-nim prilika za večjo iniciativnost in ojači zm-sel odgovornosti. Takih stvari je še več.
Teda gospod interpelant kljub vsemu zahteva cd mene, da predložim narodni skupščini zakon o zavarovanju preti bre poselnosti. S tem je prešel g. interpelant s področja stvarnih zahtev na področje neodgovorne agitacije. To tem bolj, ker on preje imenovani pravilnik, če ne v podrobnostih, pa vsaj v načelu pozna.
Minister dr. Gcsar nato razlaga glavna načela pravilnika o organizaciji posredovanja dela, dajanju brezposelnih podpor in posojil za gradnjo delavskih stanovanj. Nato nadaljuje:
Zato se mi zdi netočna trditev g. interpelanta, da desedaj niti ena vlada niti en minister socialne politike ni skušal ustvariti to, kar obeta zakon o zavarovanju delavcev. Nasprotno mi boste morali na osno,vi onega, kar sem vam dosedaj razložil, priznati ne samo, da nisem ničesar skušal narediti, ampak da sem nasprotno vsaj z mioje strani storil vse, kar je v današnjih razmerah in v tako 'kratkem času in v tem odru bilo mogoče narediti. Gospod poslanec je vse to vedel, ker je bil ta pravilnik v glavnem dokončan že meseca marca, a je kljub temu prišel s svojima interpelacijama, kar je gotovio tratenje energije.
Trditev pa, da se število 'brezposelnih vedno veča, prav čisto nič ne drži, ker se posebne statistike ne vodijo, niti bi ne mogle biti točne, zato je najboljše merilo za presojo števila brezposelnih s lan je zavarovanih delavcev prt Okrožnih uradih. Res, da niso všteti tu vsi delavci in tudi ne večina našega delavstva, vendar kaže porast zavarovanih na to, da se industrija razvoja in da je prilika za delo večja, Poglejtmo številke: V začetku 1. 1925. je znašalo skupno število vseh zavarovanih okoli 546 tisoč, koncem leta pa 445.000, kar znači, da je postalo brezposelnih več kot stoti soč delavcev. V začetku 1926 je stanje eiiako, a proti koncu se že zviša na 461.000, kar kaže baš obratno tendenco: preje padanje, sedaj naraščanje L. 1927. imamo številke 460.000 v začetku pa do 526.0000 v septembru tega leta. Tako je danes rarlika med najnižjim stanjem zavarovancev pri Okrožnih uradih in sedanjim okroglo 80.000. Vidi se torej, da brezposelnost v 1. 1927. pada (glas: Bil' so zaposleni pri volitvah kot agitatorji.) Jaz ne vem, če so bili zavarovani kot agitatorji. Da število brezposelnih pri nas raste, ne drži; te bi bilo točno le v tern pogledu, da smo na pragu z/me in je pri n?s pozimi manj dela kot sicer. Splošnega porasta brezposelnosti .pa, o katerem govori interpelacija, de faeto ni.
Prolotarizncija kmeta.
Dalje se govori v 'nterpelaciji, da je bre-pcselnost posledica dolgotrajne gospodarske kri© in splošne proletartea-clie kmeta in delavca, ki rdi a a neugnano iz današnjega družabnega reda, ki je osnovan na privatni lastnni sredstev produkcije.
V	kritiko te teorije se nočem spuščati, hočem pa nekoliko spregovoriti o
prcletarizaciji .podeželskih, vaških mas v dobi, ko se razvija in širi industrija, 'lo je povsem naraven pojav. Mi prihajamo v prehodno dobo, ki so jo prež'vele V9e države, ki so danes industrijske in to dobo bcimo morali preživeti i mi. la prolela rizacija je le prehodni p jav, ki ga je mogoče regulirati in ublažiti, a ne preprečiti. Ne rečem, da bo pri nas
v 10 ali 20 letih prenehal, ali zato ni treba misliti, da je to hiba današnjega družabnega sistema, anupak čisto priročen pojav v tesni zvezi z razvojem gospodarstva, Treba je, da to razumemo, ker se pri nas običajno misli, da se da ta pojav preprečiti.
Borze dela.
Glede borz dela je izvajal dr. Gosar sledeče:
Borze dela so 'bile pri nas ustanovljene z zakonom o zaščti delavcev. (Petejan je namreč napisal v interpelaciji, da so se osnovale borze dela s členom 110. finančnega zakona za 1. 1922-23., kjer pa se o borzah dela sploh ne govori. Op. ur.) Teda vsakdo dobro ve, kako se je pri nas izbeg finančnih razmer kredit za borze dela leto za letom manjšal in je bil .s sedaj veljavn im finančnim zakonom, ko sem jaz prišel v ministrstvo, že črtan, tako, da sem se moral za obdržanje tako važnih institucij ogledati po drugih sredstvih, ki so md na razpolago. Tako sem v finančni zakon za 1. 1927. vstavil Člen 281, ki se tu citira, na katerem je tudi osnovan novi praviln k.
Na ponovne vsiljive pozive samostoj-uih demokratov Kramarja in Pivka, zakaj se ni dalo dveh milijonov Ljubljani za gradtev delavskih stanovanj, je dr. Gcsar odgovoril, da hoče dati poso ilo delavcem, ne pa Kristanu. (Znana dva milijona, za katera so se socialisti s Kristanom na čelu pod nosom obrisali.)
•
Novi pravilnik.
Rekel sem že, da bi se s temi 20 mili,jeni ne dala zavarovati vsa množica bre-poselnih, Baš iz teh ra "togo v sem jaz svoj pravilnik, o katerem sem že govor T, izdelal na temelju sledečih vidikov:
Prvič jo treba ustvariti organizacijo', ki bo omogočila delavcem. da dobijo prsla, t. j. treba je nanrej ustvariti orean^zcito posredovanja dela. Drugič: Direktne podpore naj se dajo samo ornim delavcem, ki e« zares v težkem .položaju in ki .potrebujeio hitre pomoči, ker 'e sicer v reva mest'' njihovo lastno življem:e in družina. Tretjič: Ostali denar pa naj se porabi v preduk+ivm.e svrhe: dati prliko za delo m zaslužek.
Toda tu je š.e drega stvar. Gos ped Petejan pravi, da se z 20 milnonii ne more nuditi vsem delavcem prhke za delo. To je res. ali nrav radi te^a ker je mate denaria. hočem, da pridobim za tr tudi drugi privatni' kap Val. In s tem pravilnikom je izveden princip posojila, ki se da?e za gradnte stenovanj a obrest' se računajo največ po 4 odstotke. Ako ebčtea n. pr. vzame 1 militon dinarev in ako je to poredilo iz fonda bre-obresteo. bo dobila občtea 'mteiati-
vi in možnost, da more svoj razpoložljiv kapitel uporabiti za to stvar.
Jaz mislim, da bomo mi .baš na ta nač n onih 20 ali 30 milijonov, s katerimi ra-pclauamo v to svrho, povečali
—	nočem reči na 50 milijonov — vsaj na 40 ali 45 imiliomcv. S tem pa smo doseglj h>, da damo večno denarja, ki gre za gred*ro delavskih s*anovan!, za delevske plače. Mislim, da tu ne more biti nobenega ugovora. Trda še nekaj. Z one strani, kateri pripada g. inter-pelant, se je zahtevalo od mene, da se
uporabi ta denar za gradnjo velikih hiš, za kasarne. Jaz sem to v pnincipu odklonil. Najprej iz higijensfcih, drugič iz čisto socialnopolitičnih razlogov in tretjič iz čisto gospodarskih razlogov. Ako namreč investiram 20 ali 30 milijonov v eno kasarno, je ta denar ves kousumi-ran in se ne bi vračal več nazaj v fond. Tega denarja bi potem ne bilo nič več. Med tem pa, ko jaz gradim male delavske hiišice, katere more delavec v teku 20 ali 30 let izplačati in postati lastnik hiše, mu dam iniciativo za štedemje in tildi denar, ki seim ga dal za gradnjo teh hiš, se vrača na rej v fond, tako da bomo imeli namesto teh 20 ali 30 milijonov v teku 20 do 30 let 50 pa miogcč© 70 ali 80 milijonov. Tako bo s tem ustvarjena baza za eno, kar zahteva g. Petejan v svoji interpelaciji od mene in to je, da gre ta vsota za zavarovanje delavcev, ki so brez posla. Mislim, da sem s tem z gospodarske strani razložil stališče, po katerem je urejeno vse ono, kar se v današnjih razmerah narediti more.. In jaz mislimi, da ako g. interpelant vse ono, kar sem govoril, objektivno razmisli, da se bo tudi on s tem strinjal.
Pravilnik o Dodpori brezposelnih in zidan u delavskih stanovanj
Minuli teden je predložil minister dr.
A. Gosar min sirskemu svetu svoj predlog »pravilnika o .organizaciji posredovanja dela, dajanja podpor brezposelnim delavcem in dajanju cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj « Ministrski svet je dr. Gosarjev predlog soglasne sprejel. Prihodnje dni bo predlog predložen še finančnemu odboru »Narodne skupščine«, nakar bo objavljen v »Službenih Novinah«, s čemur bo stopil v veljavb.
S teni pravilnikom se ustanavljajo na sedežih »Delavskih zbornic« »Javne Borze dela«, z »Osrednjo borzo dela« v Belgradu, katere centralni odbor ima poleg drugih dolžnosti vrhovno nadzorstvo nad »Javnimi borzami dela« in skrbi za uspešno organizacijo pesredo-vanja dela v državi.
Centralni odbor sestoji iz enega delegata ministrstva soc. politike kot predsednika, enega predstavnika centralnega tajništva Delavskih zborn e in enega predstavnika Zvere industrijcev, katerega delegira Industrijska, trgovska in obrtna zbornica v Belgradu.
Pri »Javnih borrah dela« na sedežih DZ se ustanovi upravni odbor, ki je se-. stavl en iz 7 oseb in sicer: Dva zastopnika »Delavske zbornice«, dva zastopnika »Okrožnega urada«, dva zastopnika »Oblastnega odbora« in enega državnega uradnika, ki je predsednik, katerega imenuje minister za soc. politiko.
Ako v »Delavski zbornic « ne razpolaga en klub z dvetretjinsko večino, dobi drugega zastopnika DZ največja manjšina. Ti upravni odbori izvolijo izmed sebe tri člane ravnateljstva, ki so: Predsednik upravnega odbora kot pred-sednik ravnateljstva, en član Delavske zbornice in en član Okrožnega urada.
V	področju »Delavskih zbornic« in sicer v važnih industrijskih centrih se po potrebi ustanove »Podružnice Javnih borz dela«.
Brezposelni delavci in detevke bedo dobivali za dobo 6 tednov na dan po IG Din podpore im za nepreskrbljene otroke na dan po 3 Din in to največ do 15 Din na dan za otroke. Podpore se bodo dajale tudi v naturi.
To je ena stran, direktne podpore brezposelnim; druga stran je pa la, da se nudi brezposelnim delavcem delo. — Zato predvideva pravilnik, da se bo, iz do 1. jan. 1927 zbranega fonda, ki zna-
ša 29 milijonov dinarjev, dalo 80 odst. v produktivne svrhe in sicer za zidanje delavskih stanovanj. Tako se bo lahko zaposlilo mnogo delavcev raznih poklicev. 10 odst. cd tega zneska pa se bo porabilo za podpore brezposelnim.
Iz denarja pa, ki bo zbiran po 1. januarju 1927, se ho uporabilo 25 odst. za vzdrževanje in organiziranje »Borz dela«, 45 odst. za direktno pomoč brezposelnim v denarju ali naturi, 10 odst. pa «e bo uporabilo za snovanje rezervnega fonda pri centralnem odboru.
Te odredbe so predvsem važne zato, ker 'bo sedaj lahko obstojalo v državi najmanj 10 »Javnih borz dela«, ki ne bodo odvisne od vsakokratnega državnega preračuna. Organizacija dela se bo \edno bolj izpopolnjevala, brezposelni bedo dobivali najnujnejšo podporo, z denarjem pa, ki je bil že tako rekoč zgubljen, se bodo zidale delavske hiše, ki bedo prešle po gotovi dobi primernega odplačevanja v last delavcev, vsako leto pa se bo lahko z odplačanim poso-
jilom, ki se ne bo smelo nikdar obrestovati višje od 4 odst., zidalo zopet več delavskih hiš.
Iz tega fonda bodo dobile delavske zadruge in občine 4 odst. posojila, s čemur se bo zelo pomagalo k rešitvi stanovanjskega a tudi brezposelnega vprašanja, mnogi trezni in pametni delavci pa bodo lahko dosegli svoj ideal — svoj dom — lastno ognjišče, kar delavec težko pogreša.
Iz tega kratkega pojasnila pravilnika se vidi, kako velikega dela se je lotil minister dr. Gosar in katko temeljito je zagrabil za najvažnejše vprašanje, katerega se pred njim ni lot i nobeden minister za soc. politiko. Dr. Gcsar ima v svojem delovnem načrtu predvidenih še mnogo važnih zadev v prid delavstva, ki jih hoče najboljše rešiti.
Upajmo, da bo pod močno in spretno roko dr. Gosarja postalo njegovo ministrstvo, — ministrstvo za socialno življenje.
Jugoslovanska strokovna zveza.
seslanek nadaljevali. Tajnik Rozman je načelno orisal program in načela JSZ kakor tudi pomen Delavske zbornice in ostalih institucij za delavstvo. Tov. oblastni prstanec Kores j« pa poudarjal zasluge naše organizacije za delavske interese ter poročal tudi o delu mariborske ctlastne skupščine. Udeleženci simo z zanimanjem poslušali izvajanja1 obeh tovarišev govornikov, nrkar smo se vsi do zadnjega organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi. Po bodrilnih besedah g. kaplana in tov. Pavliča smo izvolili formalni odbor, v katerega smo izbrali najbolj agilne tovariše, ki bodo dali temelje organizaciji, katera bo delavstvu najboljša zaščiitnica in braniteljica.
Iz centrale.
Revizije zvez in skupin JSZ.
Po sklepu nadzorstva JSZ bo nadzorstvo v mesecu novembra in decembru 1927 pregledalo poslovanje vseh zvez in skup n JSZ. Opozarjamo odbore, da poslujejo strogo po navodilih načelstva JSZ. Revizije bodo naznanjene.
Izseljeniški odsek JSZ.
Inozemska izseljeniška društva prosimo, da nam javijo, katere slovenske učne knjige za otroke predvsem potrebujejo. Knjige temo preskrbeli brezplačno.
Uradne ure JSZ.
Uradne ure pisarne JSZ v Liubljani na Starem trgu 2, prvo nadstropje, so od 8 do 12 in od 3 do 6. Glavni tajnik je strankam na razpolago cd 8 do t in od 4 do 6. -r- Pri ekspozituri JSZ v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, prvo nadstropje, so uradne ure od 8 do 1 in cd 4 do 6. — Pri ekspozituri JSZ v Celju na Kralja Petra cesti 9 (hotel »Beli vok) >>o uradne ure ob delavnikih od 9 do 1 in ed 5 do 7. — Tajništvo viničarske organizacije posluje pri Sv. Miklavžu pri Ormožu v Hus jakovi hiši vsak delavnik.
Mariborsko okrož;e 3SZ.
Maribor. V soboto 19. novembra ob
7	zvečer se bo vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke javen delavski shod Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru s sledečimi govori: France Terse-gl a v :	Krščanski socializem; Ježe
Stabej: Občina in socialno skrbstvo; Lamibert Aljančič:	DeiavsOvo in
politika; France Žužek:	Delavska
slretovna organizacija. — Tovariši! Vsi na shod, da manifestiramo za jdeje krščanskega socializma! Ag tirajte od moža do moža, da to udeležba čim sijajnejša!
—	Načelstvo JSZ.
Maribor. Prvo predavanje socialne šole JSZ v Mariboru se bo vršilo v petek 18. novembra ob pol 8 zvečer na Koroški ces!i 1. Kot uved k nadaljnim .predavanjem bo g. prof. Prijatelj predaval o tena: Uvod v jaivno delovanje. Po predavanju bo črtanje in razlaga Krekovega socializma in bomo s tem skušali spsrnafti našega velikega genija in učitelja Janera Evangelista Kreia ter njegovo delo, za katero se je do danes vse premalo vzbujalo zanimanja'. — Predavanja bomo redno objavljali v »Pravici« in »Slovencu«. Ker obetajo bati naši sou cLalni večeri letos zelo zanimivi in bogati po sveji vsebini, vabimo vse naše člane in prijate! e, da se jih udeležujejo v čim večjem številu. Posel no mladina je naijaskrenejše vabljena! Na delo za dels-VEko presveto!
Oplotnica. Ze dalj časa se je pojavljala med nami želja, da bi se tudi pri nas ustanovila krščansko socialistična delavska organi: aoija »Jugeslovanska strokovna oveza«. Do uresničenja ,'e prišlo v soboto, ko sta bila med nami ob-las‘ni poslanec tov. Korce in mariborski tajnik tov. Rozman. V si tooto med opoldanskim odmorom se je vršil strokovni sliod v kamen: lomu Cezlak, kjer sta govornika v kratkih in jedrnatih besedah poudarjala pomen t rgan'"cije ter pozvala delavce, da se udeleže v čim večjem številu nedeljskega sestanka v Oplotnici. V nedeljo tpo rani sv. maš; smo
Zveza tovarni^eaa delavstva.
Domžale. V nedeljo 20. novembra ob
10 dopoldne se bo vršil v Grobljah pri Domžalah občni zbor skupine oblačilnih delavcev in sorodnih strok. Ker se bodo na občnem zboru obravnavale tudi druge, za delavstvo važne zadeve, se pričakuje obilne udeležbe. Poročal bo zastopnik centrale.
Planina pri Rakeku. Skupina lesnega delavstva parne žage, Ravnik sklicuje svoj redni sestanek, kj se bo vršil v soboto 19. novembra popoldne po delu v gostilni F. Faturja v La-ah. Na sestanku bo poročal zastopnik zveze tov. Lombardo o rezultatu pogaijanj in povišanju delavskih plač. Vabljeni vsi!
Železničarski vestnik.
Iz intervencij. Z ozirom na vedno
večje z«,postavljanje slovenščine pri ravnateljstvu državnih žele n'c v Ljubljrni je na iniciativo Prometne zveze vložil Jugoslovanski klub na ravnateljstvo naslednjo spomenico: »Od raznih strani je naš klub dobil pritožbe, da ljubljansko ravnateljstvo žetone izdaja svojemu osebju razne okrožnice samo v srbo-hr-vatskem jeziku. Ravnateljstvo enostavno okrožnice, katere dobiva cd minis'Tstva, oziroma generalnega lavnateljstva, da pretipkati v latinico in jih tako .razmnožene pošlje m vee službene edinice v I svojem pcdncoju. Uslužbenci diržavne žele n:ce, osebito nižji, kateri niso imeli prilite, da bi se posebej priučili srbo-lirvatskemu jeziku, ne razumejo teh okrožnic. Rrdi tega se dogajajo v službi ra ne netočnosti n zgodijo ee tudi vsled tega marsikatere nesreče. Poštno ravnateljstvo, finančna delegacija, prosvetni oddelki in celo vojaške komande prestavijo vse ekrožnce in direktive iz srbo-hrvašč ne v slovenska jezik, da jih nared in u&lužbenstvo ra ume tako, kakor je treiba. Cast mi je Vris prositi, da tudi v Vašem področju to uiirenete, da nehajo pritožbe radi re nan a in nerazumevanja srbe-hrvašikih okrožne med železniškimi uslužbenci. — V zadnji dobi smo dobili •pr tožbe, da železniški uradn.;ki in uslužbenci ljubljanskega ravnateljstva ne napredujejo t-ko, kakor to predpisuje zakon. Izestala so v radnjih letih napredovanja v položateih ptečah visega osebja. Redke so izjeme v tem oziru. V drugih ravnateljstvih se to ne dogaja. Vsako leto je v pr:računu prometnega ministrstva določena posebna' vsota za napredovanja. Ta vsota je estala v proračunskem j letu 1925-26, 1926-27 in tudi v sedanji proračunski dobi za ljubljansko ravnateljstvo skoraj popolnoma neizrabljena.
Po mnenju strokovnjakov bi se lahko glasom postavk proračuna sedaj najmanj 500 železniških uradnikov in drugih uslužbencev postavilo v isto za napredovanje v osnovni in ipoložaini plači. Ne sumim sicer, da je V9ega tega krivo lavnaiteljstvo, smatram pa za svojo dolžnost, da Vas 'opozorim na: to dejstvo in Vas iskreno prešini, da nujno predlagate g. ministru in generalnemu ravnatelju, da se ta napredovanja oimprej uredijo. Blagovolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja: Dr. Korošec, 1. r., Fr. Zebot, 1. r.« — Iz vsega tega se vidi, da ni povsod umestna beseda: Nema kredita. Ko dobimo tozadevni ‘odgovor na to, 19. cktohra vloženo intervencijo, ga bomo objavili.
Premestitev materijaluega skladišča v Mariboru. Osrednji odbor Prometno zveze je takoj, ko se je zvedelo za nakano, da se misli inaiterijailno skladišče premestiti, oziroma spojiti z zagrebškim skladiščem!, vložil na Jugoslovanski klub in na ministra g. dr. A. Gosarja protest proti tej nakani, dai isti to prepreči pri ministrstvu. Opozori se naj gospoda ministra za promet na posledice,, ki bi radi i tc premestitve nastale. Pri današnji stanovanjski bedi je sploh nemogoče misliti "a preselitev in pri mariborskih edinicah je nemogoče zaposliti vse osebje, ki je sedaj zaposleno pri materijalnein skladišču. Zahtevamo, da ostane materijailno skladišče na svojem mestu, kjer ima dovolj ugodne prostore za zaloge materi-jijla in inventarja.
Političen pregled.
V petek popoldne sta jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič in francoski zunanji minister Rriand podpisala prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Franc jo. Pogodba ima namen utrditi naš zunanjepolitični položaj iu zasigurati miren notranjepolitičen razvoj Jugoslavije. — V Belgradu ni nobenih pesebn h dogodkov. Nova zveza, ki sta jo sklenila P ribiče'vic in Radič, je popolnoma brezpomembna1. Novi seljaškc-deinokratsiki klub je pač nujna posledica osamelosti Radiča ni Pribiče-viča v opoziciji. Opoziciji ne preostaja nič drugega, kakor da se čim tesneje združi in 'kriči o uspehih, ki jih ni in ne bo nikoli dosegla. — Narodna skupščina! se je za par dni cdgcdila, dokler skupščinski odbori ne pripravijo snovi za seje. Pred skupščinskimi odbori je cela vrsta zakonov, ki bodo prišli pred naredno skupščino, čim jih bodo odbori predelali.
Anketa o pravilniku .Bratovskih skladnic'.
V nedeljo 13. t. m. se je vršila v Ljubljani anketa, katero je sklicala Jugoslov. strok, zveza o projektu novega pravilnika o Bratovskih skladnicah. Na anketo so poslale vse važnejše skupine rudarjev in kovinarjev JSZ svoje zastopnike. Na anketi se je pretresalo važne predloge za rešitev finančne strani Bratovskih skladnic, ki so z ozirom na sedanje prispevke in dajatve vedno bolj pasivne. Ta stran Bratovskih skladnic zahteva temeljite reforme. Anketa je v glavnih tečkah osvojila stališče Delavske zbornice v pogledu prispevkov in dajatev, kapitalnega kritja, članskih pravic, službenih let itd. Ker je v tem pogledu dr. Obersnelov načrt slab.
Sk'epi ankete se sporeče ministru dr. Gcsarju s prošnjo, da s svejim vplivom skuša doseči, da minister za šume in rude te korekture sprejme in nov boljši pravilnik čimpreje izda.
Mezdno gibanle lesnih delavcev v Planini pri Rakeku.
Kakor smo že pred časom poročali o ntkemih plačah, ki jih prejema delavstvo parne žage »Ravnili«, ki je last velekapital stične družbe »Sklapsa« s .sedežem v Trstu, je bilo delavstvo primorano stoipiti v akcijo za zbcljš"nje plač, ki do sedaj še zdaleka niso odgovarjale najnujnejšim življenjskim potrebščinam tega delavstva. V četrtek 10. novembra so »s na licu mesta sestali zastopniki podjetja na eni in zastopniki naše organizacije in delavstva na drugi strani v
svrhoi regulacije delavskih plač. Po štiri-urnem utemeljevanju tako z ene kot z druge strani se je med delavstvom in podjetjem sklenil sledeči dogovor,
sklenjen med delavstvom parne žage »Ravnik« pri Planini., zastopano po Strokovni zvezi tovarniškega delavstva na eni ter predstavitelji podjetja na drugi strani. Navzoči: za ,podjetje g. ing. Anton Sodnik, upravnik parne žage Ravnik, ter g. Dadamius Konstantin, delovodja parne žage, za Delavsko zbornico g. Ivan Tokan, za Strokovno zvezo tovarniškega delavstva tov. Peter Lombardo, za delavstvo tov. Karel Turšič in Fr. Tomšič.
Po daljši stvarni debati se sklene:
1. Delavcem gaiteristom, kurjačem in brusačem se zviša dosedanja urna mezda od 3.60 na 3.80 Din. Poleg tega preje-'majo gaiterist« ed vsakega kubičnega metra izrezanega lesa Din 1 premije.
2. Vsem cirkularistcim se zviša dosedanja iplača cd 3.40 na 3.80 Din na uro. Pri teni zvišanju &e upošteva dejstvo, da cirkularisti ne uživajo deputatnega stanovanja.
3. Vsem ostalim pomiožnim delavcem, razen delavkam in mladoletnim delavcem, se zviša dosedanja urna plača od 3.40 na 3.50 do 3.70 Din.
4. Za mladoletne delavce izpod 18 let se določi urna plača na 2.60 Din.
5. Delavkam se zviša sedanja uma plača od 2.70 na 2.80 do 3 Din.
6. Vse dosedanje akordne postavke se zvišajo za 10 odstotkov. 'Po povišanje vel a za vsa dela, ki so se dosedaj in se bodo tudi v bodete eddajala v akordu.
7. Za preddelavce se določi urna mezda 4 Din.
8. Vse nadure se plačujejo s 50 odstotnim po zakonu določenim poviškom.
9. Kurjavo prejemajo delavci (kot deputat.
10. Eventualno glasovanje o podaljšanju delovnega časa se ima izvršiti po
zakonu.
11. Zastopnik organizacije in navzoča zaupni! a delavstva se zavezujejo vplivati na delavstvo, da se nastali spori in ne-soglaisja na eni strani med podjetjem in na drugi strani med delavstvom, likvidirajo.
12. Podjetje se zavezuje, da i>. tega mezdnega gibanja ne bo izvajalo nika-kih konsekvenc nad delavstvom.
13. Vse zgoraj navedeno povišanje velja od 11. novembra 1927 dalje.
Da uspeh ni takšen, kakršnega je delavstvo pričakovalo, ima več vzrokov, v glavnem je pa ta, da je delavstvo še mata časa 'organizirano in je zato še prešibko, da bi v:trajalo na prvotnih zahtevah. Tudi dejstvo, da stojimo tik pred zime«, ko se zaivarja sconsko delo, je precej vzrok, da je delavstvo moralo sprejela zgoraj našteto povišanje. V sve-sti, da s tem še ni delavstvo zavezano, da se ne bo pri ugodni priliki zepet oglasilo ra nadaljnje zboljšanje, je sedanje povišanje vendar le zadovoljivo. Delavstvo naj si zapomni, da prvi sadovi organizacije že iprihajajo. Zato na delo, da bo organizacija močna, ker le na ta na-čn bodo prihodnji uspehi boljši in za-dcvoljivejši.
Iz naše internacionale.
KRŠC. SOC. STROKOVNA ORGANIZAT CIJA V NEMŠKI AVSTRIJI.
Tudi kršč. scc. strokovna organizacija je v preteklem letu okusila neugodne gospodarske razmere v deželi. V državi je bilo lansko leto povprečno 176.744 brezposelnih. Stalež članstva znaša sedaj 76.000 napram 77.000 koncem prejšnjega leta, kar znači padec 1.3 odstotka. Organizacij, ki so včlanjene v centralni komisiji, je bilo 26. — Gibanje članstva po 1. 1919. kaže sledečo sHko:
moških ženskih skupaj
1919	16.365	14-360	30.725
1920	32.681	31.797	64.478
1921	46.93	32.044	78.737
1922	46.722	31.383	78.105
1923	49.677	29.750	79.377
1924	49.833	30.295	80.128
1925	47.230	29.970	77.200
1926	46.968	29.154	76.122
Blagajna i kazuje skupaj 13 milijonov
dinarjev prometa. Premoženje vseh strokovnih organizacij je okoli 2 milijona dinarjev, kar je vsekakor malo za veliko gibanje. Treba pa je seveda pomisliti, da so strokovne organizacije v Nemški Avstriji v dobi inflacije izgubile skoro vse fonde, tako da se je moralo prav
*a prav vse začeti znova. Danes so posamezne strokovne zveze že toliko konsolidirane, da bodo v že doglednem času dobile trdno finančno podlago.
Ako pomislimo, da so strokovne organizacije v stari Avstroogrski z 38 milijoni prebivalcev štele okoli 80.000 članov in da štejeje sedaj pri nič več kot Sest milijonih prebivalstva skupaj ravno toliko, moramo pač videti v tem velik napredek. Po velikih pretresijajih svetovne vojne se je morala organizacija sama popolnoma preosnovati in na novo graditi. Poleg tega treba še imeti v vidiku neznanski teror socialdemokratskih organizacij, predvsem na Dunaju •n v večjih mestih. Kljub vsem težavam je strokovna organizacija v Nemški Avstriji trdna in ustaljena.
France Žužek:
Plenarna seja »Delavske zbornice" v Mariboru.
Zakon razpredeljuje »Delavsko zbornico« za razredno zastopnico vseh delavcev in nameščencev na odrejenem ozemlju. »Delavska zbornica za Slovenijo« je potemtakem zastopnica vseh delavcev in nameščencev Slovenije. V tem oziru so delavske ustanove, bodisi Delavska zbornica, bodisi Okrožni uirad za zavarovanje dtlavoev (OUZD) narodno popolnoma zaokrožene in nismo d el'eni po oblasteh kct politična uprava po velikih županstvih, oblastna inšpekcija dela itd. Breznoma 'je to osredotočenje raztresenih čet delavskih armad v mnogočem plr.do-nosno.
Upravmi odbor DZ ni storil napak, sklenivši, da naj zboruje prva plenarna seja »Delavake zbornice« v sedanjem proračunskem letu dne 20. novembra
1927	v Mariboru. In ko se bodio poslanci Delavske zbornice iz Kranjske vozili mimo Celja, starodavnega mesta znamenitih celjskih grofov, bo pač marsikomu Prišlo na um, da naj si za eno sejo vsaj izbere dela viski parlament tudi Celje, nekako zemlje pisno središče okrnjene Slovenije.
Da, Maribor! Preko ra/besnel'h predvojnih, medvojnih in pcvcjinih nairodnost-nih lojev — do spkšnega delavskega podrobnega stre kovnega, socialn ega, gospodarskega, kulturnega in prlitičnega dela! To je Maribor. In ako še ni — prs'ati nvnra! Maribor! To potrebuje Maribor! KoMfccr pa je te naloge zanemaril, j h je seb,i in delovnemu ljudstvu v Škodo zanemaril. Maribor! A je bil ži-laven 'in dela>ven. In bo tudi za naprej. Mi verujemo v negovo vstajenje.
V	Mariboru hrče delavska zbornica pokazati, da je miati in zastopnica vseh, ki go prisiljen', dajati svoje delovne sile Benasitnemu kapitalizmu ped ceno na prridsj. V Maritcru hočemo naglasiti, da je delavstvo bolno iz sebe in da si mora tudi zmago doziinagovati iz sebe. Je težko in je hudo. Najsi m agar; še hujše pri-ti«ie kapitalistična renkoija: a najhnjše je to, da je delavstvo izgubilo vero vase in v moč svojih strokovnih sindikatov! Zato naj iz Maribora ven pride mogočen glas:
Delavci! Hišo imate! Uredite si gospodarstvo! Organizirajte si delo v nji! Uredite si jo po svojem najboljšem <3kusu!
To pa se pravi:
Delavca, nameščenci: V strokovno organizacijo! Ne srmo radi evcmluelnih ugedn ®ti, marveč kot delaven fbn svojega sind kata, kot agitator in prepaga-tor pravega delavskega duha, katerega Sovragi ne bodo ubili, o bratje!
Saj zora naša je že na,počila! Le gosta megla, sovražna in lastna nemeč nam saelira solnce zlato...
Pojdimo ponosno v Maribor!
Tedenske novice.
Pravilnik k stanovanjskemu zakonu. Minister za sccalno politiko dr. Gosar je 14. novembra podpisal pravilnik k stanovanjskemu zakonu, ki bo v najkrajšem času izšel v »Službenih no-vinah«.
Mostnim dclavcem v Ljubljani. Red-
ni mesečni sestanek mestnih delavcev *e bo vršil vsak prvi petek v mesecu. Udeležujte se jih polneštevilno!
Tožka izguba. Tovariša Fr. Koširja, Magistralnega uradnika v Ljubljani, je lu-Ael v torek udarec. Neizprosna smrt *>u j® ugrabila nad vse skrlno seprego
Franjo. Pokojna je bila mati sedmerim otrokom, kateri jo bodo težko pogrešali. Svojemu tovarišu in prijatelju naše najiskrenejše sožalje. Blagi pokojnici pa bodi Bog večni plačnik!
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo Žiko brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Žiko dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
Nesreča pri delu. Ivanu Tinolu, zaposlen v kurilnici gorenjskega kolodvora v Ljubljani, so padla med delom na noge težka železna vrata. Tiral je dobil na obeh nogah težke poškodbe, da je omedlel in so se mn baje pretresli tudi možgani. Prepeljali so ga v bolnico.
Strašna nesreča v knneljskem rudniku. Pretekli ponedeljek ponoči se je zgodila v premogakepu v Krmelu strašna nesreča. V rovu Vencel gorj že več mesecev premog. Oddelki po šest mož so vedno pri gašenju; ugašene ostanke sproti spravljajo iz jame, tako upajo ogenj pegasiti, kar bo pa težko šlo, kakor 'pravijo stari M/ušeni rudarji. Omenjeno noč so gasili trije rudarji: oženjeni Peitje, pa fanta Kolenc in Hribar. Eden je z električno brizgalno brizgal vodo v ogenj, stoječ na lestvi, druga dva sta nakladala. Kar se vsuje velika goreča plast in pokoplje nakladalca. Na lestvi stoječi se je hotel rešiti, pa lestva se je zamotala v obleko in revež je zgorel. Druga polovica oddelka — trije rudarji — so med tem pred ro vom sedeli na zraku in se hladili. Ker le ni bilo tako dolgo tovarišev 'n jame, so šli gledat in z grozo v'deli strašno smrt tovarišev. V torek okoli poldne so izkopali enega mrliča; nič ni bito več človeške podobe — le kup osmojenega mesa in kosti. Drugih d', eh tisti dan še niso našli. Ut egi!
Sodrug Bemot v vlogi svetopisemskega patriarha. V »Napreju« od 12. novembra 1927 št. 41. beremo med novicami sledečo vest: Načelo javnosti se strogo privatnih zadev prav nič ne tiče. Če pa začnejo privatne zadeve dotikati se tudi interesov drugih, spadajo pred javnost. Zato je tu sledeča izjava: Po zgledu mnogih v tujini smatrava tudi midva za umestno naznaniti, kar se na Slovenskem običajno ne naznanja: Dne
6.	novembra 1927 se nama je rodila hčerka, ki sva jo imenovala Vesna. — Iza Prijateljeva in Zvonimir Bernot. — Sodrug Bernot se je namreč ločil od svoje zakonite žene ter jo poslal z več otrcci kot Čehinjo nazaj na Češko.
Tri t:soč moških se je zaradi bede izselilo. I7- občine Imcitski se je vsled letošnje slabe letine in zaradi bede izse-l'lo v inocciTrslvo tri tiseč kmetov. Večinoma so si šli revni ljudje iskat v tujino dela.
Strašna smrt otroka. V nekaterih stanovanjih po Trbovljah imajo rudarji nad ognjiščem zapečnik, kjer se posebno otrcci radi ob hladnih dneh grejejo in posedajo. Taroo je tudi sedela na takem zapečku 5 letna deklica rudarja Franca Splie.rja'. Ognjišče je bilo zakurjeno, da je b la plošča rdeča, na njem se je kuhala kava v loncu. Otrok je padel iz zapečka na razbeljeno ognjišče in pri padcu se je še vrela voda za kavo polila po njem. Otrck je trpel strašne mulce na opeklinah in je vsled tega umrl. Starši eo bili med tem na delu ...
Jetika v naši državi. Po zadnji uradni statiotiki umre v naši državi za jetiko vsako leto povprečno okoli C0.0C0 oseb. lo je četrtina vseh smrtnih slučajev.
Skioptična predavanja Prosvetnega odseka Delavske zbornice za Slovenijo se bedo vršila v Ljubljani redno vsak ponedeljek eh 8 zvečer v nevi dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti (vhod čez dvoriš 5e). Dve predavanji sta se že vršili, nadaljnja se b: do vršila v sledečem redu: 21. novembra: Razvoj letalstva (predava tajnik Aerokluba g. dr. Rape); dne 28. novembra: Velika iranorska revolucija (Jožef Kitek); 5.decembra: Slike iz svetovne vojne (France Žužek, predsednik pr:svetnega odseka DZ); 12.decembra: Cankarjev večer; 19. decembra: Obrtna h g:jena (dr. Pirc); 9. januarja: Telesna kul.ura (g. Zor s strani DHZ); 16. januarja: Amerika in'Slovenci (univ. prof. g. dr. M. Vidmar); 23.januarja: Novi Dunaj (Likar, tajnik OUZD); 30. januarja: Racionalizacija dela in delavstvo (univ. prof. g. dr. M lan Vidmar); 6. februarja: Petrolej, produkcija n gcepcdar-sko-politični p: men; 13. februarja: Scci-rlno skrbstvo '•a mater in otroka (g. dr. pragaš); 27. februar ja: Gozdovniki (g. Kravos); 5. msrca: Kitajska in njen so-
cialno-politični napredek; 12.'marca: Avstrijska revolucija 1848 in Slovenci (Kitek); 26. marca: Socialna zgodovina- slovenskega ljudstva (g. dr. Tuma); 2. aprila: Naše planine (g. dr. Tuma). Vstopnina 1 Din, vajeno} in brezposelni brezplačno. — Prosvetni odsek »Delavske zbornice«, Ljubljana, Gradišče 2.
Knjižnica prosvetnega odseka DZ v oktobru. Promet v knjižnici prosvetnega odseka DZ v Ljubljani, Gradišče 2, se je meseca oktobra zopet znatno dvignil. Da bo vsakdo viidel, kako se dviga promet od meseca do meseca, navajamo v otklepaiih številke, ki kažejo promet v septembru. Knjižnico je obiskalo 983 (709) članov, vpisalo se je 110 (92) novih. Knj g se j© izposodilo 1850 (1306), od teh slovenskih 1015 (774), nemških 737 (456), srbohrvaških 98 (76), odnosno leposlovnih 1636 (1192), znanstvenih 214 (114). Denarnih dohodkov je bilo 3600 (1861) Din.
Hiša so jo podrla. V vasi Drenovo pri Mostam se je ponoči zrušila hiša Šimna Matiča. Pod razvalinami so našli mrtve štiri osebe in sicer gospodarja, njegovo ženo, brata in malo dete.
Na delo za »Pravico" I
Z novim letom bodo pričeli vsi listi z najobšimejšo agitacijo. Posluževali se bodo vseh mogočih načinov, da se razširijo in ekrepe. Zato tudi mi ne smemo ničesar zamuditi in moramo napeti vse sile, da čim bolj razširimo našo »Pravice«. Pomnimo, da' bo naša moč v organizaciji šele lakirat prišla, do odločilne vpliva, ko bo visak delavec bodisi dolina, bodisi v javnem lokalu dobil na razpolago našo »Pravico« in bo redno zasledoval naše delo in se teden za tednom prepričeval o važnosti in pomenu delavske organizacije. Prepričanje o nujnosti delavske organizacije mora prežeti vsakega delavca, kajti šele takrat bo postal zaveden borec za svoje pravice in iskren naš tovariš.
»Pravica« mora priti tudi v kroge izven delavskih vrst, kajti potrebno je, da upravičenost našega boja spoznajo tudi dingi, ki morda naše delo podcenjujejo in mu prisojajo premalo važnosti. Tudi od teh je odvisno, da naš delavski po-fcret prav spoznajo in ga ne omalovažujejo ali ga pa celo ovirajo.
V	cčigled velikanski, vsestranski zapostavljenosti delavstva je naša nujna naloga, da v bližnji bodočnosti naše vrste ojačimo in se povsod postavimo v bran krivicam in pridobimo delavstvu zopet vse pravice na^aj, ki mu jih odjema kapitalistični gospodarski sistem. To j^ipa brez močnega delavskega tiska nemogoče.
Vsled tega nas kot krščansko-soc a-listične pokretaše veže nujiia dolžnost, da do novega leta storimo v vsakem kraju vse, da se naša1 »Pravica« ra širi po vseh delavskih družinah in javnih lokalih. Trud za to delo bo naša ojačena sila v organizaciji obilo poplačala.
Tovariši in zaupniki! Na svojih sestani: ah se ra~go varite, kako boste delali, da v svojem kraju ranširite »Pravico« kolikor mogoče in potem pojdite na delo!
Krekova mladina.
USTANOVNI OBČNI ZBOR KREKOVE MLADINE V MARIBORU.
Naša vojs1 a se je povečala za novo četo. V nedel o 13. novembra se je vršil ustanovni občni z.bor podružnice Krekove mladine v Mar boru. Za predsednika je til izvol en Mastinšek Franjo, podpredsednik Živali S Zdravko, tajnik Rozman Jože, blagajnik Sodec Rudolf; odborniki: Slana Ciril, Štuhec J"že in Pfeifer, Martin; v nadzorstvo so bili izvoljeni: Kores Martin in Aljančič Lam-bcit; v razsodišče: Semenič Andrej, Žitnik Lojze in Virulih Jože.
Tako naša kršč^nsko-socialistična misel napreduje in hiti k zmagi preko nasprotovanj in zaprek! Živi borba!
Iz contrale. 'Mesečnih statistik za oktober še niso poslale podružnice: Ljubljana, Moste, Sv. Jedert, Sv. Miklavž. Tajniki, cdpošljite takoj!
Vič. Nemški tečaj, ki ga izvede naša podružnica, se je pričel v torek 15. t. m. zvečer. Vrš 1 se bo redno dvakrat tedensko. Vsi priglasenci naj še tečaja, ki bo trajal nekaj mesecev, udeležujejo redno, ker bodo le tedaj imeli koristi.
Mosto. V petek 18. t. m. se bo vršil redni tedenski sestanek ob osmih zvečer
v običajnih prostorih. Predava aikade-miik tov. Tone Knošelj. Tovariši, tovarišice, vsi in točno!
Tovariši! Pri agitaciji ziai »Pravico« boste naleteli na marsilkako sodbo o Matu in njegovem urejanju. Ker nam je veliko na tem, da list odgovarja želji naročnikov, prosimo, da nam vsako pritožbo sporočite, kar bomo skušal upoštevati. O povečanju »Pravice« bomo pa lahko govorih šele takrat, kadar se bo število naročnikov toliko dvignilo, da bomo imeli povečano »Pravico« tudi gospodarsko zasigurano. Zato pa hitite z naib ranjem naročnikov, da se »Pravica« čLmprej poveča. Upoštevati morate pri tem vsi to, da je »Pravica« samostojen delavski list in je zato navezan le na delavsko zavednost pri vzdrževanju tega lista. Proti koncu leta bodo časopisi napeli vse sile, da se razširijo, zato tudi mi ne smemo zaostati! S pridnim nabiranjem naročnikov ne bomo le dokazali, da smo vredni svojega lastnega lista, ampaik tudi boljše bodočnosti, katero si bočemo pribor-ti z vztrajnim in požrtvovalnim delom!
Ljubljana. V četrtek dne 24. nov. ob
8	se bo vršil izredni občni zbor naše podružnice s sledečim dnevnim redom:
1. otvoritev in ugotovitev sklepčnosti;
2. poročilo odbora; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Vabijo se vsi člani in članice, da se sigurno udeleže tega občnega zbora.
Razno.
Beda bivših vojakov. V angleškem parlamentu se je zgodil nad vse mučen incident, ki dokazuje, da povsod po svetu sicer silno proslavljajo bivše vojake, da pa nikjer zanje ne skrbe. Neki delavski poslanec je namreč med debato
o	skrbi za brezp: selne nenadoma vstal in izjavil, da ga je pooblastil neki bivša vojak, ki je cd konca vojne brez službe in živi v velikansiki <bedi, da izireči ministrskemu ipredsedniku vsa vojna odlikovanja bre7p::8etnega vojaka. Niti zastavljalnice mu ne dajo groša za ta odlikovanja. Kaj bii jih torej nosil. Ker ni bilo ministrskega predsednika na seji, je položil poslanec odlikovanja na ministrsko klop in nato zapustil zbornico. Demonstracija je napravila silen vtis.
Največji plinski kotel eksplodiral. V tovarniškem delu Pittsburgh je 14. novembra eksplodiral največji ameriški plinski kctel, ki je last Equitable Gas-Oompany in ki vsebuje več kot 5 milijonov kubičnih čcvl ev plina z visoko napetostjo. V dotičnem delu mesta so vse hiše deloma prevrnjene. Razdrt je tudi vodovod, tako da je bila gas Ina akcija silno težkočena. Pri prvi rešilni akciji je bilo i: ped ra-valin potegnjenih 25 mrtvecev, na stotine ranjencev pa je bilo odpeljanih v b:ln ce.
Slaba stran kratkih las. Kakor so kratki lasje prinesli ženskam mnogo olajšav in podjetnosti, tako je gotovo, da ima tudi ta reč svojo štab o s tram. Stroški za negovanje kratko ostrižene glave in las so znatni, tako d.a se izdatki ;a brivca občutno po najo celo v denarnicah premožnih žensk, kaj šele delavk. Zato nič ne ipireseneoa vest, da se je uprav v delavskih kregih začel odper preti kratkim lasem. Tako so delaVle neke velike to-v arae v Tannrode na posebnem sestanku sklenile, da se ne bedo strigle, marveč bodo nosile zopet dolge lase.
Posledice kajenja in moderne ženske noše. Liisli poročajo o usodnih posledicah kajenja in sedanje ženske neše, v kolikor nezadostno varuje pred mrazom. Uradna statistika na Angleškem je ugo-tov la, da umrljivost med ženskami v starosti 18 do 27 let strahovito narašča. Zdravniki izjavljajo* da je temu krivo neimemo kajene, ki so se mu začele žensi © splršno udajati. Ženskam tajen je mnogo bolj škoduje nego moškim; posebno jim obole dihala in srce. Toda tudi medema ženska obleka, ki ženske ne ščiti zadostno pred mrazom, je kriva mnog h obolenj dihalnih organov in revmatičnih bo'e ni. Enak p jav ženske umrljivosti opažajo na Dunaju; pričakovati je pa še p slaibšan a, ker se bodo posledice splošnega kajenja ženske po-'Laiale šele v ipar letih. Zdravnik dr. C. Barber v Lansingu (Michigan) i javlja, da umrje 60 odst: tkov otrOk, katerih matere so udane kajenju, preden dopolnijo dve leti. Vzrck je zastrupljenje z nko-tinom. Jetra, srce in drugi organi umrlih otrok kažejo znake lega zastrupljenja.
Najboljše in zato najceneje
kupite samo pri
Josipu Peteline v Ljubljani
nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, rčfzne trakove, gumbe in lišp.
Na veliko!	Namalol
Ladja brez krmila. Ameriški parnik »Margaret Dollar« . je v bližini pacifiške obale načel strahotno ladjo duhov, japonski ribiški kuter »Ryokcimar«, ki je brez krmila blodil po morju. Prepeljal ga je v pristanišče Seattle. Ko so carinski uradniki in zdravniki stopili na to ladjo, niso našli na njej nobenega sledu človeškega življenja. V notranjosti ladje, kjer je vladal silen smrad, so se spotaknili nad človeškimi kostmi. Šli so dalje in našli dva moža posadke, ki sta bila blazna. Dognalo se je, da je ladja več kot šest mesecev brez živil in vode ter brez krmila tavala od Japonske do Amerike ter da so preživeli mornarji polagoma požrli posadko ladje.
V	Uralu so odkrili ogromne množine železne rude. Po poročilih iz Swerdlov-ska so našli v Uralu po dolgem im truda-polneim raziskovanju ogromne množine žele ne rade. Izivedenci izjavljajo, da se nahaja na ter. toriju najmanj 210 'milijonov trn železne rude. Na ozemlju Alpa-jeva so odkrili še ogromne jši zaklad. Tamkajšna. ležišča žeilezne rude cenijo na 570 milijonov ton. V' tem ozemlju so odkrili tudi ogromne .množine premoga.
Zavist, škodoželjnost, maščevalnost.
(Vzgojni utr nki.)
Te-lie zgodbe srečujemo vsak dan. Koliko meter raivma tako! Nekatere iz nevednctsln, drugo iz naveličanosti. Ven-daT hočemo navesti par zgledov, kako otrok n e v/gnjati, da ne vzgojimo z a -
i	i s t i, škodoželjnosti in mai-š č e v a 1 n o s t i. Tega je v človeku že preveč po mairavi, nikar teh slabih lastnosti ne pospešujmo!
Otrok pni kosilu često neče jesti kake jedli. Ta ali «ui član družine zakriči nad njimi: »Jej, če ne ti torno pojedli mik
Otrok je, toda ne zato, k^r je lačen, ampak iz zavist i, da ne bi drugi pojedel.
Otrok pade, se udari in kriči. Starejši brat ali sestrica namenoma -pade in se dela, kot da se je na istem mestu potolkel. Otrokov obraz se zjasni, solze se posuše in zadovoljen smeh spreleti obraz:	Pozabil je na bolečine iz
škodoželjnosti, ker se je brat tudi »udaril«.
Otrok se bogve iz katerega vzroka udari ob mizo, stol itd. Jok, solze, kričanje in neutolažljivost. Pride mati ali pestunja: »Čakaj, ti hudobni stol! Zakaj si udaril našega ljubčka!« ter >n a t e p e» mizo, stol itd. In kakor prej, otrok p o- z a b i na bolečine i z maščevalnosti. — Bogve, ali se mati ali pestunja v tistem trenutku za- j vedata, da vsajata v nežno dušo tisti stari stavek iz sv. pisuna stare zaveze: Zob za zob, oko za 'oko.
Vzgoja, ki se naslanja pri dosegi trenutnih uspehov na uporabo takšnih vzgojnih sredstev, kot so zavist, škodoželjnost, maščevalnost, je napačna. Rodila bo in rodi nezaželjene uspehe. Nje krute posledice čuti najprej mati, potem učitelj, duhovnik, gospodar in drugi: součenci, prijatelji in tovariši.
Tako ne! Kalko pa?
Malii ima naj večje vzgojno sredstvo: ljubezen. Tega ne podcenjujte! Ljubeč pogled bo morda zadostoval pri malih nerodah, drugič nežna pomirjevalna beseda. V otroku vzbudi plemenito čuvstvo! Pokaži na križ. Strpljivo, voljno in potrpežljivo naj prenaša bolečino. Predoči mu trpljenje Gospodovo1. Vzbudi mu zavest, da je j u n a š k o, mimo in tiho prenesti bolečino.
Tako vzgojimo v otroku voljo za strpno prenašanje bolečin. V poznejšem življenju bo trk človek mnogo lažje prenesel neiizcgitne udarce in težave, ki dolete več ali manj vsakega človeka. Uspehi take vzgcije so trajni, četudi morda trenutno ne bo vedno mogoče doseči tistega, kar si želimo. Vzgoja ni lahka stvar in zahteva vztrajnosti, potrpežljivosti in veselja vzgojiteljevega.
Agitirajte za .Pravico'4!
Skrb zb zdravie.
0 spanju. Da dosežemo zdravo spanje, je potrebno, da tri ure pred spanjem 1. ne jemo in pijemo, 2. ne upravljamo nobenih napornih poslov, 3. da se izogibljemo duševnih razburjenj, 4. da ne razmišljamo o načrtih in drugih stvareh in 5. da gremo v posteljo z voljo in mislijo, da bomo takoj zaspali in da se bomo šele zjutraj zbudili. Razen tega je dobro, da se ogibljemo spoln ih draženj. Odrasel človek naj spi osem ur, otroci in starci naj spe več. Premalo spanjai škoduje, kakor tudi preveč. Z obojim se zmanjšuje delovna sposobnost.
Sredstvo proti ozeblini. Dobro sredstvo proti ozeblini na rokah in na nogah je hrastova skorja, zmešana z galunom. Vzemi pol kilograma hrastove skorje in jo kuhaj v 2 litrih vode, kuhaj toliko časa, da se vkuha na eno tretjino. -Tej zmesi dodaj 30—40 gramov galuna. Sredstvo uporabljaj takoj, ko začutiš srbenje. Tudi klorovo apno, ki se uporablja pri prauju, zmešano z vazelino, je dobro sredstvo, enako zmes 5 delov kafre in 20 delov trepentinovega olja. Če je zmrznil kak ud, uporabljaj za od-tajanje v mrzli sobi sneg ali zelo mrzlo vodo; šele ko se občutek povrue, umivaj ud s ltafrnim špiritom ali petrolejem, ga s krpo osuši in namaži z vazelinom.
Prva pomoč pri daviei. Ena najnevarnejših otroških bolezni je davica, ki je tudi nalezljiva. Spoznamo jo na kratkem, lajanju podobnem kašlju. Najboljše sredstvo je smolnata in terpentinova sopara. Smolo in terpentin deni na pločevinasto ploščo in zažgi. Soba se seveda napolni z gostim dimom, a baš tega 'bolnik prav rad in poželjivo vdihava. Ko se pokažejo prvi znaki te bolezni, daj bolniku teplo kopelj. Grgra naj slezov (popelnov) oparek, ali pa raztopino 10 gramov galuna v 200 gramih vode. Če je vnetje v vratu že zelo razvito, dajaj bolniku v ustai koščke ledu, naveži tudi na vrat leden obkladek gorkega gorččnega testa. Seveda pokliči hitro zdravnika, ki bo odredil vse potrebno za nadaljnje zdravljenje. Važno je seveda to, da ta-
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4.
kega bolnika odstraniš od oele družin® 'in tudi tistega, ki mu streže. Zlasti gl^ de tega slušaj zdravnika, da 73,branih razširjenje bolezni!
Plfem:
da težko zasluženi denar lahko poženem po grlu;
da si jaz, krepak mož, pridobim poguma, da svojo slabotno '.en0 pretepem;
da v pijanosti s p r o s t a š k i 01 govorjenjem in surovim 'preklinjanjem učdm svoje otroke srčne &0-brazbe;
da kot resen mož lažje pozubiJ« na svoje očetovske dolžnosti.
Za kratek čas.
Soglasje. »Ti, v soboto je tvoj god; kaj naj pa ti kupim v dar?« — »Pusti, pusti, nič...« — »No, prav, sera tud' ja<z mislil tako.«
Zadosten vzrok. »Kako pa da več n® pojete pri cerkvenem ziboru?« — »Veste, prejšnjo nedeljo nisem pela,, je Pa uelkdo takoj vprašal, da-li so orgle uglasili.«
Obzirnost. »Zaikaj si pa s krojače® tako »glihal«, saj mu itak ne boi plačal.« — »Veš, smili se mi; ne ®a' ram, da bi preveč izgubil.«
Poklon. »Gospodična, zdi se nri, da me smatrate za idijota.« — »O, nef Ja® nikogar ne sodim po zunanjosti.«
Seveda. Mimica (o*b zibelki malega kričača): »Odkod pa je prišel tale* mama?« — »Iz nebes.« — »Ni čuda, da so se radi znebili takega zijala.«
Dobro priporočilo. »Tole blago Vam prav posebno priporočam, gospa/, zlasti, če hočete imeti res nekaj posebnega-česar* ne nosi vsaka druga dama: W8 blaga ne kuipi nihče.«
Spadata skupaj. Pri razpravi za čitev zakona opisuje zastopnik žene njenega moža kot brutalnega in nasil' nega moža, nagle jeze itd. Možev* ®a' stopnik pa trdi o ženi, da je zlobna, prepirljiva, ničvredna in polna podobnih čednosti. Sodnik ga prekine z besedami: »Torej, gospoda, kako pa> mor«" ta potemtakem trditi, da ta dva ne sp*' d ata skupaj?«
Občni zbor
L ljubljanskega delavskega konzumnega društva r. z. z o. z. v Ljubljani
se bo vršil dne 1. decembra 1927 ob 10 uri dopoldne v poslovodstvu Kongresni trg 2.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva- 5. Raznoterosti.
Občnega zbora se udeleže člani po svojih na krajevnih skupščinah izvoljenih pooblaščencih.	Odbor.
Franz Hervvig — L. A.:
Sneti Bošt an iz predmestja.
Modema svetniška legenda.
lu
Kristus je stal v daljni dalji ves razblinjen. Boštjan se je odtrgal od skupine in tekel za njim, tekel sopeč več ur in ga ni dosegel. Neka mačka, preganjana od gruče krivičnih polodraslih otrok, vsa krvaveča in z raztrganim kožuščkom, mu je skočila na prsa. Skril jo je pod svoj suknjič. Iz oči živalice ga je gledal Kristus. »Gospod,« je jecljal Boštjan, »razumem te!« Pred njegovimi vrati ga je čakal nek moški; Boštjan je opazil, da gleda temu možu satan preko ramena in da mu je tole siknil: »Svet mora biti obnovljen; če smo složni, ga lahko preuredimo v raj, ki se bo dalo v njem sijajno živeti. Predvsem moramo ljudi-, ki so nad nami, pahniti navzdol.«
»Brat,« je odvrnil Boštjan, »ti sam se mo/aš prenoviti; če živiš v Bogu in za Boga, ti bo pač vseeno, ako delaš deset ur ali pa tri; Če bo sleherni tak, potem bo zemlja paradiž, ki se bo dalo v njem dobro živeti.«
Mož je zaničljivo dejal: »Nobenega sočutja nimaš in tvoj Bog tudi ne.«
Boštjan mu je po1 ožil roko na ramo in odgovoril: »Bog je kot človek šel .skozi vsa ponižanja, skozi muke in nezaslišane trude. Iz sočutja je živel, da ti pokaže, kako moraš ti živeti. Kakor je on svet premagal, tako ga moraš tudi ti. Le eno je potrebno. Kaj te briga svet, če imaš Boga?«
Satan se je skril za moža; in ta je odšel s sklonjeno glavo. Množica ljudi, ki mu je drla nasproti, ga je rjove požrla, okenske šipe so žvenketale, cele gruče so se vrgle nad hlebce, ki so jih poteptale v blato, nad kose mesa, ki so ga razhodili. Človek je pograbil svojega bližnjega, ki je ujel kak košček. Ni bila več lakota vzmet, le še strast karkoli že imeti in posedati. Žganje, ki je teklo iz razbitih sodov, je bilo olje v ogenj. Vojaki so pritekli od ne-' kod, streli so zapresketali, strojnica je morila povsem uradno, kriki so se dvigali z ostrim odjekom, kletve so padale kot oblaki puščic, nekega častnika je besneča množica pograbila, vrgla na tla, pete so teptale njegovo telo. Boštjan je stekel, prevrnil strojnico, dvignil častnika in ga zavlekel v neko hišo; ta je še enkrat zaškrtal; »Psi!« in umrl. Sovraštvo, samo sovraštvo, sovraštvo kot vsakdanji kruh, kot zrak, ki ga vdihavamo, kot srce, kot možgani, kot duša, sovraštvo, nič drugega kot samo sovraštvo!
Boštjan je bežal v svoje stanovanje, objel Pavla je jecljal: »Sovraštvo, samo sovraštvo! Ljubljeni,« je tožil na njegovem srcu, kako velika mora biti naša ljubezen, preden bo premagala to sovraštvo! Koliko nas more biti živih, da bo stal poleg slehernega, ki sovraži, eden, ki ljubi in ki ga bo objel.
Potrkalo je, mlad duhovnik je vstopil in rekel, da prezira izgled na službo, na premoženje, ki naj bi ga podedoval; tu je^ vse, kar on je in kar ima, docela se prepriča, Boštjan naj ga nikar ne zavrne.
»Brat,« je povprašal Boštjan, »Kaj pa veš o meni?«
»Glas gre pred teboj,« je odvrnil oni, »kakor glas vojnih pozavn.«
»Obleko imaš iz finega sukna,« je rekel Boštjan, »obleci preprosto delavsko obleko! Bele roke imaš, poišči delo, ki jih bo napravilo raskave! Ne skušaj se zdeti kaj boljšega, kot so tisti, ki jih lju' biš. Če pa si voljan, žrtvovati se docela, potem dobrodošel v imenu Kristusovem.«
V	hiši je bila skladiščna klet, ki so jo izropali* ondi je Boštjan zbiral ponoči vse one, ki so m11 bili tovariši. Katakomba naj bi bila slabotno ra*' svetljena od oljnate lučke, toda Bog je bil sred' med njimi in je sijal kot solnce. Boštjan je uči*-Odprl je vrata v nov svet; kdor je pogledal vanj> je obžaloval svoje preteklo življenje.
Ali bo mogoče,« so vpraševali, »da ljudje stopijo v ta svet?«
»Od tebe je odvisno,« je odvrnil Boštjan. »N® glej na druge, ne na me, samo nase! Ne hoti teg® ali onega, temveč samo Boga! Ne pričakuj Ijubezn* od drugih, in najsi so tvoji najboljši; skrbi le, d8 boš sam ljubil!«
Pavla pa in drugega pomočnika, ki mu je bi}® ime Bernard, je nagovoril, da sta ga zapustila *n pričela kjerkoli tako živeti kakor on. Nobenih z®' povedi jima ni dal in nikakih pravil, le enkrat > tednu so hoteli priti skupaj, da pristopijo k o»' hajilu.
Nek prelat je prišel k Boštjanu in mu rekel-»V zmoto greste.« Boštjan je molčal. »Cerkev,« Je oni nadaljeval, »vas bo s sumnjo gledala.«
(Dalje sledi.)
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. C e č.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.