abc Slovenije
naša zgodba
KATOLIŠKA OBNOVA
—
Glavni nosivci katoliške obnove so bili ljubljanski škof Tomaž Hren (1560—1630), jezuiti med višjimi sloji (Akademija znanosti v Ljubljani, Marijine kongregacije, ljudski misijoni), frančiškani in kapucini pa med preprostim ljudstvom.
Naše številne baročne cerkve so večinoma postavili ali prenovili v tem času. Te cerkve še danes s svojim notranjim veseljem in prazničnostjo močno vplivajo na versko čutenje Slovencev.
Po katoliškem prerodu je postalo katoliško mišljenje vir, iz katerega se je razvila slovenska narodna kultura.
JANZENIZEM
Janzenizem se je pojavil pri nas proti koncu 18. stoletja kot nekakšen odgovor proti prazničnemu baročnemu o-zračju v Cerkvi, proti številnim ljudskim pobožnostim, češčenju Matere božje, raznih patronov in proti romanjem.
Razširil se je le med duhovščino in
£	i
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava: polje, vinograd, gora, morji, ruda, kupčija tebe redi.
Za uk si prebrisane glave pa čudne in trdne postave; išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.
(Valentin Vodnik, DRAMILO)
še to pretežno na Kranjskem. Ti duhovniki so zelo poostrili sodila za prejem zakramentov in obsojali nravne prestopke vernikov brez večje uvidevnosti za človeške slabosti.
Čeprav je ljudstvo janzenizem odklanjalo, je ta prek duhovnikov le zapustil nekatere, posledice: nesprošče-nost, pikolovsko izpolnjevanje postave, nezaupanje do zdravega in močnega življenja, hlad in strah v razmerju do Boga, tesnobo pred zakramenti in nravno ozkost. Te posledice še niso iz slovenske zavesti povsem izginile.
JOŽEFINiZEM
V duhu janzenizma in razsvetljenstva je hotel cesar Jožef II. (1741 — 1790) izoblikovati Cerkev v Avstriji, ki naj bi bila podrejena državnim koristim. Ukinil je samostane in zaplenil njihovo premoženje, prenesel nekatere pravice s Cerkve na državo, podržavil šolstvo, omejil pristojnost cerkvenih sodišč, preuredil škofije in župnije, ukinil baročne pobožnosti in bratovščine ipd. Ti njegovi posegi v cerkveno življenje nosijo skupno ime „jožefi-nizem“.
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province, katerih sedež je bila Ljubljana, so bile upravno-politična stvaritev iz slovenskih in hrvaških dežel pod francosko oblastjo (1809— 1813). Uvedle so nekatere upravne, sodne, davčne in druge spremembe (ukinjeni so bili cehi, uvedena uradniška uprava, enakost na sodiščih), pustile pa so vse podložniške obveznosti. Avstrija je Ilirske province zasedla (1812) in si jih priključila (1814).
NARODNO PREBUJENJE
19. stoletje je doba narodnega prebujanja pri Slovencih. Pri tem so imeli odločilno vlogo duhovniki (najbolj znani Vodnik, Majar Ziljski, Raič, škof Slomšek), saj so bili edini izobraženi sloj v narodu, obenem so pa imeli svoj narod radi in so se zanj žrtvovali. Trudili so
Med Slomškovimi vzgojnimi knjigami je bila povest Blaže ino Nežica v nedeljski šoli njegovo najboljše delo: v okviru ljubeznive „krištofšmidovske“ povesti vsebuje učno snov in učni tečaj za idealno nedeljsko šolo. Slomšek je v nazornem in pesniškem slogu združil zasebno, vaško in šolsko življenje ter ustvaril v verskem in narodnem duhu pravcato priročno enciklopedijo odgovorov na vprašanja, ki so vznemirjala južnoštajersko kmečko ljudstvo v predmarcu.


(Po Anton Slodnjak, SLOVENSKO SLOVSTVO)
se, da bi iz svojega rojaka naredili do; brega in poštenega človeka, pomagali so mu pri izobraževanju, uvajali ga v umnejše gospodarjenje in ga politično dramili v boju za narodne in socialne pravice.
Narodno gibanje se je razvijalo tudi pod vplivom romantike (Prešeren, Čop), ki se je med drugim navduševala tudi za narodne in ljudske vrednote.
Zadušiti ga je hotel avstrijski kancler Metternich, ki je uvedel v državi strog policijski režim, cenzuro in zatiranje slehernega osvobajanja.
„POMLAD NARODOV“
Ko so se zastopniki slovanskih narodov v Avstriji uprli fevdalizmu in zahtevali narodne pravice (marca 1848). je Metternich padel, cesar pa je oblju; bil novo ustavo in narodom v monarhiji zagotovil enakopravnost. Tedaj je nastal program Zedinjene Slovenije, ki je zahteval za vse Slovence eno upravno enoto, enakopravnost jezika itd. in ki je pomenil slovenski politični program skoraj za nadaljnjih sto let.
Marca 1849 je bila proglašena ok-troirana ustava (po njej je imel cesar pravico prepovedi nad sklepi parlamenta), uveden dvodomni parlamentarni sistem z močnimi cesarjevimi pravicami in zagotavljana enakopravnost vseh narodov v Avstriji.
Slika na naslovni strani: NA CVETNO NEDELJO
mesečnik za Slovence na tujem
naša luč
1983
3
O UREJANJU DRUŽIN v Sloveniji je objavilo ljubljansko DELO pred nedavnim tudi tole:
„So bili upravičeni nekateri pomisleki o novih, demokratičnejših določbah o urejanju nastanka in varstva družine? Gre namreč za resolucije o načrtovanju družine In družbena prizadevanja za njen nastanek in razvoj, za zakon o zakonski zvezi In družinskih razmerjih ter za zakon, ki ureja svobodno odločanje o rojstvu otrok.
V teh letih — prvi dokument je bil sprejet leta 1974, zadnji pa tri leta kasneje — je namreč načrtna skrb za družino, njen nastanek in razvoj pripeljala do tega, da v republiki obnavljamo prebivavstvo ter da skrb za otroka ni več le stvar staršev, ampak širše skupnosti...
Povečalo se je število umetno prekinjenih nosečnosti: do 1974. leta jih je bilo okrog devet tisoč na leto, leta 1981 pa že kar 19 tisoč oziroma 700 splavov na lOOO rojenih otrok.
Postopno se v praksi uresničuje tudi zakon o zakonski zvezi In družinskih razmerjih. Število razvez se že od leta 1973 ni bistveno spremenilo (okrog 2000 na leto), prav tako ne število novih zakonskih zvez (13 tisoč na leto). Očitnejše so spremembe v razveznlh postopkih (uveljavlja se sporazumna razveza) ter pri izenačevanju zakonske in izvenzakon-ske zveze ..." (DELO, Ljubljana, 17. jan. 83/2.)
Slovenija, kam drži tvoja pot?
Po neki, doslej le delno objavljeni anketi, so Slovenci v matični domovini o nekaterih POMEMBNIH NARODNIH IN DRUŽBENIH VPRAŠANJIH tega mnenja:
•	25,4%, da njihova narodna istovetnost v okviru Jugoslavije ni ogrožena; pred dvema letoma je tako mislilo še več kot 51%;
•	28%, da je v jugoslovanskih razmerah v nevarnosti tudi slovenski jezik; pred dvema letoma jih je bilo tega mnenja 16%;
•	35%, da spravlja priliv delovne sile iz drugih republik delovna mesta v nevarnost; pred dvema letoma je tako menilo le 14% Slovencev doma;
•	61%, da naj bi smeli zasebni kmetje imeti več kot samö IO ha zemlje;
•	60%, da se čutijo člane Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki ji zaradi kolektivnega včlanjevanja morajo pripadati vsi občani; 40% se torej nima za take;
•	40%, da ZK ne zastopa koristi večine prebivavstva. (Gl. OST-DIENST, Hamburg, božič 82.)
Morda bi bilo dobro zlasti k zadnji točki spomniti, da je Tito v imenu SFR Jugoslavije podpisal v New Yorku (IO. dec. 48) tudi tale stavek Splošne deklaracije o človekovih pravicah: „Volja ljudstva je temelj veljavne javne oblasti. Ta volja mora biti izražena s poštenimi volitvami, ki se morajo vršiti občasno ob splošni in enaki volilni pravici s tajnim glasovanjem.“
Založnik: Avguštin Čebul. 'upni|ski umri Št. Lenart. 9587 Bičarja vas.
Zgovorni urednik: dr. Janez Hornbock. 9020 Celovec. Vik-'ringer Ring 26. Tisk: Tiskar-”a Družbe sv Mohorja. 9020 Celovec. Viktrmgcr Ring 26.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Viktrmger Ring 26.
A-9020 Klagenturt Austria
NAROČNINA (v valuti zadevne dežele):
Anglija	5 tun.
Avstrija	130 šil.
		
		
		
	fee	
		
	fm	
	m:;	
		
	,	
	.... .:	
Razlika v cenah je zaradi neenake poštnine v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava NAŠE LUČ!.
PRINTED IN AUSTRIA
kajpada nas zanima, kaj je novega doma
na sploh
NAGRADA SLOVENSKEMU ZNANSTVENIKU
Sklad Alexandra von Humboldta, nemškega naravoslovca in geografa, na univerzi v Marburgu je biologu dr. Andreju Čoklu podelil nagrado za njegovo znanstveno proučevanje živčnih celic, ki prenašajo informacijo o zvoku v centralnem živčnem sistemu. Slovesnosti na ljubljanski univerzi se je udeležil tudi nemški konzul v Zagrebu.
ŠTEVILO BOLNIKOV S PLJUČNIM RAKOM NARAŠČA
Direktor univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je povedal, da so lani imeli 700 bolnikov, ki so oboleli za pljučnim rakom. Navedel je tudi nekaj zanimivih podatkov. Na Golniku so npr. od leta 1953 pa do 1981 pri 4150 ljudeh ugotovili, da imajo rakasto obolenje na pljučih. Večina teh bolnikov, kar devetdeset odstotkov, je pred boleznijo
kadila cigarete. Število kadilcev v Jugoslaviji pa še vedno narašča, čeprav so že večkrat sprožili različne akcije proti kajenju. Samo lani so Jugoslovani pokadili okoli 25 milijonov cigaret in se tako uvrstili na deveto mesto po številu cigaret na prebivalca.
„SLOVANI V RIŽANSKI DOLINI“
V piranski Mestni galeriji je Pomorski muzej razstavil arheološke izkopanine, ki so jih arheologi našli v bližini cerkve v vasi Predloka v dolini reke Riža-ne. V grobovih in grobnicah so odkrili 121 predmetov, od katerih so razstavili le najpomembnejše. Te najdbe dokazujejo, da so Slovenci živeli v teh krajih že v 9. stoletju. Arheološka razstava je plod 11-letnega dela, ki pa še ni končano. Arheologi so mnenja, da tla pod cerkvijo v Predloki čuvajo še marsikatero arheološko zanimivost.
MEJO MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
je prešlo od 18. oktobra, ko je začel veljati novi zakon o depozitu, pa do konca leta 411 tisoč Jugoslovanov. Tri četrtine jih je imelo maloobmejne pre-
pustnice, 65 tisoč potni list z delovno vizo in le 15 tisoč ljudi je šlo preko meje po službeni poti. Odločno proti beograjskim ukrepom pa je bilo verjetno tistih 207 potnikov, ki niso hoteli plačati pologa. Cariniki jim prestopa meje niso smeli prepovedati, pač pa so jih javili sodnikom za prekrške.
IZOBRAŽEVALNI NAČRTI ZA SLUŠNO PRIZADETE
Zveza slušno prizadetih Slovenije, ki šteje pet tisoč članov, se kljub skromnim finančnim sredstvom zelo prizadeva za informacijo in izobraževanje svojih članov. Poleg svojega časopisa in revije skrbi tudi za mesečne oddaje na koprski televiziji. Letos so z Iskro v Kranju podpisali pogodbo, ki naj bi slušno prizadetim omogočila izkoriščanje napredka videotehnologije. Gre za televizijo zaprtega kroga, ki je v tujini dosegla izredne rezultate. Na programu imajo tudi videotekst, teletekst in posebne telefone za gluhe. Uresničitev teh načrtov pa bo zahtevala veliko denarja.
LANI V SLOVENIJI 88 TRAKTORSKIH NESREČ
V njih je izgubilo življenje 47 ljudi. Najpogostejša vzroka sta bila neizkušenost in alkoholiziranost voznikov. Nesreče so se dogodile na njivah, poljih in vinogradih ter med vožnjo po klancu navzdol. Kljub opozorilom večina traktorjev še ni opremljena z varnostnimi kabinami. Največ nesreč se je zgodilo meseca septembra.
od tu in tam
CELJE
90-letnico telesne kulture v občini so slovesno proslavili. Celjski narodnjaki dr. Josip Vrečko, dr. Ivan Dečko io dr. Dragotin Frei so v prejšnjem stoletju ustanovili telovadno društvo Sokol-Športna dejavnost se je razvila v telovadnem, atletstkem, kolesarskem, konjeniškem in sabljaškem odseku-Kot je na proslavi poudaril glavni govornik, je bil Sokol velika opora narod-
ŽUŽEMBERK nad mostom čez Krko je središče Suhe krajine, včasih je bil močna obrambna in gospodarska postojanka.
kajpada nas zanima, kaj je novega doma
Oostnemu delu v tem mestu v Savinji, 'svilni športniki so ob tej priliki dobili ls°ka državna in republiška odlikovala.
CELJE
kvarna Aero se je uvrstila med po-^smbne izvoznike v tej občini. Lani so Pr°dali na tuje za 13 milijonov dolarjev Jelkov, kar je 23 odstotkov več kot P'sjänje leto. Letos januarja pa so pojavili nov stroj za tiskanje neskončnih p razcev. Te bodo izvažali v Anglijo, /ancijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. e vedno pa imajo težave s papirjem, l'm ga papirnice zaradi težav z uvo-‘Sjfl surovin ne morejo redno in dovolj dobavljati.
Cerkno
J^djetje Transport je odprlo 1100 kva-aratnih metrov veliko mehanično delav-l1ICo. ki bo služila vzdrževanju in po-P'avilu težkih tovornjakov. Delavnico oodo opremili tudi s stroji za popravilo folijskih strojev. To bo znatna prido-Pdev za okoliške kmete, ki morajo za vsako drobno popravilo v oddaljeni Tol-
min. Delavnica je stala okrog 21 milijonov dinarjev.
ČRNOMELJ
Kulturno-umetniško društvo Svoboda iz Kočevja je v tukajšnjem kulturnem domu pripravilo razstavo slikarjev in kiparjev. Razstava 22 slik in 15 kipov pomeni začetek kulturnega sodelovanja med tema sosednjima občinama. Letos pripravljajo še vrsto podobnih prireditev.
GORNJA RADGONA
Število zaposlenih se letos skoraj ne bo povečalo, saj v občini ne pripravljajo nobenih večjih naložb v gospodarstvu. V najboljšem primeru bodo zaposlili okoli 100 ljudi, več kot dvesto novih delovnih mest pa bi nujno potrebovali. Zaradi vedno večje brezposelnosti1 v zahodni Evropi se veča tudi število povratnikov, ki silijo na domači delovni trg. Zanje pa v občinskih načrtih zaenkrat še ni prostora.
GORNJA RADGONA
Nova delovna organizacija Element, ki je bila pred nedavnim ustanovljena,
združuje prejšnja, po izgubah in gospodarskih težavah znana podjetja Opekarna in Komunala. Element bo oskrboval domači trg z opečnimi izdelki. Po dograditvi petdeset milijonov vrednega novega obrata za cement pa bodo oskrbovali slovensko elektrogospodarstvo z električnimi betonskimi stebri.
HOTIZA
Prebivalci tega narodnostno mešanega področja se pri posodabljanju svojega kraja opirajo predvsem na lastne moči in sredstva. Pred kratkim so obnovili in izboljšali javno razsvetljavo, razširili vodovodno omrežje, uredili avtobusno postajo in povečali število hidrantov. Letos so se odločili za samoprispevek, ki bo služil graditvi vaškega kulturnega doma. V načrtu imajo tudi napeljavo telefonskega omrežja in gradnjo nove trgovine.
HRASTNIK
Tovarna kemičnih izdelkov je za odplačilo tujega posojila morala v zadnjih letih povečati izvoz na zahodno tržišče.
(dalje na strani 9)
VEČERNJI UST opisuje primer zdomca, magistra farmacije, Kreši mira F., ki je že v začetku decembra prišel domov v Zagreb na počitnice. Pred hišo so mu tatovi (morali so biti vešči svojega dela) pobrali z avtomobila ford — granada vse štiri gume skupaj s platišči. Samo ena guma velja v Nemčiji 800 DM.
„Tako je avtomobil, začasno uvožen v SFRJ (tak je njegov pravni položaj), ostal bos. Njegov lastnik je ta-koj poklical pristojno postajo milice. Miličniki so si „ogledali položaj“, nakar so mu zelo ljubeznivo poveda-E, da ima kaj malo možnosti, da bi gume in platišča dobil nazaj.
K. F. se je obrnil na carinarnico, kjer so mu povedali, da je njegov primer zelo zapleten. Ce bi razbil avto v Prometni nesreči, bi lahko začasno uvozil nove gume brez carine. Nerodno je zdaj to, ker novi carinski zakon ni predvidel možnosti, da bi tatovi ukradli gume z „začasno uvoženega avtomobila“. Krešimir je posedi poudaril, da so bili vsi, s katerimi je imel opraviti, zelo prijazni in so mu hoteli pomagati, vendar za-kon je zakon
Za izhod so mu priporočili nekaj možnosti. Lahko bi skočil čez mejo, kupil gume in jih poskušal uvoziti domov. No, pri tem bi naletel na hudo oviro, saj bi tak uvoz daleč presegel dovoljeno mejo 25.000 dinarjev, k' jo je za novo leto zdomcem podaril dedek Mraz (ZIS).
Druga možnost bi bila, da svoj bosonogi avtomobil naloži na vlak, ga onkraj meje obuje m potem spet Pride domov. In spet bi se znašel v težavah. Dokazati bi namreč moral, da so mu gume res ukradli (država ne verjame ne bratu ne Bogu!), saj bi jih navsezadnje lahko tudi sam prodal. Brez plačila carine seveda. prav v tem je skrivnost vseh težav. Odgovor, ki sem ga dobil v carinarnici, je docela v skladu z admimstra-Hvno logiko:	T , ,.
Krešimir F. je začasno uvozil avtomobil — torej brez carine — na področje SFRJ. Tako so tudi gume pn-šle k nam brez plačila carine. Tisti, ki je gume ukradel in jih verjetno prodal naprej, je tako brez carine ,uvo-ZIT blago. In zdaj si predstavljajte, da naj bi K. F. še enkrat uvozil k nam štiri gume brez carine! Z drugimi^ besedami bi to pomenilo, da je država dovolila, da se po naših cestah kotali kar osem neocarinjenih gum!" Se za konec zgodbe malce ponorčuje Embargo.	DELO, Ljubljana, 4. jan. 83/2.
evangelisti poročajo o resničnih dogodkih
in sveto pismo je imelo prav
Celih osemnajst stoletij ni o Jezusovem obstoju nihče dvomil. Predsodki proti zgodovinskosti svetega pisma so nastali v poznem 19. in v zgodnjem 20. stoletju. Razne izkopanine in listine, ki so jih zadnja desetletja našli, pa so to nezaupanje uničile ali vsaj ublažile. Poglejmo nekaj takih starih prič, ki so v zvezi s Kristusovim trpljenjem in smrtjo.
PONČU PILAT
V	svetem pismu beremo: „V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji . . . , je Bog govoril Janezu, Zaharijevemu sinu.“
V	stoletnem razpravljanju o začetkih krščanstva so bili tudi ljudje, ki so izrekali dvom, da bi bil Pilat zares upravitelj Palestine v času, ko je bil Jezus križan. Neki nekrščanski kritik je zapisal, da je omemba Pilata v svetem pismu samo „vrinek krščanskih prepisovavcev“.
Odgovor starinoslovcev na to?
V	arheološkem muzeju v Jeruzalemu je razstavljen kamen iz razvalin Cezareje ob morju. Odkrila ga je leta 1961 itali-
janska odprava starinoslovcev. To je plošča iz apnenca, visoka 80 cm, široka pa 60. V treh vrstah je videti zelo jasno
tele črke:..... S Tiberieum . . . tius
Pilatus . . . ectus Juda . . . “. Smo pred prvim neizpodbitnim dokazom, ne samo o zgodovinskem obstoju Poncija Pilata, marveč tudi o njegovi prefekturi ( . . . ectus je ostanek besede praefec-tus, ki je bila na kamnu skraja) v Jezusovem času pod Tiberijem.
PILATOVA ŽENA
Sveto pismo poroča: „Ko je Pilat sedel na sodnem stolu, mu je njegova žena sporočila: ,Nič ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.’“
Nasprotniki krščanstva so ta podatek, da bi imel Pilat v Judeji s seboj ženo, kar se da spodbijati, češ da Rim ni dovolil svojim predstavnikom jemati v province s seboj žene.
Pred kratkim so zgodovinarji odkrili, da je bilo to res prej prepovedano, da pa je malo pred Jezusovim časom Rim svojim predstavnikom to dovolil. Torej odse-
va tudi ta evangeljski podatek natančno zgodovinsko resnico.
LITOSTROTOS ALI GARATA
V svetem pismu stoji: „Ko je Pilat slišal te besede, je privedel Jezusa ven in sedel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa Gaba-ta.“
Kaj neki bi bil ta „litostrotos“, o katerem pripoveduje od štirih evangelistov samo Janez? V grščini pomeni „litostrotos“ „tlakovan prostor“, v ara-mejščini — ki so jo govorili ljudje v lž; raelu v tistem času — pa pomeni „gabata“ „višavo“. Nasprotniki zgodovinskega pojmovanja svetega pisma so rekli, da gre pri teh dveh besedah samo za simbol, za podobo nečesa, ne pa za kakšno resnično stvar.
Francoski starinoslovec Vincent je leta 1927 odkril v Jeruzalemu „litostrotos" ali „gabato". To je na rimski način tlakovano dvorišče, veliko okrog 2500 m2 Ležalo je, prav kakor pravi evangelij-tam, kjer se je pričenjalo dvorišče utrd; be cesarske posadke Antonije, v kateri je pozimi in za veliko noč bival rimski namestnik.
Grški izraz za to dvorišče „litostrotos' pove, da je bilo dvorišče tlakovano, hebrejski „gabata” pa, da je ležalo na višini — trdnjava Antonija je stala v starodavnem Jeruzalemu na najvišjem od štirih gričev.
• Med 16 novimi kardinali je tudi PARIŠKI NADŠKOF Lustiger (sin poljskega Juda, rojen v Parizu, s 14. leti Je prestopil v katoliško Cerkev, njegova mati je umrla v nacističnem taborišču Auschwltzu). V pogovoru z nemško revijo Spiegel je nadškof na vprašanje, ali se mu ni zdelo ravnanje nemške uradne Cerkve ob medvojnem nacističnem preganjanju Judov preobzirno, odgovoril: „Ljudje, ki so nastopili proti nacizmu, so bili po mojih ugotovitvah predvsem kristjani. Obenem sem naletel na oster antisemitizem pri ljudeh, ki so se sklicevali na krščanstvo. Kasneje se ml ni zdelo pohujšljivo obotavljanje Cerkve, marveč zaslepitev skoraj vseh razumnikov na Zahodu in njegovih odgovornih politikov spričo nastopa brezumja in nacistične zablode. Kaj preprosto je obtoževati le Cerkev. Kje so pa tedaj ostali nemški vseučlliškl profesorji? Kateri nemški profesorji so protestirali? Kje so bili naenkrat liberalci, demokratje? Kaj se je zgodilo zadnja leta weimarske republike z levimi strankami? Cerkev Je predstavljala le del duhovnega in razumskega zloma nekega celega naroda. Osamljena obtožba Cerkve Je cenen način Izognjenja resničnemu vprašanju, kako da je zahodni svet odpovedal ali da je celotni Zahod postal spričo tolike pošasti nemočen.“ Na vprašanje, ali je razredni boj združljiv z duhovnikovim poslanstvom, Je nadškof odgovoril, da ne, ker vodi ta, če ga jemljemo v Marxovem, Engelsovem in Leninovem smislu, do gulagov, Stalina in Pol Pota.
s'MON IZ CIRENE
|. Sveto pismo piše: „Spotoma so prisili-rtekoga, ki se je tam mimo vračal s po-in d imona iz Cirene’ oCeta Aleksandra i da je nesel njegov križ.“
Leta 1962 je profesor Jukenik ob izko-^anju m dolini cedron pri Jeruzalemu
odkril
na pokopališču uglednih mešča-
^ v grob družine iz Jezusovih časov. aP'si kažejo med drugimi sorodniki ?op neke „Aleksandre, Simonove Q.ere“a in nekega „Aleksandra iz • reno“. Ugleden znanstvenik pravi k
temu
odkritju: „Vsa besedna zveza teh
Pepisov se neverjetno nanaša na tistega
Rufa
ona iz Cirene, očeta Aleksandra in
o katerem je govor v 15. poglavju
^arka. Težko bi rekli, da gre tu samo za ^ oprosto soujemanje“ (Dan Barag).
Maziljenje jezusa
^ svetem pismu beremo: „Po teh ogodkih je Jožef iz Arimateje prosil a,a, da bi snel Jezusovo truplo. Pilat 'u ie dovolil. Prišel je tudi Nikodem in i!'nesel okrog sto funtov zmesi mire in ^°|e Vzela sta Jezusovo truplo in ga .dišavami vred povila s povoji, kakor noio Judje navado pokopavati.“ trancoski bogoslovni znanstvenik L°'oy, ki je začel tajiti nadnaravnost Sčanstva, je glede sto funtov zmesi lre in aloje, ki naj bi jih bil Nikodem t1 'nesel za balzamiranje Jezusovega uP'a, zapisal, da so si to izmislili angelisti, „da bi dali pokopu večje °stojanstvo in spopolnili simbolizem“.
V začetku tega stoletja so začeli sta-rinoslovci podrobno raziskovati judovske načine pokopavanja v Jezusovem času. Danes vemo o teh načinih skoraj vse. Z neizpodbitno gotovostjo so dognali, da je bila mešanica mire in aloje, ki jo je Nikodem prinesel, za tiste čase običajna: to je bila diaplazma, prijetno dišeča zmes proti razkrajanju.
GROB V SKALI
Sveto pismo poroča: „Jožef iz Arimateje je kupil platneno rjuho, snel telo s križa, ga zavil v rjuho in položil v grob, ki je bil vsekan v skalo.“
K podatku evangelija, da je bil Jezusov grob vsekan v skalo, je Loisy zapisal: „Vsekakor je izmišljeno zato, da bi dokazali izpolnitev prerokb.“
Loisy pač ni vedel, da je bila v starem Izraelu splošna navada pripravljanje grobov v zapuščenih kamnolomih ali klesanje le-teh v skalo, če ni bilo na voljo že pripravljenih votlin. V Ša-nedrinu, poldrug kilometer oddaljenem kraju od Damaščanskih vrat v Jeruzalemu, so številni starodavni grobovi, vklesani v skalo. V baziliki Svetega groba so poleg Jezusovega groba ostanki groba iz Herodovega časa, tudi skopanega v živo skalo. Izkopavanje avgusta 1974 je pokazalo, da je Jezusov grob prav v starodavnem kamnolomu: zato je bil zelo primeren za pokop trupel premožnih oseb, kot je bil Jožef iz Arimateje, ki si ga je oskrbel zase.
(dalje na strani 3')
• Ljubljanski nadškof je sprejel SODELAVCE VERSKEGA TISKA v Sloveniji in jim med drugim naročil, naj vztrajno gradijo občestvo vernih in kulturnih, poštenih in narodno zavednih Slovencev, občestvo, ki presega vse meje In obsega ter želi zajeti vse, ki z nami delijo naše prepričanje in upanje; takšno občestvo naj raste In poglablja, zajema naj vedno bolj tudi naše rojake v zamejstvu In drugod po svetu, vabi naj k sebi tudi tiste, ki stoje ob strani; vse to naj to občestvo vrši s svojim notranjim bogastvom, z resnico ter z drugimi nravnimi in človeškimi vrednotami, z vsem dobrim in lepim, pametnim in pristnim.
e V LJUBLJANSKI DRUŽINI je neki bravec zapisal: „Radio Trst A Ima v sporedu poleg verskih oddaj tudi brezplačna voščila po željah poslušavcev, kjer slišimo tudi krščanska voščila, ki Jih spremljajo lepe cerkvene pesmi. Vsak dan lahko slišimo po jutranjih poročilih duhovn(lkov)o misel. Med poročili In v kulturnih oddajah se sliši tudi najvažnejše iz življenja Cerkve in iz krščanske literature. Ta spored vsaj nekoliko izpolnjuje vrzel, ki jo čutimo verni poslušavci znotraj mejč. Zaradi nerazumevanja do-mä smo željni slišati kaj verskega tudi prek drugih tujih postaj, kjer vsaj ob večjih praznikih lahko slišimo nekaj uglašenega sporeda tudi v slovenskem jeziku, ki se pa že kar razlikuje od jezika napovedovavcev v ,našem' RTV.“
e VEČ STO PEVCEV IN PEVK je v januarju po vseh koncih Slovenije priredilo božične koncerte.
Bog sam nam ljubeznivo naroča:
„govori mi!“
Nadaljujemo s TV-nanizanko ZAKAJ KRISTJANI VERUJEMO.
Bolničarka Marjana in zdravnik Scholz se odpeljeta na letališče. Scholz potuje na zdravniški kongres v ZDA.
Slovo je vse prej kot toplo: zelo suho in stvarno je. Nobenega objema, nobenega poljuba, kot je to običaj med dvema človekoma, ki se imata rada. Ne rečeta si nobene besede, s katero bi si izrazila ljubezen.
Ozračje med njima je tako mrzlo, da Marjana takoj potem, ko je zdravnik Scholz izginil v poslopju na letališču, stopi v prvi taksi. Sedaj si je v svojih čustvih na jasnem: pričakovala je ljubezni od zdravnika Scholza vsaj kakšen znak, upala je, da ji bo rekel „rad te imam“. A namesto tega je govoril le o New Yor-ku, Floridi in o tem, kar bo doživel.
Ko se Marjana vrne k svojemu delu, vpraša sestro Nežo, ali je preveč zahtevati, da bi neki moški rekel „rad te imam“? Sestra Neža ji
odgovori: „Takšen moški je kot človek, ki nikdar ne moli, pa pravi, da veruje.“
Med obema se razvije daljši pogovor, v katerem postane jasno, da zdravnik Scholz tudi na razglednicah, ki jih pošilja Marjani, ne najde nobene besede ljubezni. Govoriti in ravnati, nekaj početi in se k temu priznavati — spada skupaj, tako v medsebojnem razmerju dveh ljudi kot v razmerju človeka do Boga. Pogoj za to pa je medsebojno zaupanje. Slehernik mora svoje odnose do drugih oseb prej ali slej priznati. Na to opozori sestra Neža.
Na koncu pogovora zmolita Marjana in sestra Neža skupaj očenaš.
Kako zelo ima sestra Neža prav, se pokaže kmalu za tem. Komaj je mlado dekle zapustilo hotelsko sobo zdravnika Scholza, vzame on telefonsko slušalko in pokliče Marjano. Skraja se ta nepričakovanega klica zveseli. A ljubezenske besede tudi to pot ni. Razočarana spusti Marjana slušalko na telefon.
• Ljudje potrebujemo besed ir znamenj, s katerimi izražamo drugim ljudem svoje misli in čustva-Če mi nekdo reče „imam te rad“, ta izjava terja od mene, da povem, k8' ko je z mojo ljubeznijo: ali imam tudi jaz njega rad ali ne. Za moj odgovor niso nujne besede, tudi 8 kretnjami in znamenji lahko odgovorim; celo z molkom lahko velik0 povemo.
Vera je vedno neki osebni odnos-Verovati pomeni toliko kot zaupati-V veri se človek obrne zaupljivo na Boga. To svoje zaupanje izrazi čl°' vek z besedami, to je z molitvijo-Vsaka molitev vsebuje priznanji Bog, zaupam ti, rad te imam!Tak° se izkaže molitev kot navzven obr' njena plat vere. Molitev in vera spa' data skupaj. Z Martinom Lutrorn lahko rečemo: „Kaj je vera drugeg3 kot molitev?"
Bog ne potrebuje naše molitva-pač pa mi potrebujemo občevanja Z osebnim Bogom in s tem molitev. • Mnogi kristjani imajo težave z molitvijo. Nekateri tožijo: „Kot otrok sem še lahko molil. Danes mi pa tiste otroške molitve nič ne povedo-Ne morem jih več moliti.“ Drugi m°' nijo: „Molitev svetä nič ne sprem®' ni.“ Ali: „Ne najdem več miru Z® molitev.“ In končno: „Če poskušam moliti, imam občutek, da ostaja®1 sam, da me Bog sploh ne sliši." ^
r
ne molilni mlinčki
Molilni mlinček je lesena ali železna posoda budistov, napolnjena z napisanimi molitvami, ki ga vrti človek z roko ali pa s pomočjo vetra ali vodnega kolesa. Da ni tako vrtenje mlinčka nikakršna molitev, je samoposebi umevno.
Tudi samo nizanje mnogih besed še ni molitev. Naš Gospod nas je opozoril: „Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani: mislijo, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besedi.“
Molitev naj bo oseben, zavesten, topel pogovor z Bogom. O vsem, kar nekoga zaposluje. Spremlja naj človekov vsakdan čimbolj živo. Vse naj človek načrtuje in gradi z Bogom, o vsem se naj z njim pomeni, k vsemu naj ga kliče kot prijatelja.
V molitvi dobiva človek novo svetlobo: spoznava božje načrte in svoje ravnanje, ter sebe usmerja k Bogu. V njej človekovo srce zagori v novi dobroti in ljubezni.
Ves dan naj bi bil prepleten z molitvijo: jutranja podaritev vsega dneva Bogu, čezdnevne kratke navezave na Boga („Bog, verujem vate, rad te imam!“), večerna zahvala.
Načini molitve? Veliko jih je, npr. kratki stavki, ustna molitev (znanih molitev ali tistih iz molitvenika), premišljevanje (stavkov iz svetega pisma), skupna molitev (ki vernike tudi poveže med sabo), liturgična molitev (molitev vse Cerkve in Kristusa v njej).
ježkih trenutkih se pa ljudje vendar-6 zatekajo k molitvi.
® Za Jezusa pa tudi za pisatelje Svetega pisma je molitev nekaj sa-^oposebiumevnega, zato vedno Zr|ova ljudi opominjajo, naj je ne za-
nernarjajo.
Evangeliji poročajo o Jezusovi delitvi. Jezus se pred vsemi veliki-odločitvami umakne v samoto in npr. pred začetkom javnega delovanja, pred izbiro dvanajstih aPostolov, pred odločitvijo za pro-®tovoljno smrt na križu (v njej se J6zus izroči v božje roke z neomaj-Pim zaupanjem in to zaupanje ni ra-z°čarano: saj se Jezusovo trpljenje ne konča s smrtjo, marveč z vsta-Jenjem, v samem umiranju.
Jezus naroča tudi nam, da je tre-ba vedno moliti in se ne naveličati.
® Po Jezusovi smrti in vstajenju ®° se apostoli zbirali k skupni mo-ltvi- Iz nje so črpali moč za ozna-
njevanje evangelija. Skupna molitev je pomenila središčno točko prvih krščanskih občin; ta je določevala njihovo celotno življenje. V zgodovini Cerkve ni bilo nobene dobe, ko bi ta ne molila. Njena molitev je bila živa, saj je prihajala iz moči svetega Duha.
Molitev Cerkve je predvsem hvala Bogu in zahvala njemu. Najvažnejša oblika nje je slej ko prej obhajanje mašne daritve. Odlično mesto ima tudi molitev dnevnic, ki jih moli Cerkev v različnih dnevnih časih in katere najvažnejši sestavni del so psalmi; to so molitve iz svetega pisma stare zaveze. Vendar tudi romanja, razne pobožnosti, rožni venec in križev pot so stalne oblike cerkvene molitve.
•	Človekova osebna molitev je podobna medčloveški govorici. Od nje se razlikuje v dveh stvareh: Bog in človek nista na isti ravni, kot sta dva človeka na isti; Bog, ki ga v molitvi nagovarjamo, ostaja neviden in nem. V tem dvojem je težava molitve. A ne nujno. Ker nismo z Bogom na isti ravni, temveč je on naš Oče, se mu lahko popolnoma zaupamo. Bog ostaja nem, ker nam je že v Jezusu vse povedal: naša dolžnost je, da njegove besede poslušamo, si jih prisvojimo in jih živimo.
#	Mnogi današnji ljudje zavračajo predvsem prošnjo molitev. Ali ne izkusimo le prevečkrat, da naše prošnje za zdravje, pomoč v stiski, mir na svetu niso uslišane?
Če Boga prosimo, ga najprej prosimo za njegovo ljubezen. Prošnja za njegovo pomoč je šele na drugem mestu. Ta vrstni red je pogoj za prošnjo molitev: le ena vrednota je, ki ima brezpogojno ceno, to je Bog sam. Prošnji zanj je Jezus zagotovil uslišanje.
Neka mati, ki prosi Boga za o-zdravljenje svojega na smrt bolnega otroka, prosi za življenje tega otroka. A če izhaja ta materina prošnja iz žive vere, je v njej tudi zaupanje, da Bog za nas skrbi. Zato tudi neka neuslišana prošnja ne vodi do obupa nad molitvijo.
(dalje na strani 31)
/ \ besede brez odmeva
Znani teolog Karl Rahner je zapisal tole:
O svojih molitvah bi ti rad govoril, Gospod.
Ah, Gospod Bog, ne čudim se, da moje besede pristanejo tako daleč od tebe. Saj tega, kar molim, pogosto sam ne poslušam. Moja molitev je pogosto pravzaprav le neka „naloga“, neko „naloženo delo“, ki ga opravljam in o katerem sem vesel, če je za mano. Zato sem, ko molim, pri svoji „nalogi“, namesto da bi bil pri tebi.
Ja, tako je z mojo molitvijo. Priznam. Vendar, moj Bog, malone mi noče uspeti, da bi se svoje molitve, ki to sploh ni, kesal. Kako naj zmore človek pogovor s teboj? Ti si tako daleč in nedosegljiv. Če molim, potem mi je, kot da bi vse moje besede padale v temno globino, iz katere ne prihaja noben odmev, ki bi mi sporočil, da so moje molitve dosegle dno tvojega srca.
Gospod, vse življenje moliti, govoriti, ne da bi čul en sam odgovor, ali ni to zame preveč? Ali razumeš, da vedno znova bežim od tebe im se pogovarjam in imam opravka z ljudmi in stvarmi, ki se mi odzivajo.
Ali pa naj prevzetost, ki ml prihaja pri molitvi, ali spoznanje, ki ga imam pri premišljevanju, razumem kot tvojo besedo in tvoje razsvetljenje? O Bog, pobožni ljudje to kaj hitro tako razumejo. Meni je pa celč to verjeti težko. V vseh teh dogajanjih najdevam vedno znova samega sebe in le prazen odmev na svoje glasne klice.
tolažba za „neuporabne očete“
Poznam očeta, ki zna čisto vse: zidati hiše, obrezovati drevje, variti in vrtati, strugati in polirati, fotografirati in razvijati. Ima sina, ki ga „trdo drži“, da bo nekoč „pameten človek“. Jemlje ga k sebi in mu daje naloge: „Tu je deska, tu pet žebljev. Zabij Jih v enaki razdalji in noben žebelj ne sme biti ukrivljen!“ Sedemletnik se spravi na delo. Pa že pride oče: „Ja, poba, ti ne boš za nobeno rabo! Kako boš kdaj zbil kakšen zaboj, če niti enega žeblja ne znaš zabiti naravnost?“
Posledica? Fant se bo svojega očeta izogibal. Ko bo oče prihajal z dela, se bo fant kar zapiral vase. Ob sobotah se bo nastavljal tako nerodno, da ga bo oče jezno zapodil.
Kakšen bi bil prizor pri „neuporabnem očetu1*?
„Očka, ali smem zbiti zaboj?“ — „Fant, to ni tako preprosto! Tudi jaz sem večkrat to poskusit, pa sem udaril pogosteje po prstu kakor po žeblju. No, pa le poskusi!“
In fant gre na delo. Tudi on zadene prej prst kakor žebelj, ki se skrivi. Na koncu pa le ima zaboj In ga pokaže svojemu „neuporabnemu očetu“.
Ta se začudi: „Ja, fant moj, to sl pa prlma naredil! Tako niti jaz ne bi znal.“
Fant bo vesel in ponosen In očeta bo Imel rad.
Ernest EH: MODRI STARŠI — SREČNI OTROCI
res nebeški telefon?
Pisatelj Cevc je zapisal, da je rožni venec nebeški telefon, po katerem se pogovarja z Bogom. Za vernega je pravzaprav vsaka molitev neke vrste nebeški telefon. Vendar je proti temu „telefonu“ pogosto čuti krepke ugovore. Poglejmo nekatere:
•	„Molitev je nesmiselno početje.“ — To bi držalo, ko ne bi bilo Boga. Molitev bi bila kakor telefonski pogovor, kjer ne bi bilo na drugem koncu žice nikogar. A ateist bo moral odgovoriti na vrsto težkih vprašanj: Odkod vesolje? Odkod red v njem? Smisel življenja?...
•	„Če je molitev sploh koristna, potem ni zato, ker bi Bog pomagal, temveč ker človek z njo sam sebe pomiri. Molitev je le pobožna samotolažba, utvara, mamilo, samoprevara.“ — Temu ugovoru botruje prepričanje, da je Bog, če sploh je, povsem nepoznan. Ta misel je pa v popolni opreki z božjim razodetjem.
•	„Kaj Bogu mar tisoč malenkosti, s katerimi ga ljudje nadlegujejo?" — Božji Sin je ljudi spodbujal, naj se Bogu približajo s prošnjami za vse, kar jim leži na srcu. Verni ljudje imajo z molitvijo dobro izkušnjo: velikokrat so uslišani. Zahvalne tablice po romarskih cerkvah so zgovorne priče božjih posegov v življenje ljudi.
•	„Ali ni božja pomoč izostala celo v velikih stiskah? Kako bi bilo sicer na svetu toliko nezakrivljenega trpljenja in nesreč?“ — Ko je Jezus v Getsemaniju prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo njega, ga je Oče uslišal, a ne tako, kakor ga je Jezus prosil: ni mu odvzel keliha trpljenja, poslal mu je pa angela tolažnika. Božjih načrtov ne poznamo, čeprav vemo, da so sad božje brezmejne ljubezni. Cilj vsake molitve je uresničenje božjih načrtov.
•	„Zakaj gre brezbožnim pogosto dobro, dobrim pa zanič?“ — Končni obračun nad usodo posameznika si je pridržal Bog. Ta obračun bo veljal vso večnost.
•	„Zakaj moliti, če Bog že vnaprej vse ve in nam je v svoji dobroti pripravljen pomagati?" — Kljub temu nam je Jezus naročil, naj se na Boga obračamo s svojimi prošnjami.
•	„Kako naj molitev spremeni božje načrte, saj ti ne morejo biti odvisni od človeških posegov?“ — Molitev božjih načrtov ne spreminja, temveč se vanje vključuje. Bog je že vnaprej navezal določene milosti na molitev: če ta bo, bo dal tiste milosti, če ne, ne.
(nadaljevanje s strani 3)
Nveč izdelkov prodajo v Italiji, letos Pa se jim je odprl tudi grški trg. Izvajajo hipoklorit, natrijevo lužno in solno k|slino in natrijev tripolifosfat. Z izvo-j0,n so lani zaslužili okoli dva milijona dolarjev.
■DRIJA
Hudnik živega srebra naj bi po šestih e,ih mirovanja zopet začeli izkoriščati. Letos bo proizvodnja minimalna, nako-PaH naj bi le okrog 45 milijonov ton ži-Ve9a srebra. Cene bodo zato nekoliko V|sje od sedaj veljavnih svetovnih cen, j(endar bodo domača podjetja pripravlja plačati to razliko, saj jim ne bo Rreba za drage devize uvažati iz tujine. Hudnik si bo z izvozom zaslužil dovolj daviz za nakup opreme.
IZOLA
^biška flota je bogatejša za dve novi ^dji, ki so ju izdelali v ladjedelnici breben v Veliki luki na Korčuli. Na-jdjjeni bosta lovu plave ribe. Ribiči b°do s tema dvema ladjama laže izpol-ddi letošnji načrt ulova, ki predvideva f500 ton rib. Lani so ulovili le 5000 ton rib.
JESENICE
Mednarodna železniška postaja je lani Uresničila gospodarski načrt. Na po-dtaji se je ustavilo 21 tisoč tovornih in '2 tisoč potniških vlakov. 520 zapornih je sprejelo iz tujine 90 tisoč va-9onov, oddali pa so 65 tisoč vagonov avstri]skim železničarjem. Naložili in tožili so dva milijona ton blaga in Padali 83 tisoč vozovnic.
Kranj
Kabinet slovenske fotografije je v bazeni stavbi Gorenjskega muzeja pri-Pravil razstavo fotografij iz obdobja [Td dvema vojnama. Razstavljenih je bdo 90 del iz te stare, zlate dobe slovanske fotografije. Takrat so naši avtorji na mednarodnih razstavah želi obilna priznanja. Razstava je bila del Pragleda slovenske fotografije od nje-n|b začetkov leta 1840 pa do danes.
Lendava
M hotelu Lipa so uredili kopališki del.
/------------------------------N
med vestuami
Z izrezki iz slovenskih in tujih listov skušamo prikazati resnično podobo sedanjega slovenskega trenutka. Čeprav smo pri izboru za resnico nadvse natančni, odgovarjajo končno za utemeljenost poročil njih pisci oziroma uredništva zadevnih listov.
V______________________________J
SLOVENSKA DRŽAVA:
GOSPODARSKA ZMEDA V JUGOSLAVIJI
Že nekaj tednov ne pride iz Jugoslavije živa duša, razen seveda kakih jugoslovanskih funkcionarjev, ki pridejo „službeno“, in nekaterih kategorij, ki hodijo v zamejstvo redno vsak dan delat (postrežnice, prodajavke in še kdo), a še to velja le za slovenske obmejne kraje. Očitno je, da je slovenska vlada iztrgala te koncesije osrednji vladi.
Ne glede na to je Slovenija prav tako kot ostala država odrezana od ostalega sveta. Ljudje so neverjetno ogorčeni. Celč v tisku je brati pozive, naj tisti odstopijo, ki so pripeljali državo tako daleč, da se mora zdaj posluževati takih ukrepov, da bi privarčevala devize za najnujnejše vračanje dolgov tujini. Ljudje zahtevajo, da se pove, kdo je zakrivil tako zadolžitev v tujini in zakaj.
A odgovora seveda ni. Izgovori izzvenijo v fraze v smislu, češ „vsi smo krivi, ker smo živeli prek svojih sredstev“, „preveč smo živeli na kredit", „premalo smo delali“ itd.
Toda ljudje vedo, da to ni res. V tujini se je zadolževala le vlada, saj drugi niso mogli najemati kreditov v tujini. Tito je ob vsakem svojem potovanju, t. j. „uradnem obisku“, v tujini redno zahteval posojilo vsaj nekaj stotin milijonov dolarjev kot dokaz prijateljstva in dobre volje dotične države. Nekatere države so mu v tej zvezi tudi same ponujale posojila, da bi dokazale svojo naklonjenost jugoslovanskemu „samostojnemu stališču“ nasproti Moskvi. V Jugoslaviji so si meli roke in veselo zapravljali tuje valute, ki so postale dejanska valuta v Jugoslaviji, posebno dolar in nemška marka.
Zdaj si še nihče ne upa vreči krivde na Tita in njegovo garnituro centralistov, ki se je prikobalila na oblast po letu 1971. Vendar kaže, da se bo treba kmalu lotiti tudi Tita in njegovega kulta. Brez realistične kritike dosedanje notranje in zunanje, predvsem pa seveda tudi gospodarske politike se Jugoslavija nikoli več ne bo izkopala iz sedanjih težav.
Gospodarstvo je dobesedno v razkroju. Zmeda je nepopisna. Nihče več nima pregleda nad ničemer. Poprečna plača v Sloveniji (okrog 1,200.000 starih dinarjev) je zdaj vredna npr. v italijanski valuti le še 200.000 do
225.000	lir, kar je daleč pod najnižjo plačo v Italiji, ki znaša zdaj okrog
500.000	do 600.000 lir. Najnižja pokojnina (socialna) v Italiji znaša okrog
260.000	lir.
Težko je reči, če se ljudje v Sloveniji na splošno zavedajo tega strašnega padca življenjske ravni ali ne. Položaja se bolj ali manj jasno zavedajo le izobraženci, ostali se na splošno še niso vzdramili iz omamljenosti, v katero sta jih zazibala poneumljajoči Titov kult in kult potrošništva s pomočjo lahkih posojil v bankah, ki jih ni bilo prav nič težko odplačevati zaradi nizkih obresti in dirjajoče inflacije (40% letno). To potrošništvo si je dajalo
duška s kupovanjem avtov in vsakovrstnega, naravnost nepopisno ogabnega kiča v stanovanjih in celč na pokopališčih.
Slovenija je zdrknila nizko. In grozi zdrkniti še nižje, naravnost v družbo narodov tretjega sveta. Listi (v Jugoslaviji) prinašajo danes „tolažilno“ novico, da je tudi Indonezija uvedla denarno takso na izhod iz države. V taki družbi naj bi se zdaj Slovenci dobro in domače počutili.
Razkroj Jugoslavije se je začel. Izhod je seveda le v demokratizaciji, a na to odločujoča plast v državi, posebno v Srbiji, ni pripravljena pristati. Bolj demokratično krilo v partiji pa je premalo pogumno in odločno.
SLOVENSKA DRŽAVA, Toronto, dec. 82/1.
Zdravja in razvedrila željni gostje.imajo na razpolago bazen s toplo termalno vodo, tri kabine za podvodno masažo, finsko kopel, trimski kabinet in oddelek za fizioterapijo. Uredili so tudi zdravstveno službo. Z izvajalci del pa je uprava hotela manj zadovoljna, saj so morali kmalu po otvoritvi zaradi obnove zapreti finsko kopel in kabino za podvodno masažo.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG:
KARDINAL V ZAGREBU
Kdo bo v Jugoslaviji kardinal? Zagrebški nadškof Kuharič? Ali ljubljanski nadškof Šuštar? Ali nobeden? Tako so se spraševali hrvaški in slovenski katoličani in tako so spraševale tudi jugoslovanske komunistične oblasti v beograjskem središču, v Zagrebu in v Ljubljani.
Za papeža stvar ni bila preprosta. Doslej je bila kardinalska čast povezana z nadškofijskim sedežem v Zagrebu, in to ima tudi svoj razlog. Zagrebška nadškofija je najvažnejša cerkvenopravna pokrajina na Hrvaškem, Hrvati pa so od obeh jugoslovanskih katoliških narodov — hrvaškega in slovenskega — daleč številnejši.
Kajpada se papežu pri imenovanju kardinalov ni treba ozirati na to, kdo je številnejši; lahko bi dal kdaj kardinala tudi Slovencem. A to pot bi s tem naletel na težavo. Osrednje beograjske oblasti, ki so Kuhariču povsem nenaklonjene (kot tudi pokrajinske v Zagrebu), so dale papežu večkrat vedeti, da ne bi imele nič proti kardinalu Šuštarju, proti kardinalu Kuhariču pa veliko. Ko bi šel papež v to, bi oslabil Kuharičev polažaj in s tem razočaral hrvaško Cerkev.
Zakaj imajo komunistične oblasti toliko proti Kuhariču? Zato, ker brani pravice svoje Cerkve tudi tedaj, kadar ve, da s tem zadene oblasti v živec. Tako se je vedno znova javno upiral monopolu marksistično-leninističnega pogleda na svet in ateizmu v šolah. Terjal je, da smejo verni svojo vero živeti in izpovedovati, da jim je ni treba iz strahu pred posledicami skrivati. Za katoličane po bolnišnicah in zaporih je zahteval možnost dušnega pastirstva. A Kuharič je šel še en korak dalje. Oblasti je opozoril, naj človekove pravice občanov — vernih in nevernih —, ki jih imajo za politične nasprotnike, spoštujejo.
K pravicam katoliške Cerkve na Hrvaškem spada za Kuhariča tudi pravica do neponarejene in neskrajšane zgodovine. Pri tem gre predvsem za nadškofa Stepinca, ki je bil na uprizorjenem procesu 1946 obsojen na 16 let prisilnega dela in ki je 1961 umrl v pregnanstvu v neki hrvaški vasi. Uradna jugoslovanska zgodovina ga prikazuje kot sodelavca medvojnega hrvaškega ustaškega režima. Kuharič si ni dal vzeti pravice do nastopa proti temu popačenju dejstev. Pri maši v zagrebški stolnici ob dvajseti obletnici Stepinčeve smrti je rekel, da se očitki proti Stepincu ne opirajo na resnico, marveč na oblast. To njegovo odkritost mu je politčno vodstvo vrnilo z obtožbo, da podpihuje protirevolucijo. Pri hrvaškem ljudstvu so mu pa te njegove besede prinesle spoštovanje in naklonjenost.
A Kuhariču ni nič bolj tuje, kot to, da bi postal politična figura. Kmečki sin iz vasi Pribič se čuti predvsem dušnega pastirja v najbolj resničnem pomenu besede: skrbi za duše hrvaških katoličanov, ki jih vidi oklenjenega od vladajočega materialističnega svetovnega nazora in od z Zahoda pritekajočega dejanskega materializma. Svojim duhovnikom je vedno za pogovor na roko. Nikogar ne sprejme zviška. Glede tega ne bo niti kardinalski škrlat nič spremenil.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 13. jan. 83.
LJUBLJANA
Moda 83, sejem konfekcije, modnih tkanin, obutve in galanterije, je na Gospodarsko razstavišče privabila 50 tisoč ljudi. Sejem so spremljala tudi strokovna predavanja in srečanja predstavnikov tekstilne in oblačilne industrije. Najboljšim razstavljalcem so podelili nagrade. Med slovenskimi nagrajenci so bila Almira iz Radovljice, Rašica iz Šmartnega pod Šmarno goro, domžalski Toko in kamniški Utok.
LOČICA PRI POLZELI
Gasilsko društvo je v začetku leta praznovalo svojo petdesetletnico. Na letnem občnem zboru je predsednik društva orisal zgodovino društva in o njegovih načrtih. Ponosni so na svoj lepo urejen gasilski dom. Še živečim ustanoviteljem društva so ob tem jubileju podelili posebna priznanja.
MARIBOR
Rotovž, ki se ga je že precej lotil zob časa, so le začeli obnavljati. Najprej so se lotili poročne dvorane in stopnišča. Obnovili so tla, električno napeljavo in stene. Tudi z obnovo zvonika bodo kmalu začeli. Za rešitev starega mestnega jedra pred propadom so doslej zbrali okoli sto milijonov dinarjev, izdali pa okrog osemdeset milijonov.
MARIBOR
Otroški oddelek mestne knjižnice v Dvoržakovi ulici se je dobro pripravil na letošnje šolske počitnice v januarju. V programu „veselih počitnic“ so bile družabne igre, knjižne uganke, ogledi zanimivih knjig, ure pravljic, predvajanje filmov, poslušanje kaset, risanje in oblikovanje. Prireditve so bile dobro obiskovane.
murska sobota
Zahodnonemški in domači strokovnjaki 30 na tukajšnji prašičji farmi, ki je naj-Vecja_y Sloveniji, montirali napravo za Prečiščevanje gnojnice. Trdne odpadke P°do uporabljali za klasično gnojenje P0|j- Naprava je stala okrog 65 milijonov dinarjev. Okoličani in delavci na 'armi so je še posebno veseli, saj jim odslej ne bo treba več prenašati smra-
MURSKA sobota
Podjetje Pomurka je kljub težavam pri uv°zu surovin in pomanjkanju deviznih Sredstev uspešno končala lansko Proizvodno leto. Na domačem in tujem jrzišču so prodali 7678 ton piščancev 'n okrog šest tisoč ton razkosanih piščancev. Z izvozom so zaslužili okrog Snristo tisoč dolarjev. Letos bodo razkrili in posodobili klavnico, tako da ne dodo več odvisni od klavnice v Zalogu.
NOVO MESTO
Podjetje Keramika je sklenilo pogodbo z 2ahodnonemško firmo Pfeil&Schmidt d Prodaji peči. 90-članski kolektiv bo Iako zaslužil sedemsto tisoč mark. No-vomeški pečarji so eno redkih dolenj-skjh podjetij, ki za izvoz na zahodno rz|šče ne potrebuje državnih deviznih
sredstev.
nova gorica
No 12. srečanju malih odrov se je v dovetih dneh zvrstilo šestnajst prediv. Ker mesto nima svojega gledali-r^a so igralske skupine nastopale v solkanskem gledališču, v kulturnih do-oiovih obeh Goric in v hotelski dvorani ; Gorici. Laskavih ocen je bila deležna Predstava Golobnjače, ki je bila ponekod drugod prepovedana. Mala drama z Ljubljane je s predstavo „Tišina osmega jutra“ Edvarda Kocbeka zaključila to pomembno gledališko sreča-
pETlŠ0VCI
Kojižnica in kulturno društvo sta dve Novejši pridobitvi, okoli katerih se bo ddvijalo kulturno življenje tega kraja, knjižnico so zgradili s prostovoljnim delom, del denarnih sredstev pa je pri-P'oknila Kulturna skupnost Slovenije, bralcem je na razpolago več kot osem-
DELO:
GOLUBNJAČA
Predstava Golubnjače, gledališke igre mlajšega srbskega pisatelja Jovana Raduloviča, je v minulem mesecu dni postala glavni jugoslovanski gledališki dogodek, problem in škandal. Premiero je doživela v novembru, in sicer pri Dramskem centru Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu pod režijskim vodstvom Dejana Mijača. Bila je, kot pričajo kritični odmevi in sprejem pri občinstvu in kot se po navadi reče, uspešna predstava. Na matičnem odru je bilo blizu deset ponovitev in bilo bi jih zagotovo še več, če ne bi bilo prišlo do politične intervencije.
Na zahtevo mestnega komiteja ZK je bila Golubnjača umaknjena s sporeda Dramskega centra in diskvalificirana kot nacionalistična. Kmalu za tem se je predstava preselila iz Novega Sada v Beograd ter v dvorani tamkajšnjega Študentovskega kulturnega centra bolj ali manj normalno „nadaljevala“ svoje življenje.
DELO, Ljubljana, 19. jan. 83/6.
DELO:
KAJ PRIKAZUJE „GOLUBNJAČA“?
Josip Vrhovec, član predsedstva CK ZKH je ob idejnih konfrontacijah v zvezi z „Golubnjačo“ (med drugim) dejal:
Kaj „Golubnjača“ prikazuje? Življenje v hribovskem zaselku v šestdesetih letih. Torej po naši revoluciji, torej po delu razvoja našega socializma.
Izpričuje popolno, ne samo materialno, pač pa tudi dohovno, kulturno, družbeno degradacijo. Govori o splošni deformaciji življenja, ki najde svoje razsežnosti v našem konkretnem jugoslovanskem socializmu. Pisana pa je s težnjo, da bi prinesla splošno resnico, splošno umetniško sporočilo, kar dokazuje, da ne gre za osamljen primer majhnega hribovskega zaselka, katerega življenje delo opisuje na podlagi zgodb nekaj družin ali skupine likov, temveč gre pravzaprav za nekaj, kar naj bi pokazalo, na kakšen način se to življenje razpleta v tem srbskem oziroma narodnostno mešanem kraju, kako se razpleta v okviru jugoslovanskega socializma in jugoslovanskega družbenega položaja. Če hočemo ali ne, gre za to; in glede na to ugotovitev so tudi sporočila jasna.
Nobeden od likov ni pozitiven. Gre za splošno brezizhodnost, ki ne vodi nikamor.
Vse tisto, kar je v tej srbski vasi kaj veljalo, je zdaj „na dnu jame Golubnjače“. Torej, partizanska vojna in tisto, kar je morebiti ostalo živo, da bi gradilo socializem, nič ne velja po merilih „pravega srbstva“. Tisto, kar je v življenju ostalo in kar je podano skozi like v tej drami, je le zavrženi in razočarani prvoborec, so le pokvarjeni in primitivni farji, učitelj homoseksualec, mati prostitutka, njen nezakonski otrok in kmetje, vsi po vrsti asocialni tipi, ki že po najpreprostejši logiki morajo končati v kriminalu, političnem ali kakem drugem.
Kanček človeškosti je vsej tej tragični drami šele na koncu. To je pesem hvalnica svetosavskemu in pravoslavnemu srbstvu, ki se ji pridružuje tudi razočarani prvoborec Damjan.
Kaj se je zgodilo z našo revolucijo in našim socializmom?
Katero družbo kritizira naturalizem „Golubnjače"?
DELO, Ljubljana, 17. jan. 83/2.
DELO:
„PRIMER KÖRTING“
Po likvidaciji Körtinga je predsednik poslovodnega odbora Gorenja Janez Miklavčič izjavil novinarjem: „To je edini način, da odpravimo žarišča svojih težav in da se uspešno vključimo v splošna jugoslovanska prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva.
Žal, piše S. Stepanovič v Večernjih novostih, ni prvikrat, da skušajo pravo gospodarsko sramoto omiliti s tako ganljivim tonom. Ko bi bil vsaj ta vogal „splošnojugoslovanskih prizadevanj“ in prispevek k razvoju jugoslovanskega gospodarstva navzoč tudi takrat, ko so se (pred štirimi leti odgovorni ljudje v Gorenju in SR Sloveniji) odločili, da kupijo tovarno Körting v ZR Nemčiji, čez katero so dotedanji lastniki že napravili križ...
Ampak Körting ni osamljen, marveč so povsem jasne nekatere zakonitosti, po katerih se odigravajo prave investicijske kriminalke, in sicer v okviru „strategije republiškega gospodarskega razvoja“.
Za prvo fazo gre, ko vsej jugoslovanski javnosti oznanijo, da bo to, kar nameravajo storiti, nekaj čudovitega. Tako je bilo tudi v tem primeru: tvezli so pravljice, kako da bo Gorenje ob pomoči sodobne nemške tehnologije naredilo pravi „bum“ na svetovnem tržišču elektronske akustike in televizijskih sprejemnikov.
Za drugo fazo gre, ko trčijo na težave. Körting se je začel kobacati, nastajale so izgube, začeli so delati sanacijske programe ... Vendar navkljub resnici še vedno prepričujejo javnost, da je vse v redu, da rešitev prihaja ...
Za tretjo fazo gre takrat, ko se osramotimo. Ko vsem postane jasno, da ni več izhoda. V primeru Körting to pomeni skoraj 150 milijonov zahodno-nemških mark Izgube za Gorenje in odpustitev 600 delavcev Körtinga, med katerimi je največ Jugoslovanov. In takrat, torej v tej fazi, združenemu delu in javnosti pojasnjujejo, da je likvidacija prava poteza in „prispevek“ k splošnojugoslovanskim prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva ...
Toda vselej je pri takšnih gospodarsko-političnih pustolovščinah manjkala še ena faza. Faza odgovornosti. Ali je v „primeru Körting" omenjeno vsaj eno ime, o katerem bi bilo rečeno: „Ta in ta se je zmotil, čeprav z najboljšim namenom ...“
Namesto tega je v „igri“ 7000 imen. Toliko je namreč delavcev v Gorenju in vsi bodo nosili breme izgub, megalomanije, nepremišljenosti, etatističnih konceptov... Tisti, ki so resnično odločali, bodo tudi tokrat ostali neimenovani.
In če bi v naši praksi obstajala tudi ta faza odgovornosti, ne bi bilo prejšnjih treh.
DELO, Ljubljana, 18. jan. 83/2.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG:
AMERIŠKI DOLARJI ZA POLITIKO NEUVRŠČENOSTI
Posojilo dobre 1,3 milijarde dolarjev, ki so ga pripravljene dati zahodne države Beogradu, je očuvalo Jugoslavijo pred splošno odložitvijo plačil njenih obveznosti. A tudi Jugoslavija ve, da so časi velikodušnih posojil mimo.
Ali bo ta nova denarna injekcija bolnemu jugoslovanskemu gospodarstvu zares k pridu, dvomijo celö nekateri upniki. A v WasViingtonu sklepajo takole: če bi na Zahodu z zaporo posojil in zavrnitvijo odložitve plačil prisilili Beograd h korenitejšim gospodarskim ukrepom, bi prišle na površje centralistične, v Moskvo usmerjene sile.
sto knjig. Kulturno društvo Jože Hrovat pa je kmalu po ustanovitvi lani že začelo zbirati člane za folklorno skupino in mešani pevski zbor.
PIVKA
Inštitut za raziskovanje Krasa je ob mesecu kulture pripravil razstavo o jamarski tehniki nekoč in danes. Obiskovalci, predvsem šolske skupine, so si lahko ogledali tudi jamarsko opremo in razne načine premagovanja ovir v jamah.
PORTOROŽ
Skromne snežne razmere v času zimskih počitnic so bile gotovo vzrok za dobro zasedenost tukajšnjih hotelov. V drugi polovici januarja se je vsak dan mudilo več kot 1700 gostov v hotelih.
PREVALJE
Vorančevi kulturni dnevi, posvečeni 90-letnici rojstva tega velikega koroškega pisatelja, so se začeli s prireditvijo v kulturnem domu. V počastitev tega jubileja bodo letos na Koroškem številna slavja in znanstvena srečanja.
RAVNE NA KOROŠKEM
Železarni se letos obetajo boljši časi. Samo v januarju se je število naročil iz tujine zelo povečalo. Na konvertibilni trg bodo izvozili za okrog 18 milijonov dolarjev izdelkov. Z naročili so tudi v obratih Valjarna in Kovačnica dobro preskrbljeni.
ROGAŠKI SLATINA
Število samoplačnikov, ki prihajajo na zdravljenje, se je povečalo, dočim je število tistih, ki jih pošiljajo zdravstvene ustanove, hitro padlo. Lani so v zdraviliških hotelih zabeležili tri odstot; ke manj gostov kot leto poprej. Novi hotel Sava se tudi že uveljavlja med tujimi gosti. Računajo, da jim bo tujski promet prinesel okrog 211 milijonov dinarjev. Večji del tega denarja bodo porabili za odplačilo dolgov, ki so jih najeli v tujini.
SEMIČ V BELI KRAJINI
150 članov vinogradniškega društva se je udeležilo zbora vinogradnikov. Težak položaj kmetov je bila glavna tema razprav. Težave imajo zaradi slabe
Prodaje vina, saj gostilničarji raje ku-Pdjejo cenejše vino iz južnih krajev. Tudi posojila za obnovo vinogradov je 'ežko dobiti. Močno jih je prizadela tudi visoka stopnja inflacije, ki je zmanjkala učinek doplačil zadrug za odkup-ijeno grozdje.
SLOVENSKA BISTRICA
Obrtno združenje je pred nedavnim ku-P'io starejšo stanovanjsko hišo in v jjiej uredilo svoje poslovne prostore. Onieniti velja tudi, da je obrt v tej ob-“'rii postala pomembna veja gospodarstva. Lani so obrtniki ustvarili že b’5 odstotka dohodka v občini.
SpODNJA IDRIJA
Delavci v podjetju Iskra niso v skrbeh Za svoja delovna mesta. Kompresorske Rotorje sta domači in tuji trg zelo dobro sprejela. Samo lani so na tujem ,r9u prodali za šest milijonov dolarjev 'zdelkov. Proti koncu leta so morali tujk * * * * v obratih v Vrsniku in Hotederščici delati ob sobotah, da so do konca leta 'zPolnili vsa naročila.
Tolmin
Montažna naselja in mnogi nerešeni Problemi še vedno spominjajo na kata-sjrofalni potres pred šestimi leti. Za obnovo potresne škode bodo letos namenili nekaj več kot 200 milijonov di-darjev. Asfaltirali bodo poti do naselij ln kupili nove montažne hiše.
VELIKA POLANA
Destno podjetje iz Murske Sobote je daposled le asfaltiralo tri kilometre dol-9° občinsko cesto do vasi Gomilice. Modernizacija je stala 8,4 milijona di-darjev. Stroške so si porazdelile kra-Jevne skupnosti, ki imajo korist od te c®ste. Spomladi bodo utrdili bankine in Okopali cestne jarke.
vrba
'jonimanje za obisk Prešernove doma-d'Je je malo upadlo. 23.500 ljudi jo je ani obiskalo, predvsem otroci, Ki so j)rišli v šolskih skupinah. Leto poprej i® bilo dva tisoč obiskovalcev več. 'džgarjevo rojstno hišo pa je lani obiskalo okrog pet tisoč ljudi.
Z najnovejšo podporno akcijo skuša Washington tudi preprečiti, da bi trgovina med Beogradom in vzhodnimi državami Jugoslavijo privedla v politično odvisnost od Moskve.
V Jugoslaviji skušajo biti na vse strani odprti; to bo pa uspešno le toliko časa, dokler bo Zahod dajal denar.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 24. jan. 83/4.
LE MONDE:
PARTIJA SE VZNEMIRJA ZARADI „IZGREDOV TISKA“
„Na ZK mečejo blato in nanjo pljujejo, ta se pa obnaša, kot da bi deževalo,“ je izjavil Škrebič, predsednik ZK Srbije ob ostri kritiki delovanja KR in celotnega jugoslovanskega sistema, objavljeni v revijah Sociologija in Teorija. Pisatelja teh prispevkov Golubovič in Tadič sta nekdanja profesorja, ki so ju zaradi svetovnonazorskega „odklona" s filozofske fakultete odstranili. Po Škrebiču gre za poskus opozicije, da bi pripravila povratek buržoazne ideologije, zanikala razredno naravo jugoslovanske revolucije in se polastila oblasti.
Trditve, ki sta jih razvila ta profesorja, v bistvu prikazujejo ZKJ kot partijo, ki je ostala zvesta boljševiškemu izročilu. Menita, da odprava zasebne lastnine ni dokaz za njen socialistični značaj, kajti zgodovina je dokazala, da je tak ukrep lahko začetna točka za nova in težja zatiranja. Partija se ni odpovedala sovjetski „dogmi“, ki razglaša, da sta diktatura proletariata in politična demokracija nespravljivi, pripominjata ta dva. Socializem brez politične demokracije je pa le „moderna oblika nasilne vladavine“ in je ne-
zmožen narediti gospodarskemu izkoriščanju konec.
Pod pretvezo decentralizacije zvezne države je partija ustvarila republike in avtonomni pokrajini, ki so se spremenile v „majhne samostojne države,
v katerih je vsa oblast v rokah peščice“. Tako se centralizem, namesto da bi izginil, „množi“. Samoupravljanje je prišlo pod nadzorstvo države; ta mu določa oblike in meje v Jugoslaviji, spremenjeni v zvezno državo, kjer odsotnost demokratičnega pogovora preprečuje reševanje težav.
„Izgredi“ sredstev obveščanja so predmet pogostih napadov. Glavno, kar jim očitajo, je to, da so „podlegli buržoaznemu“ svetovnemu nazoru, „nacionalizmu", „anarholiberalizmu“ in da so pregazili temeljne misli ZK. „Klani“ so se „polastili“ določenih uredništev in „se postavljajo nad družbo“.
Nekateri časnikarji so načeli tudi vprašanje kritike voditeljev. Ce lahko tisk danes „opraska“ direktorje podjetij, sekretarje krajevnih partijskih komitejev, predsednike krajevnih skupnosti, se pa ni mogoče lotiti članov vlade in CK. Slavoljub Djukič, pogostni komentator Politike, piše v nekem uvodniku, da voditelji ne bi smeti biti „nedotakljivi". Dodaja, da je npr. javno mnenje slabo sprejelo odločitev vodstva, da ni hotelo navesti imen tistih, ki so odgovorni za sedanji gospodarski polom v Jugoslaviji. Edini odgovor, ki so ga dali, je bil, da je vzrok teh ujm v „objektivnih težavah“ in da je odgovornost zanje „kolektivna“. To načelo pa je nevzdržljivo: njegova dejanska uporaba lahko vplete v te nepoštene stvari ljudi, ki niso čisto nič krivi. Ta kolektivna odgovornost je toliko bolj neopravičena, ker bi bila ugotovitev krivcev (ki so obdržali ključna mesta) povsem možna.
LE MONDE, Pariz, 29. jan. 83/5.
OST-DIENST:
IZ SNOVI X. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Ankete o ljudskem mnenju so pokazale, da se je odnos delavcev v Sloveniji do režima v le štirih letih popolnoma spremenil. 1978 je bilo 72% vseh vprašanih delavcev prepričanih, da gre v Jugoslaviji razvoj v „demokratič-
(dalje na 35. strani)
ivan tavčar:
visoška kronika
Pri obravnavi proti Agati je pod gradom zbrana vsa Poljanska dolina. Kot glavna priča nastopi Marks: pove, da ga je Agata začarala. Videl jo je jahati ponoči na prašičih in metli. Njemu je v nogo včarala kremen, igli in žeblja. Agata vse to zanika.
' DOSLEJŠNJA VSEBINA:
Konec 17. st. živi na Visokem v škofjeloških hribih družina Khallan: trden kmet, a čudak. Polikarp z ženo Barbaro in sinovoma Izidorjem, ki zgodbo pripoveduje, in Jurijem.
Polikarp razodene pred svojo smrtjo Izidorju, da je kupil visoški kmetiji z denarjem iz v vojni zaplenjene švedske blagajne, zaradi katere je v sporu ustrelil sobojevnika Jošta Schwarzkoblerja iz okolice Passaua. Izidor naj gre po Joštovo vnukinjo Agato in jo pripelje na Visoko za gospodinjo.
Izidor gre res po Agato. Na Visokem jo imajo vsi radi.
Agata na plesu zaradi nekih besed udari Marksa, brata nekdanje Izidorjeve neveste. Ta sklene maščevanje: ovadi jo, da je čarovnica. Škof tega ne verjame, a vseeno ukaže „po-^ skus z vodo“._________J
„Da pride sedaj izpraševanje s trpinčenjem, je čisto gotovo, ker bi drugače ne mogli govoriti o pošteni sodbi!“ — tako je nergal ta Frueberger. „Če se malo podvizamo in če naš pomočnik tu za nami“ — tu se je starec ogledal po frajmanu — „svoje delo opravi, kakor se spodobi, še danes lahko vse v božjem imenu končamo.“
„Malo slabotna se mi vidi,“ se je oglasil v skrbeh črni iz Ljubljane, „mučnega izpraševanja bi ne mogla dolgo prenašati. Pritrjujem pa, da brez takega izpraševanja sodbe ni. Morda bi le kazalo, da prenesemo vse na jutri, da se grešnica čez noč nekoliko okrepča?“
Silno je bil nezadovoljen gospod Frueberger. „Kaj, da bi izgubili celo današnje popoldne? To ne gre! Cernu smo asesorji? Če že danes nočemo malo zakuriti pod obtoženko, da se ji razgrejejo udje, imamo vendar druge pripomočke, katerih se bomo morali poslužiti. Primer je res težak — kakor vselej, če tiči hudič vmes. Naj se v božjem imenu preloži mučno izpraševanje na jutri, a danes popoldne ne smemo ostati brez dela, ker smo vendar vestni sodniki! Če bi šlo po mojem, bi napravili kako poskušnjo, recimo s šivanko. Po mojem prepričanju ne bo šlo brez igle,“ je meketal kot hripav oven. „,Nadel-prob’, ,Nadelprob’,“ je zatulil nekajkrat ta ostudni starec in oči pod čelom so se mu napele.
„Kaj je to?“ je vprašala Rozala, žena mlajšega Frue-bergerja, ki je tičala med množico, Mihöla Schwaiff-strigkha, slonečega tik nje ob ograji.
Mihöl Schwaiffstrigkh je važno odgovoril: „Stvar je ta, da jo slečejo, da ji vzamejo vso obleko — e, kaj ti bom prikrival — da jo slečejo do golega. Ker ima vsak človek znamenja na svojem telesu, ji bodo zabadali v ta znamenja iglo, da vidijo, ali je kaj krvi v nji ali ne.” Ženstvo je kar otrpnilo, in gotovo bi bilo prišlo do hrupa, da ni pričel govoriti gospod glavar. Le-ta je izrekel mnenje, da poskušnja z iglo ne spada na javen prostor in tudi ne gre, da bi otroke in mlajše ljudi puščali k takemu.
„Pojdimo na grad,“ je menil Frueberger, „tam bomo že dobili primeren prostor.“
Morda bi se še prepirali, ker se mi je zdelo, da se je črni iz Ljubljane že tudi pripravljal, nekaj vmes zarenčati, kar je vstal prošt Urh Falenič s svojega sedeža in se približal sodnikom. V roki je nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To pismo je položil na mizo, rekoč: „Od presvetlega in previsokega gospoda škofa.“
Glavar in asesorji so v hipu vstali, sneli klobuke in jih položili predse. Ko je bilo pismo odpečateno, ga je predsednik prebral. Danes več ne morem povedati, kaj je bilo zapisano pod težkim pečatom, ker je od tedaj preteklo že skoraj dvanajst let. Toliko se še spominjam, da je škof zapovedal in dal vsakemu vedeti in v znanje, da je v pravdi Agate Eme Schwarzkoblerice pregledal vse, kar so zapisali in zaslišali, in da je prepričan, da ne bodo dobili dokaza, ki bi dognal resnico proti vsakemu dvomu. Navsezadnje je Joannes Franciscus zapovedal in
vsakemu, ki hoče poslušati, naznanil, da naj nad obdol-ženko poskusijo z vodo, in sicer tako, da bodi očiščena, če pride na kateri koli način živa iz vode. Čas za božjo sodbo je bil določen na drug dan ob devetih zjutraj, in sicer na mestu, kjer se pod Škofjo Loko zlivata obe Sori ena v drugo.
S tem je razprava tistega dne dosegla konec in glavar je odredil, da naj obtoženko odvedejo v zapor v mestni hiši, da naj ji odvzamejo težke verige in da bodi ondi zaprta celo noč, dokler je ne odvedejo na kraj, kjer bo voda dokazala njeno čistost ali njeno hudobijo. Občini je bilo obenem zaukazano, ker je mogoče, da je ta noč zadnja v življenju Agate Eme Schwarzkoblerjeve, da ima vse preskrbeti, kar si bo poželela in izbrala. Tudi lahko Pustijo nekaj priletnih žensk, da v noči ostanejo pri nji in da z njo molijo, če bi tu in tam imela željo, moliti.
Sedaj se je zopet pripetilo, da je brat Jurij zbudil splošno pozornost in, smem tudi zapisati, splošno zadovoljnost. Jaz sem tičal na svoji klopi in nisem pristopil k nji, da bi jo pred celim svetom pripoznal za svojo; mučila me je še vedno svetna ošabnost. Brat Jurij pa je zopet priskočil, jo vzel v svoje roke ter jo prenesel z odra na voziček, da je rožljalo železje in da so ženske tičale v glasnem joku. Agata je celo dopoldne veliko trpela, irpela je muke, kakor si jih peklenšček hujših izmisliti ne more. Ni torej čuda, da jo je v tistem hipu, ko jo je ■Jurij jemal z odra, zapustila zadnja moč in da je v nezavesti omahnila v njegove roke.
Ta se ni dolgo pomišljal: skočil je z njo na voz, sedel tik nje in jo z močno roko objel okrog pasa, da ni mogla pasti s sedeža. Njena glava je omahnila na njegove rame, on pa je lahkodušno vzkliknil: „Poženi, Schwaiff-strigkh!“
In Mihöl je pognal konjiča, dasi je sedel na vozu človek, do katerega ni imela pravica nobene moči. Helebar-dirja sta stopala ob vsaki strani voziča, ljudstvo pa je ■Jurija glasno hvalilo. O meni ni govoril nikdo . . .
Loško ženstvo se tisto popoldne ni hotelo pomiriti. Glavni srd so kuhale proti Marksu Wulffingu, ki je po splošnem mnenju ženstva krivo pričal. Mesarica, pekov-ka, Bergantova mati ter dekle in posli so iskali to krivo Pričo po celem mestu.
Okrog pete ure so zasledile Marksa v Oslovski ulici, ko je vstopil k Bergantu. Ni se bil še dobro usedel, že je mrgolela Oslovska ulica od razburjenih žensk, starih in mladih.
Bergant, zvit možakar, se je obnašal tako, kakor so okoliščine kazale: pozval je Marksa, da naj zapusti gostilno, ker pri njem ne dobi pijače.
Marks je občutil sramoto tega poziva, takoj je vstal in v svoji ošabnosti stopil v Oslovsko ulico.
Babnice so kar zapiskale in se pognale v njega. Ker je bil silno močan, se jih je v začetku ubranil, odrival jih je od sebe in se tako preril na trg.
Tam pa je bilo sovražnic vedno več. Prve so bile prišle praznih rok, poznejše pa so že nosile metle v rokah. Prav nič niso govorile, le opletale so ga, da je Marks kmalu spoznal, da mu ne bo več dolgo ostati.
TURJAŠKI GRAD iz 16. stoletja, nekdaj last turjaških grofov, znamenitih iz časov turških vpadov.
Prenesel je še nekaj ud_arcev, nato pa se je spustil v dir proti Vodnim vratom. Ženske pa za njim kakor tolpa lovskih psov za zajcem, ki ga je vzdignila iz resja na brdu. Niti nazaj si ni upal pogledati. Drl je čez most mimo kapucinske cerkve, kjer so delali zidarji. Ko so ženske pripodile Wulffingovega sina mimo, so ti zidarji takoj spoznali, kaj se godi. Usulo se je malte in apna na mimoletečega, da je bil Marks videti kot zid, ki so ga ravnokar na novo ometali.
Tako neslavno se je končalo pričevanje Marksa Wulf-finga! Od tistega dne je izginil, da niti lastni ljudje niso vedeli, kam . . .
Pa še nekomu drugemu se je slabo godilo tisto popoldne. Takoj ko so prebrali škofovo pismo, je hitela Rozalija Fruebergerjeva po najbližji stezici proti domu. Sodniki, za katerimi sem hodil tudi jaz, pa so polagoma z množico prikorakali na trg in se ondi ravno pred Frue-bergerjevo hišo med sabo poslavljali. Stari pl. Frueber-ger se je poslovil od vseh, in kar videlo se mu je, da je zadovoljen sam s sabo in s častjo, ki mu je-šla kot ase-sorju. Nič hudega sluteč je stopil v vežo svoje hiše.
„Glej, glej,“ ga je sprejela žena „si vendar še prišel domu? Sem že mislila, da si jo popihal s kako Putifar-ko . . .“
„Kaj pa je . . . ?“ je vprašal nedolžno.
Pa stara ni dobila časa, da bi odgovorila, ker se je mlada Rozalija prikazala na bojišču.
„Ne veste, mati ... kar nikamor si nisem upala pogledati, tako me je bilo sram! Pomislite, naš oče je hotel, da bi jo slekli in da bi jo on preiskal po celem golem telesu . . .“
Spustila se je v silen jok. Stara pa ni jokala, ampak na tak strupen način je ozmerjala svojega moža, da je stari Frueberger kar hitro zlezel v stransko sobico.
Tako je Bog še tisti dan kaznoval oba najhujša nasprotnika naše Agate.
e enkrat zapišem, da Škofja Loka nikdar ni videla takih dni kot tedaj, ko so sodili Agato Schwarzko-%#blerico. Najstarejši ljudje, ki so večkrat gledali, kako je Gavžnik jemal življenje revnemu grešniku, so pričali, da niso nikoli take množice oblegale mesta. Za vse ni bilo prostora v hišah, in naj se jih je po gostilnah in pri znancih spravilo kolikor največ mogoče. Po trgu jih je kar mrgolelo, ki so bili brez prenočišča. Pivničarji so takoj poskočili s cenami, mesarji so neprestano pobijali živino in klali drobnico, da si menil, da si zašel v tabor velike armade, za katero je treba pripraviti zadostnega provianta.
Pri vsem tem ni hotel nikdo proti domu, in naš hlapec je prav posebno klel, ko je moral s konjičema na Visoko nazaj, ker z Jurijem nisva vedela, koliko dni nama bo treba ostati v Loki.
A ljudstvo si je znalo pomagati: naselilo se je po njivah in senožetih ter prenočevalo pod milim nebom. Ko se je ulegla tema po ravnini, je gorelo ognjev okrog Pu-štala in okrog Kamnitnika, da jih prešteti nisi mogel. Prebrisani prekupčevavci so se zagnezdili v te roje in vsak nič so drago prodajali.
Med tolpo se jih je mnogo tolažilo, da jutri voda morda ne bo skalila veselja, da jo jutri morda le sežgo ali pa ji vsaj vzamejo glavo. Mnogo jih je mirno zaspalo v tem upanju! Tak je človek: vsak ima v svoji duši kot, iz katerega priteče nekaj prijetnega škodoželja, če je zagazil bližnji v nesrečo. Jedli so, pili so, in če so bili lonci prazni, so jih napolnili.
Agato so zaprli v mestno hišo. Niso je zapustile ne mesarica ne pekovka ne Bergantova mati in tudi ne druge dobre ženice, ki so trdno verovale v dekletovo nedolžnost. Cvrle so, pekle so in tudi sladkega vina so ji • kuhale, tako da je Agata sedela kakor pri svatovski mizi.
Pa ni mogla veliko jesti. Le malo je pokusila jedi, veliko pa je jokala. Navsezadnje je zaspala in je spala do ranega jutra prav kakor bi pričakovala veselega dne in ne mrzle smrti v vodi ali pa še celo vroče smrti na grmadi . . .
Okrog devete ure in še prej je začelo občinstvo zopet pritiskati v mesto in po trgu se je trlo radovednežev kakor prejšnji dan.
Tedaj je prišel z grada gospod Joannes Franciscus. Čez rdeče obšiti talär si je bil oblekel beli koretelj, rdečkasto kapo je nosil na glavi, okrog vrata pa široko štolo. Takoj se je raznesla novica, da hoče sam pre-
svetli škof spovedati Agato Schwarzkoblerjevo. Škof sam je hotel našo Agato pripraviti za oni svet in ji oprati z duše grehe, če jih je kaj imela.
Takega odlikovanja v Škofji Loki še ni bil nikdar nikdo deležen in sam Fuehrnpfeill mi je pozneje pripovedoval, da tudi v najstarejših pisarijah, katerih ja na gradu obilo, ni brati, da bi bil freysinški škof kdaj podelil kakemu loškemu podložniku zakrament sv. pokore.
Dolgo jo je spovedoval. Kaj sta govorila, ne vem; o tem ni vedel nikdo ničesar, kar je umljivo. Tudi Agata mi o tem, kolikor časa živim, ni črhnila trohice, a tudi povpraševati si je nisem upal, dobro vedoč, da mi ne bi povedala ničesar.
Ob desetih je zapel veliki zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je pel, a žalostno je pel, kakor poje mrtvaški zvon.
V hipu je bil trg na kolenih, in videl sem stare možč, da so si otirali oči.
Med klečečimi je počasi prikorakal prošt Urh in Boga je nosil v rokah, ga vzdigoval ter blagoslavljal z njim tiste, ki so molili.
Zopet zapišem: takega obhajila še ni bilo na loškem trgu in ga gotovo ne bo, dokler bo stalo naše lepo in bogato mesto, ki je najlepše, kar jih šteje naša kranjska dežela — Ljubljana je morda še lepša.
Ko je bilo obhajilo opravljeno, je izpraznila mestna gvardija trg in občinstvo se je moralo odstraniti. Hitelo je •k vodi, napolnilo zopet vse bregove in puštalske travni-
^ ti**,-
ke, pa tudi onstran Selščice se je tiščal obraz pri obrazu.
Gospod škof je bil ostro zaukazal, da morajo otroci ostati doma, pa sem jih pozneje vendarle opazoval, kako so silili k oknom in pritiskali glavice k steklu, da bi napasli svojo radovednost.
Ob pol enajstih je zvon pri Sv. Jakobu zopet zapel in moja žalostna duša je občutila, da je glas tega zvona v msnici glas pravega mrtvaškega zvona. Na trgu se je v vrsto postavil sprevod, kakor ga tisti rod še nikdar ni videl. Naprej je hodila bratovščina sv. Rešnjega Telesa in za njo še druge bratovščine, pa niso nosile s sabo bander, ker ne gre, da bi bandera v zraku plesala, kadar spremljajo človeka na zadnji poti. Potem so korakali loški meščani in njihove žene, in lahko trdim, da so samo najstarejši ostali doma.
H koncu je prišla Agata - naj je preteklo še toliko tet, še danes jo vidim, kako je stopila iz mestne jetnišni-ce na svetli zrak. Ni nosila druge obleke nego dolgo, do nog segajočo belo srajčko, ki se je tu in tam prijemala deviških udov njenega deviškega telesa. Bila je podobna nebeškemu angelu, posebno še zato, ker so ji nesplete-ni rumeni lasje obsipali tanko postavo. Če se je prestopite, smo videli, kako se ji je tresla noga in če je sapa zaigrala s srajčico — moj Bog! — so se pokazale tudi črne lise na obeh belih nogah, kjer so jo bile ožulile težke železne verige. Pa se je vsekdar sramežljivo
sklonila, da bi pridržala belo obleko, da bi se ne mogla vzdigovati.
Jezus in Marija! Morda je vendarle hodila po stezi, ki je vodila v smrt, in to v najlepšem dnevu, ko ni bilo ' oblačka na božjem nebu in ko je sonce sijalo, kakor bi se hotelo smejati njej, ki je toliko trpela.
Gospod prošt je korakal ob njeni stran, govoril pa ni z njo — kaj ji je tudi hotel govoriti, ko se je bila lepo spravila s svojim Bogom, ki je bil gospodar njenega življenja.
Sredi pota, ko smo že zavili pod Poljanskimi vrati po klancu navzdol, je pričel gospod Falenič moliti sv. litanije za umirajoče, kakor je bil zaukazal gospod Joannes Franciscus.
Začel je: .Kyrie eleison! — Kriste, usliši nas!“
Vzklike, ki so se posebno prikladali stanju naše Agate, je trikrat ponavljal, tako da je po trikrat vzdihnil: .Ki si na smrt bolnemu kralju Ecehijelu življenje podaljšal! .. . Ki si kraljevemu sinu, ko je umiral, mrzlico odvzel! ... Ki si vdovi mrtvega sina oživil in zopet izročil! ... Ki si mrtvo hčer kneza sinagoge v življenje poklical! . . .“ Vsekdar je sam odgovarjal: .Gospod, usmili se je!“ — in množica je vpila za njim: .Usmili se je!“ . . .
To klicanje se je dvigalo do prestola, na katerem je sedel naš gospod Jezus Kristus, ki jo je potem sodil pravično in ji podaljšal življenje, kakor ga je podaljšal mrtvi hčeri kneza sinagoge! . . .
Čez noč so bili prenesli tudi ograjo. Danes je bil zagrajen manjši prostor neposredno tam, kjer napravlja prod precčj dolg in skraja širok jezik med obema vodama, ki se ondi izlivata ena v drugo.
Zopet je stala miza za sodnika in njegove asesorje.
Vsi so že bili na mestu. Sam Joannes Franciscus je sedel na posebnem stolu, a danes je nosil ob rami debelo zlato verižico in na nji križ, ki se je lesketal od dragih kamnov.
Tudi meni in Juriju so dovolili, da sva smela prestopiti ograjo.
Spodaj ob vodi je bilo še nekaj grajskih uslužbencev, med njimi v čolnu lovski mojster, ki je bil obenem grajski ribič.
Vsa druga množica je morala ostati zunaj ograje.
Nasproti na puštalskem bregu pa so bile zbrane loške ženice, o katerih sem že toliko pisal.
Z Agato so obstali na kraju, kjer je imela stopiti v vodo, v Poljanščico, ker je bila iz Poljanske doline.
Ker litanij še ni bil izmolil, je gospod Urh nadaljeval:
,S Tvojimi solzami in s Tvojo žalostjo! ... S Tvojo grozo in krvavim Tvojim potom ... S Tvojimi svetimi ranami, s Tvojim križem in trpljenjem . . .“
Množice so klicale: „Reši jo, o Gospod!" — in ta klic, pomnožen od vrste do vrste, se je končno razlegal kakor grom nad gorovjem.
„Na dan sodbe!“
Zopet je zagrmelo: „Prosimo Te, reši jo, o Gospod!“
Le škof Janez Frančišek je sedel na svojem stolu kakor izsekan iz kamna.
Pri Sv. Jakobu je udarilo enajstkrat. Zvon je zopet za-
bučal iz visokih lin. Litanije so bile pri kraju. Utihnil je vsak hrup.
Škof je mignil z belo roko. Prošt je pristopil k Agati in je nekaj govoril z njo. Tedaj se je imela pričeti bridka in grenka ura . . . Sveta Trojica, Ti nam pomagaj!
Agata se je najprej ozrla za gospodom proštom, ki je odhajal od nje. Gotovo ji je bil povedal, da je sedaj prišel čas zanjo.
Nato je pogledala predse v vodo. Tu pred njo je bila tja precej časa, da smo videli, kako so se ji od globoke sape dvigale prsi.
Polagoma se je obrnila. Tudi danes je počivalo njeno oko na sivih planinah, kjer so bili vrhovi ravno tako beli kakor njen obraz, v katerem ni bilo kaplje krvi.
Nato je pogledala pred se v vodo. Tu pred njo je bila plitvina, bolj spodaj pa je bila površina temnikasto zelena kakor vselej pri globočini. Tudi se je tu sukala in vrtela okrog umazane pene.
Agata je napravila križ, se sklonila, stisnila srajčico okrog nog in pogumno stopila v vodo. Pri kraju je bila drobna sipa in bilo je lahko hoditi. Potem pa se je pričelo skrilovje, da jo je bodlo, ko je stopala po njem. Ze ji je segalo čez kolena, da so se pokazali zaokroženi udje in da je že nekaj njenih las plavalo po površini.
Gledavcem je zastajala sapa.
Takrat je zavpila mati mesarica: „Obrni se, revšče, saj si že v vodi! . . . Obrni se, pa prideš živa na suho!“
Ker se Agata za klic ni zmenila, se je zatogotila mesarica: „Saj vendar nisi gluha!“
In tudi druge so vpile: „Obrni se!“
'Zmeden bi bil v takem položaju vsak človek in tudi Agato je to kričanje gotovo še bolj spravilo v zmedo. Silila je naprej, zašla je v tok, da je voda zašumela okrog nje in da jo je prav hitro izpodneslo.
Naenkrat je ležala deklica v valovih, pa se je zopet vzdignila, oblačilce se je bilo tesno oprijelo njenih udov in pred svojimi sodniki je stala prav kakor brez vsake obleke.
Množice so otrpnile in niti glas ni prišel iz črnih krdel. Takrat se je zgodil čudež — kaj drugega ne morem zapisati.
Tik vode je rastel jesen, in star je že moral biti, ker je vrh kazal suho vejevje. Pri tolikem šumu, pri tolikem številu zbranih ljudi je bil sedel na suho vejo mlad mu-hovček. Ni se bal ne vpitja ne množic. „Ček!" je dejal in spustil se je z jesena. Agati okrog glave se je poganjal za mušicami, ki jih je mrgolelo po zraku. Tudi dve lastovki sta se pripodili nizdol po Poljanščici in nekajkrat zaplesali okrog dekliča, o katerem smo že skoraj vedeli, da ne bo prišla živa iz vode. — O tem se je pozneje govorilo še leta in leta.
Loško ženstvo je padlo na kolena in glasno je zadonela molitev svetega očenaša.
Mene pa vse to ni presunilo in še vedno se mi je v duši oglašalo: „Morda je pa le kriva ..."
Sedaj je Agata poskušala bresti naprej. In res je zabredla kaka dva koraka v tok, pa je bilo videti, da vode ne bo premagala.
Takrat sem imel priliko, da sem prav natanko opazil, kako je škof Joannes Franciscus dvignil roko in dal z njo znamenje. Na to znamenje je grajski lovski mojster, ki je bil obenem grajski ribič, kaj spretno odrinil z majhnim čolničem od kraja in ga obrnil proti globočini.
Vtem je moč valov izpodnesla Agato, da je hitro izginila pod površino. Ljudstvo je kričalo, lovski mojster pa je z vso silo veslal proti kraju, kjer se je deklica potopila.
Schwaiffstrigkh in njegova gvardija so vpili: „Mir, ljudje, mir!“
Takrat je bilo, da sem tičal jaz ob bregu, prav kot bi imel na vsaki nogi težko železje, in z mesta se niti premakniti nisem mogel.
Takrat pa se je tudi zgodilo, da je brat Jurij v obleki in obutvi skočil v vodo . . . Okrog njega je završalo in visoko je zapljuskalo, da sem, ker sem tičal v bližini, prišel pod ploho in da sem bil moker skoraj ravno tako kakor on, ki je že plaval sredi vodovja. Nekajkrat se je pognal, pa je bil pri nji, ki se je bila sredi globočine zopet prikazala. Z močno roko jo je oklenil, z drugo pa je delal mogočne kroge, da sta bila prav kmalu pri kraju, kjer je bila voda plitva.
Tu je postavil dekleta na mehko sipo in dejal: „In sedaj, Agata, prosim te v imenu Boga, stopaj, da prideš živa iz vode!"
Ali ga je Agata umela ali ne, ne vem. Nekajkrat se je vendar prestopila, a večkrat se ji ni bilo treba, ker se je loško ženstvo ulilo s proda proti nji: še v vodi jo je obstopilo s svojimi telesi in jo zakrilo pred gledavci, da ni moglo nepoklicano oko gledati njene premočene in le slabo oblečene postavice.
Pred sodniki so jo vzele iz vode in jo z nesrečnega
SELO leži v Prekmurju, 14 km severovzhodno od Moravcev, in je znano po kapeli iz 13. stol., ki ima obliko rotunde in je edina iz same opeke zidana romanska stavba pri nas.
kraja takorekoč odnesle. Tudi Jurija so klicale, da mora z njimi, ker je premočen in se mora preobleči.
Kamor je prišlo to krdelo, povsod je ljudstvo stopalo s Prostora, dokler je niso prinesli do Wohlgemueta, kjer Sospodinja ni prej odnehala, da so jo položili v široko in Jetiko zakonsko posteljo Wohlgemuetove matere.
Pri teh prizorih se Bergantova mati ni mogla krotiti. V plitvi vodi je obtičala in ko so tovarišice odnesle dekliča, je dvignila pesti proti sodnikom in na vso moč vpila: »Ne boste je gledali več, vi stari grešniki! In ti, plesnivi Frueberger, če že češ s šivankami šivati človeška telesa, krpaj svoje! Ti ničvrednež!“
Zabučal je smeh naokrog in še celo Joannes Franci-scus je na svojem rdečem stolu nekoliko zategnil usta . . .
Tako so se loške žene in dekleta obnašale pri tisti priliki.
. Zapišem tole: Naj pretekd stoletja za stoletji, loško zenstvo pa naj ohrani tisto dušo, kakor jo je nosilo v sebi v Gospodovem letu 1695, ko je bila ta duša svetla kakor zlato in čista kakor sonca žarki! Da bi me nebo uslišalo!
Nekaj gledalcev je bilo odšlo za Agato, ker ni bilo pri-oakovati kaj posebnega več, ko je prišla živa iz vode. Čakalo jih je pa še mnogo, ker so škof in sodniki še vedno mirno sedeli, in ti so morali vendar izreči sodbo.
Ze je Škot poslal prošta k sodnikom, ki so se med sabo nekaj posvetovali, kar pristopi Schwaiffstrigkh in po-ve, da stoji pred ograjo ženska, ki zahteva z vso silo, ba jo sodniki zaslišijo. Gospod „Flekte“ se ni dal pregovoriti, češ da je bilo prič že itak čez mero.
„Togoti se in joka in se ne da odpraviti,“ je zagotavljaj Schwaiffstrigkh.
Škof je nekaj spregovoril v latinskem jeziku, nakar je glavar zapovedal, da naj postavijo žensko pred njega in sodnike. Ko je prišla, je bila — Margareta Wulffingova. Videlo se ji je, da je imela za sabo dolgo pot, ker je bila njena obleka v neredu in njen obraz ves utrujen.
Kar pričela je: „Šele včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežgati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pričal proti nji . . .' Celo noč sem hodila in celo pot sem premolila ... Le tega ne! Človek ni žital in ne kurite drv pod njim! Le tega ne!"
Janez Frančišek jo je miril: „Ne hiti tako, deklica! Povej nam, kdo si in od kod prihajaš!“
V	svoji zmedenosti ni spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je: „Govorila bi rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo Izidorjevi nevesti vzeti življenje ..."
„Kdo si in kaj hočeš?“ jo je zavrnil škof nekoliko ostreje, ker ni rad prenašal ugovorov.
„Poglej no, pomisli no, saj govoriš z našim previsokim gospodom škofom!" se je vmešal Schwaiffstrigkh . . . „Marksa Wulffinga sestra je, vaša milost!“
„Govori!“ je ukazal Joannes Franciscus kratko in ostro.
Margareta je pripovedovala, kako je letos okrog vnebohoda staknila brata Marksa v čumnati pod streho. Bil je sam in mislil je, da ga nikdo ne vidi, ona pa ga je gledala pri majhnem oknu s podstrešja. In opazila je, kako je z ostrim nožem globoko vrezal v meče na svoji nogi, da je priteklo veliko krvi. V to kri je namočil ostro-robat sirovec, dva žeblja in nekaj igel. Rano je zavezal in nato kruljavo hodil nekaj tednov okrog voglov, povedal pa ni nikomur, kaj mu je.
Ko ji je glavar pokazal krvavi kremen, žeblja in igli, je odgovorila, da je vse to tisto, kar je bil Marks namočil v svoji krvi.
Škof je spregovoril: „Vse skupaj naj se zapiše!"
Najprej so tisti, ki so stali ob ograji, pripovedovali onim, ki so stali bolj zadaj, da je Marks Wulfting krivo pričal in da si je žeblje in igle sam namočil v svoji krvi.
To pripovedovanje se je širilo od vrste do vrste in kmalu je bučalo tako po puštalskih travnikih kakor pod Kamnit-nikom: „Marks Wulffing ni govoril resnice!“ Preklinjali so krivo pričo, in prava sreča je bila, da je Marks že prejšnji dan odnesel svoje kosti, ker danes bi ga bila množica raztrgala.
Margaretino pričevanje so vse zapisali, sodišče pa je glasno izpovedalo, da ni krivde na Agati Emi Schwarz-koblerici.
V	tistem trenutku je Joannes Franciscus gospodu glavarju naznanil, da bi rad spregovoril pred zbranimi. Gvardija je hitela med narod in ko se je izvedelo, da hoče govoriti sam škof, so pritisnili k bregovom, da je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vodo. Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo.
Janez Frančišek je vstal s svojega sedeža in si je dal prinesti mašno obleko; prošt pa mu je posadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal težko pastirsko palico.	b0 še
kje, domovina, si?
še pod triglavom, okrog karavank?
tu? preko morja? in ni ti meja?
(Župančič)
iz našega zdomstva
anglija
ANGLIJA
Leto 1982 je že precej časa za nami. Zdi se nam prav, da v kratkih obrisih osvežimo vesele in žalostne spomine lanskega leta med Slovenci v Angliji.
Najlepši dogodek je bil obisk papeža tukaj (28. maja do 2. junija). Menda je bilo to prvič, da je prišel v Veliko Britanijo neki papež.
Pot je začel v Londonu, jo nadaljeval prek Srednje in Severne Anglije, Yorka in Škotske, ter jo končal v metropoli Walesa Cardiffu. V sicer kratki dobi petih dni je naredil ta obisk ogromno dobrega: tu na „otoku“ je poživil vero, utrdil narodno zavest vseh tukajšnjih narodov, poglobil ljubezen do zapuščenih, revnih in bolnih; papež je govoril z vsemi, sestal se je tudi z višjimi vrhovi raznih ver in drugimi javnimi delavci. Po 400 letih je prestopil najvišji cerkveni predstavnik kraljevi dvor in bil tam res ljubeznivo sprejet. Ker se je vršil papežev obisk prav v času angleško-argentinske vojne, je vse pričakovalo, da bo doživel polom, pa je obrodil sijajen uspeh. Javnost je po časopisju, radiu in televiziji navdušeno spremljala njegovo pot in še več mesecev o njej poročala.
V	vseh krajih, koder je papež potoval, so bili pri sprejemu prisotni tudi naši rojaki in ga pozdravljali v slovenskem jeziku.
V	preteklem letu je umrlo tukaj pet naših rojakov: trije naravne smrti, enega je zadela srčna kap, zadnji pa se je ponesrečil z motorjem. Rajnki naj počivajo v božjem
miru! Njihovim svojcem naše iskreno sožalje!
Brezposelnost in inflacija sta žalostno pljusknila tudi na naš „otok". Pri vsem slabem je vsaj to dobro, da dobivajo prizadeti kar dobro podporo, tako da se lahko kolikor toliko primerno preživljajo.
Vse najlepše pozdravlja P. S„
dolenjski rojak izpod Trške gore
avstrija
GORNJA AVSTRIJA
UNZ — Na prvo februarsko nedeljo smo imeli v slovenskem verskem centru naše pustovanje. Ga. Kristina Schweighoferjeva je nacvr-la krofov in spekla štruklje, ga. Ke-rečeva pogačo, v kuhinji je delala ga Duhaničeva, pomagala je pa gdč. Toni Zoretova. Igral nam je na dve harmoniki in kitaro trio Sadi, da so se ljudje mogli zavrteti. Vsem prav lepa hvala za njihov trud. Slabo vreme in gripa sta bila vzrok, da nas je bilo malo manj, kot smo pričakovali.
Horst in Krista Rieger, roj. Häuschen, sta si postavila v Novem Wol-fernu lepo hišo. 30. januarja sta jo skupaj blagoslovila vvolfernški župnik in slov. izseljenski duhovnik. Bog daj, da bi božji blagoslov ostal vedno z njima tako v dobrih in težkih časih.
Prvi sezonci so se že vrnili na delo. Vedno težje bo zanje. Letos bo Avstrija njih število spet zmanjšala vsaj za 10 odstotkov. Saj bi jih še več odpustili, pa določenih del av-
strijski delavci nočejo opravljati in jih raje prepuščajo tujim delavcem-
SALZBURŠKA
SALZBURG — V januarju smo imeli pri maši spet naše bogoslovce, ki so tudi sodelovali pri bogoslužju in petju. Februarja jih bomo pogrešali, ker bodo na semestralnih počitnicah. Tudi v januarju je bilo pri maši največ rojakov iz bavarskega Freilassinga. Lepo je, da si vzamejo čas in pripeljejo s seboj tudi svoje otroke.
TENNECK — Na četrto nedeljo smo imeli v Tennecku za vse solno-graško področje pustovanje. Švabovi so pripravili vse, kar je potrebno za telesno blagostanje, harmoniko je nategoval g. Adolf Namestnik, za vmesno glasbo je pa poskrbel 9-Anton Krklec. Okrog 60 nas je bilo. Čim bolj je ura tekla, tem boljše je bilo razpoloženje in smo se kar neradi ob desetih zvečer razšli.
Hvala Bogu, da so bile odpovedi našim delavcem preklicane. Tovarna je dobila spet nova naročila in je dela dovolj. Le dva starejša moža bosta šla menda v pokoj in seveda potem tudi domov.
V nedeljo, 23. januarja, je bil v Tennecku krščen mali Oliver Albin Švab, rojen 30. oktobra 1982 v Hal-leinu. Mami Heleni in očetu Albinu Jandlu želimo, da bi jima bil vedno dober otrok.
belgija
LIMBURG-LIEGE
Eisden: „Slomšek“ je v skladu s svojimi pravili sklical informativni občni zbor. Odbor in člani so kritično razpravljali o delu v preteklosti in načrtovali za prihodnost. Tajnik g. Polde Cverle je prosil za razbremenitev od tajniške službe, ker se želi polno posvetiti Veseli mladini-Tajniško službo v Slomšku bosta prevzela gdč. Jožica Pušnik in 9-Stani Revinšek. G. Poldetu se zahvaljujemo za dolgoletno vzorno tajništvo. Veliko časa in žrtev je po-
klonil naši skupnosti. Predsednik g.
Žabot je zborovanje zaključil s Pozivom k slogi in sodelovanju.
Opglabbeek: Naš sodelavec g. Evgen Koren je zjutraj, ko se je odpravljal na delo, postal žrtev prometne nesreče, katere posledica je bila zlomljena noga. Ga. Angela Pušnik, tudi pridna sodelavka v na-51 skupnosti, pa je bila krajši čas v zdravniški oskrbi v bolnici.
Dilsen: naša dolgoletna sodelavka ga. Ana Hosner si je na ledu zlomila roko.
Maasmechelen: Že dalj časa težko boleha sodelavec g. Alojz Virant.
Vsem našim bolnikom in pone-Srečencem pošiljamo posebne pozdrave in voščila za zdravje.
Obisk iz Trsta: Za 1. maj bo med nami glasbeni ansambel Galebi iz Trsta. Nastopili bodo v Eisdenu v Casino-dvorani ob 6. uri zvečer. Že sedaj prav iskreno vabimo vse rojake od blizu in daleč. Naša skupna haloga je, sestre in bratje, da storimo vse potrebno, da se bodo dragi 9°stje čim ugodneje počutili med hami.
francija
PARIZ
Maša za Slovence je vsako nedelo ob petih popoldne v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa v Chatillonu, 'mpasse Hoche, poleg Slovenskega doma.
Sveto leto odrešenja — Papež Janez Pavel II. je pred božičem raz-9lasil, da bo leto 1983 izredno sve-
leto odrešenja. Začelo se bo 25. marca 1983 in se zaključilo na velikonočno nedeljo, 22. aprila 1984. V haSI župniji ga bomo začeli na cvet-ho nedeljo, 27. marca, z velikonoč-ho obnovo.
Velikonočna duhovna obnova in obredi velikega tedna — Da bomo tudi mi z vesoljno Cerkvijo prazno-VaN izredno leto odrešenja, ga bomo začeli z velikonočno duhovno obnovo:
— na cvetno nedeljo, 27. marca,
začnemo duhovno obnovo ob treh popoldne, ob petih bo bogoslužje cvetne nedelje;
—	na veliki četrtek in veliki petek bo duhovna obnova ob osmih zvečer, ob devetih pa bodo obredi;
—	na veliko soboto bo duhovna obnova ob sedmih zvečer, obredi velike sobote in blagoslov velikonočnih jedi ob osmih zvečer;
—	na veliko noč bo zaključek duhovne obnove z velikonočno mašo ob petih popoldne.
Naj bodo ti dnevi milosti tudi dnevi našega duhovnega preroje-nja, da bomo tudi mi s Kristusom vstali k novemu življenju!
Smrt rojaka — V sredo, 19. 1. 1983, je v bolnici, kamor se je prejšnji dan zatekel po pomoč, nenado-
ma umrl Tone Benčič, v svojem petdesetem letu. Doma je bil iz Tubelj na Primorskem, v Franciji je živel in delal od leta 1958. Pokopan je bil 28. 1. v svoji rojstni fari. Materi in sestram v domovini naše sožalje, pokojnega pa se spominjajmo v molitvah.
Slovenska radijska oddaja — Vsako sredo zvečer od osmih do pol devetih je na pariškem Radio Notre-Dame slovenska oddaja na kratkih valovih, modulation de frč-quence, 88,1 MHz.
LA MACHINE (Nievre)
Pred petdesetimi leti sta se v La Machine poročila Henrik in Terezija, oba doma iz Žusma. Mladostna leta so se hitro iztekla, življenje je poleg veselja prinašalo tudi mnogo skrbi in trpljenje, pa še bolezni.
Oba, gospod in gospa Vajdič, pa sta srečna, kakor tudi sin Danko in hčerka Hilda s svojima družinama, da sta dočakala zlato poroko, pa tudi vsi rojaki se te lepe in redke slovesnosti veselimo in jima želimo vse dobro in lepo. Skupaj z Vajdiče-vimi bomo njuno zlato poroko proslavili v soboto, 5. marca. Ob štirih popoldne bo zahvalna maša, h kateri ste vsi rojaki prisrčno povabljeni.
LOIRET
Srečali se bomo na velikonočni ponedeljek, ko bo maša ob pol enajstih dopoldne v Chilleursu, kamor ste vsi toplo vabljeni. Priložnost za spoved eno uro pred mašo.
TUCQUEGNIEUX-MARINE
Zopet žalostna novica: Umrla je 46 let stara Lojzka roj. Bezgovšek. Bila je poročena na Trieuxu. Ta moja bivša pridna učenka, katero je dobra Bezgovškova mama lepo vzgojila, se je dolgo borila s težko boleznijo, končno pa je vendar omagala. Z možem in otroki tudi mi žalujemo. Rajni naj pa Bog podeli obilno večno plačilo!
Enajstletni sin Jankovičeve hčerke Zofke je v nedeljo, 6. februarja, prejel zakrament sv. birme. Boter mu je bil njegov bratranec bogoslovec Dominik Jankovič.
Med mnogimi voščili, ki sva jih ob novem letu z ženo prejela, je tudi ono g. Zvera iz Nancy. Je to zaprisežen sodnijski tolmač, ki našim rojakom dosti pomaga. Ko sem ga prvič videl, je rekel: „Jaz sem Zver, a se me ni treba bati, vas ne bom požrl.“ On in njegova pridna žena, bivša učiteljica, torej moja kolegica, sta zdaj oba upokojena. Želimo jima, da bi zasluženi počitek uživala dolgo let srečna in zdrava ter bila kot do sedaj v pomoč našemu dušnemu pastirju gospodu Dejaku, kakor tudi drugim Slovencem, ki se v potrebi radi obračamo na nje.
J. J.
PAS-DE-CALAIS IN NORD
Smrt je zopet posegla v naše vrste. 26. januarja je prenehalo hudo trpljenje našega dragega Srečka
Pokojna Marija Hočevar, roj. Rebolj, iz Lievina
Potrpina, ki nas je zapustil v Henin-Beaumontu v svojem 56. letu življenja. Izredno je ljubil našo pesem, katero so mu zapeli cerkveni pevci za zadnje slovo v slovenski kapeli 28. januarja. Zapušča ženo, hčerko in mater. Naj se odpočije v Gospodu.
4. februarja je dotrpela v Lievinu ga. Apolonija Gomilšek roj. Mihevc, v visoki starosti v svojem 85. letu življenja. Zadnje mesece je zaradi zloma kolka veliko pretrpela po raznih bolnicah. Plemenita po srcu je bila znana po svoji dobroti. Zapušča hčerko z družino.
Naj bo Gospod sam njeno plačilo! Vsem sorodnikom naših umrlih iskreno sožalje!
Krstna voda je oblila Kristele Rimbaut.
Postni čas bo posebno važen za našo pripravo na velikonočno skrivnost. Letos bo izredno sveto leto 1950-letnice našega odrešenja.
Radi prisluhnimo povabilu sv. očeta in naših škofov. Pozivajo nas na pravo notranje spreobrnjenje, ki naj bi po iskreni spovedi bil sad leta milosti.
NICA
Letos bomo obhajali veliko noč precej zgodaj in ko prejmete Našo luč, smo že v postnem času.
Ta mesec, na praznik Gospodovega oznanjenja (25. 3.), bo zaradi 1950-letnice trpljenja in smrti naše-
ga Gospoda Jezusa Kristusa sveti oče razglasil izredno leto našega odrešenja. Po želji sv. očeta naj bo vodilna misel svetega leta pokora in sprava, edinost in mir. Mnogi bodo romali v Rim, toda istočasno bodo obhajanja svetega leta po krajevnih cerkvah. Kako bomo sveto leto odrešenja obhajali tukaj, boste dobili še posebna navodila. Za našo skupnost bo na začetku svetega leta lepa priložnost, da opravimo pokoro ali zakrament sprave na cvetno nedeljo; takrat bo pred mašo na razpolago tuji spovednik, da bomo mogli prerojeni dočakati praznik Gospodovega vstajenja. Na veliki četrtek bo tudi priložnost, ko bomo zvečer ob 7. uri imeli mašo zadnje večerje. Na veliko noč pa je sv. maša ob 10. uri dopoldne s skupnim sv. obhajilom.
Na cvetno nedeljo (27. 3.) ne pozabite premakniti uro naprej!
Smo v postnem času in pepelnica je bila uvod k velikemu postu. Morda se kdo nasmehne, če sliši besedo post, češ mi sodobni ljudje ne poznamo posta in je to za nas zastarela beseda. Pa le počasi s tako mogočno obsodbo! Zgodovinska resnica je, da so se že v poganski dobi postili odlični modrijani; da so ustanovitelji raznih verstev kar brez izjeme uvajali post, kakršen koli že; da so se svetniške, visoko pomembne osebnosti vse postile; da imajo vsa krščanska verstva tudi post, pravoslavni mnogo strožjega kakor katoličani. Mi verniki pa se vdano klanjamo postu našega Zveličarja.
Ko je Zveličar dokončal svoj dolgi post, je rekel skušnjavcu: „Človek ne živi samo od kruha, marveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust“. Post ni mrtvičenje telesa, da bo za delo nesposobno, omagano. Post ni stradež, kakor so ga in ga še nalagajo milijonom v taboriščih z zločinsko zlobnostjo; tak stradež je namerni pomor ljudi. Namen posta je, da se človek zbere v večji resnobi, da se spomni odrešenja in bolj jasno spozna in prizna, da je telesna nagnjenja v zlo treba brzdati, da mora človek samega sebe urediti, dobiti v oblast. Cerkev nam
v svoji liturgiji, ki bi jo lahko imenovali srčno utripanje Cerkve, tako lepo izraža najgloblji smisel posta. V berilu na pepelnico, ko se postni čas začenja, nam po preroku Joelu naroča: „Pretrgajte si srca, ne oblačil in spreobrnite se h Gospodu, svojemu Bogu!“
S tem uvodnim naročilom, ki se v raznih inačicah ponavlja ves postni čas, je povedano vse. Torej z molitvijo in dobrimi deli, pa tudi z odpovedmi in žrtvami ter v premagovanju slabih nagnjenj odgovorimo na božji klic, kakor nam je v življenjskih okoliščinah in po lastni vesti najbolj mogoče.
MARSEILLE
Kot v pripravo na veliko noč se bomo zbrali pri slovenski maši na 3. postno nedeljo, 6. marca, ob 5. uri popoldan v Eouresu. Ostalo preberite, kar je napisano za Nico.
MERLEBACH
Od tu še ne moremo poročati o kakšnih posebnih prireditvah, kot jih beremo z drugih področij. Smo zaenkrat še brez lastne hiše-centra, ki je za to neobhodna podlaga. Hiša bo lepš, prostorna in na zelo primernem kraju. Upamo, da ni več daleč dan, ko jo bomo lahko vzeli v posest.
Končno so tudi k nam prišle Pratike za I. 1983 in ljudje so se jih zelo razveselili.
V zadnjih mesecih smo imeli več smrtnih slučajev. 22. maja lanskega leta je v starosti 79 let umrl okrepčan s sv. zakramenti Leopold Budna, upokojen rudar. Počiva na pokopališču v Merlebachu; 12. septembra 1982 je umrl v Hopitalu v starosti 73 let upokojeni rudar France Pavlič in je tam pokopan; 17. septembra 1982 je umrl v Saint Avoldu 69-letni Albert Gorni in je pokopan v Kreuzwaldu; 13. januarja 1983 je umrla v starosti 72 let Zofija Curek; 29. januarja 1983 76-letni Filip Hirt, upokojen trgovec. Počiva na pokopališču Stiring-Wendel; 25. januarja 1983 v svojem 74. letu Ivan Obšte-tar. Počiva na pokopališču Hochwald v Merlebachu; prav tako 29. ja-
nuarja 1983 75-letni Karel Gorenc, upokojen rudar. Tudi on je pokopan v Hochwaldu; 6. februarja pa je umrl Viljem Krevl iz Saint' Avolda. Počiva na pokopališču Dourd’hal.
Bog daj vsem večni mir, njihovim svojcem pa tolažbo ob izgubi!
nemčija
FRANKFURT
S poročili smo spet malo v zamudi.
Za našo skupnost je bilo gotovo veliko doživetje nastop moškega zbora na ZDF za božič. Zapeli smo dve pesmi: Glej zvezdice božje in Pajske strune. Žal je komentator Poročili precej pomešal. Kljub vse-uiu moramo zboru čestitati, da je v 'ako kratkem času uspel lepo zape-*' obe pesmi. Upajmo, da se bo kaj takega še dalo prirediti. Zanimivo, Pa mnogi niso utegnili to poslušati, čsprav so bili obveščeni. Res smo ^udni, da nam niti naša pesem ne Pomeni več vrednoto.
Božične maše so bile lepo obi-skane. Pri tem si vedno mislim, ali res ni mogoče imeti tudi druge ne-delje nekaj več posluha in časa za slovenske maše. Hudo je, če se spomniš na Boga samo takrat, ko is še majhen, češ lepo za otroke, Plene se pa to ne tiče! Ne vem, če bo to tako enostavno, ko se bomo srečali z Njim v večnosti!
Oj ti pust, ti čas presneti, je zapi-
sal Prešeren. Letos je za našo skupnost bil že zelo zgoden. Toplo in lepo vreme je privabilo veliko ljudi. Pustovanje je bilo prijetno, pridni Veseli Pomurci so poskrbeli za plesni del, sodelavci pa za jedačo in pijačo. Tudi otroci so prišli na svoj račun. Mladi junaki-kavbojci so streljali, da je bilo joj. Pohvaliti jih moramo, da so ob desetih sklenili premirje, sicer je bilo malo težko, a dokazali so, da znajo tudi ubogati. Tako je bila ves večer res skupnost, ki je znala pokazati, da nam je vsem lepo. Pohvaliti moram vse udeležence, da so imeli razumevanje in omogočili lep večer. Upajmo, da bo tudi drugič tako lepo.
Naša veroučna skupnost ima zadnje čase kar malo težav. Težko je dobiti prosti čas, saj imajo toliko obveznosti. Starše prosim, naj verouk ne bo zadnja vrednota, ki jo posredujejo svojim otrokom.
Naj omenimo še, da so imeli v Frankfurtu Prešernov dan. Na proslavi so prireditelji izvedli recitacije Prešernovih pesmi povezane v prerez življenjepisa. Izvajalce lahko pohvalimo za njihovo skrb in lepo izvedeno prireditev.
HAMBURG
Tudi lani smo imeli polnočnico. Udeležba je bila rekordna. Sredi tega velemesta imeti polnočnico je res enkratno doživetje. Pridna sodelavka-organistka — je Nemka, pa se je že čisto poslovenila, kar se tiče izvajanja naših pesmi — je
poskrbela za slovesno petje, njena hčerka pa je zaigrala na flavto lep preludij. Obema se posebej zahvaljujemo. Tudi slovenski skupnosti na tem področju moramo izreči priznanje. Radi pridejo in se veselijo, da duhovnik kljub takšni oddaljenosti pride in jim omogoča mesečno srečanje. G. Mlakarju gre vsa pohvala za njegov trud.
OBERHAUSEN
Andrej je umrl — novica je zletela prek telefonskih linij kot strela z jasnega po Bottropu, Oberhau-snu ... Nedeljsko popoldne nam je zagrenila teža nenadne smrti. Na obrazih začudenje in žalost. 36 let je imel. Človek se v takem trenutku znajde negotovo pred samim seboj z vprašanjem: Ali je to res?
K maši ni prišel. To je bilo nenavadno. Po maši se je oglasil Florjan, povprašal zanj in ga zaskrbljen odšel iskat v Bottrop. Ležal je v svojem podstrešnem stanovanju — mrtev.
Komaj smo mogli doumeti, da so odločitve Gospodarja življenja večje kot naše želje. Srečevali smo se tiste dni z začudenimi vprašanji in si skušali pojasniti vzroke smrti in vedno znova nemi obstali pred resnico. Bog mu je tu namenil počitek za vedno. Sredi nas in pred našimi očmi. Zbudila se nam je misel: Nikdar nismo gotovi, ali bo naš naslednji dan še prištet času v našo starost, ali pa bo zapisan že na začetek novih dni večnosti.
Andreja smo imeli radi. Origina-
len, na zunaj nekoliko robat Blejec z radodarnim in veselim srcem, ki je kot poseben zaklad v sebi ohranjal tudi vero. Ni mu mogla tega iztrgati 12-letna preizkušnja tujine. Spominjal se je svoje matere in njenih besed, ki mu jih je bila rekla na pot v tuji .bogati' svet. Ni pogosto govoril o tem, a v trenutku iskrenosti, ko me je spremljal na dolgi vožnji, mi je omenil svoje življenjsko vodilo, spravljeno v skrito kamrico Srca.
Rad se je udeleževal raznovrstnih dejavnosti, kjer se je izpričala njegova povezanost s Cerkvijo. Spominjamo se, kako redno je prihajal k slovenski maši, kako je privihral s taksijem v Kevelaer, kjer naj bi nosil v procesiji zastavo, kako ga je veselilo, da je mogel biti med ožjimi sodelavci Slovenskega centra in še bi lahko naštevali. Brez Andreja je naša skupnost postala revnejša.
Bil je priljubljen tudi med svojimi delovnimi kolegi. Bogoslužje na dan po pogrebu je bilo posvečeno molitvi zanj. Udeležilo se ga je okrog 30 njegovih sodelavcev z lastnikom podjetja g. Brockman-nom na čelu. Po maši je označil Andreja z naslednjimi besedami: Izgubili smo sposobnega delavca in dobrega prijatelja.
Pokopan je bil na Bledu. Za prevoz domov so s prostovoljnimi da-
40. obletnico poroke sta obhajala 12. febr. letos Andrej in Martha Kravanja. Andrej je bil rojen I. 1906 v Bovcu. Leta 1939 je obiskal sorodnike v Gladbecku/Westfalen. Tedaj se je začela vojna vihra in ostal je v Nemčiji. Zaposlen je bil v rudniku. Kot mehanik je popravljal rudniške naprave. Tu je spoznal tudi svojo ženo, ki je Nemka. Vsa ta leta sta živela v razumevajoči povezanosti. Njuno skupno veselje je že leta skrbno negovan vrt. Vesela sta se zahvalila Bogu za vse darove v teku 40 let skupne poti v cerkvi sv. Križa v Butendorfu. Z njima pa tudi njuni otroci in vnuki, sorodniki, prijatelji in znanci. Želimo jima še veliko lepih skupnih let.
rovi prispevali prijatelji Slovenci in Nemci. Nosimo ga v spominu med seboj, naša živa vez z njim pa je molitev: Gospod, daj mu večni mir in pokoj!
STUTTGART-okolica
Vesel večer v Heilbronnu — Za rojake v okraju Heilbronn pomeni
mesečno srečanje z mašo in dru žabnim večerom nekaj pristno do mačega, česar ne bi hoteli pogreša ti. V letošnjem predpustnem času, soboto, 22. januarja, je bilo na dru žabnem večeru smeha kot koma kdaj poprej. Na sporedu so bile po leg petja tudi razne zabavne tekmo valne igre, s katerimi smo ocenjeva li zdravje pljuč, mirnost rok, harmo
Že lani oktobra je v Krefeldu družina Stanislava in Jožefe Perc obhajala krst svojega tretjega otroka Kristijana. Veselemu dogodku je v cerkvi med mašo prisostvovalo vse slovensko mašno občestvo. — Letos 16. januarja pa smo se prav tam spet veselili krsta male Daniele — hčerke Slavka in Dragice Kaučič (desna slika). Obema družinama voščimo veliko blagoslova, božje pomoči in veselja ob daru novega življenja, ki sta ga v veri
staršev sprejela otroka.
V versko-peda-goškem inštitutu m Stuttgartu je razstavljenih veliko informativnih knjig in učnih pripomočkov za nemške šole, ki jih obiskujejo tudi otroci tujih delavcev.
niio plesnih gibov ter delovanje ml-na obrazu. Navzoča zdravnica, 9ospa dr. Prijateljeva, je na vpra-®ar>je, kaj misli o zdravju nastopajočih in gledalcev, kratko pripomnila: "Kdor se lahko smeje, ta je zdrav.“ C® je temu res tako, potem smo v Heilbronnu napravili dober izpit.
pustna veselica v Esslingenu — ^ nedeljo, 30. januarja, je bilo v dvorani Neckarhalle v Esslingenu z°Pet vse veselo in razgibano. Blizu 300 rojakov se je tam zbralo k tradi-c'onalnemu slovenskemu pustova-0)®. ki je bilo tokrat 17. po vrsti. Med udeleženci je bilo veliko družin
Pazstavo ročnih izdelkov novembra 1982 v Slovenskem domu v Stutt-9artu je obiskal tudi referent za vprašanja tujih delavcev pri Social-nem uradu v Stuttgartu, gospod H. Pabel. Ob srečanjih z njim napravi vtis, da razume problematiko Gastarbeiterjev.
z otroki; zadnji seveda v pustnem li-špu in opremi.
Navzoče goste je pozdravila gospodična Andreja Kraiss, ki je napovedala tudi točke sporeda. Teh je bilo tudi tokrat dovolj, saj je bilo treba poskrbeti za sedem ur trajajoče veselo in napeto doživljanje.
Za začetek so se oglasile harmonike, kitare in flavte mladinskega ansambla. Mladi muzikanti so dokazali, da se ne ustrašijo ne domačih in ne tujih viž. Za njimi so stopili na oder člani moškega pevskega zbora domačega Zvona z dirigentom Damjanom Jejčičem. Prijetno jih je bilo poslušati, ko so s svojimi soprani in basi izpovedovali svoje srčne občutke ob pesmih „Tam na vrtu, na zelenem ... “, „Kaj bi te vprašal, dekle ti... „Ko b’ sodov ne b’lo ... “ ter nemške „Mein ei-' gen soll sie sein — Samo moja mora biti“.
Za moškim zborom sta stopila pred mikrofon Toni in Katica. Prožno in uglajeno sta zapela dve pe-
Pokojni Milan Kolman iz Ulma
srni, ki jih je spesnil in uglasbil Tomi Zupan, voditelj kvinteta Veseli fantje. Da sta se v glasu in viži dobro ujemala, je potrdil močan aplavz v dvorani.
Tombole v naših programih ne moremo več pogrešati. Prenosljiva mala televizija, štirivalni Kasetten-recorder in lepa koncernta kitara so bili tokrat glavni dobitki.
Za otroke (teh je bilo okrog 80) sta bili na sporedu dve posebni točki:	tekmovanje in napihovanje
balončkov in prestrezanje sladkih bonbončkov. Zadnjih je bilo na razpolago cela „vreča“, zato so vsi zmagali.
„Angelček moj, pridi nocoj... “ je zapeta šolarka Janja A. v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu, ko je 240 slovenskih otrok čakalo na Miklavža. Z inštrumenti so jo spremljali otroci Sobotne šole.
Obe fotografiji sta z razstave narodnih vezenin v Münchnu. Narodne noše so gostom postregle z domačimi dobrotami.
Med odmori je bilo skupno petje in navzoči Štajerci so dokazali, da še niso pozabili, kako so nekoč vriskali med svojimi goricami. Da se je ob poskočnih melodijah Veselih fantov na plesišču vrtelo staro in mlado, o tem ni treba posebej pisati. „Škoda, da je pust samo enkrat na leto,“ je bilo slišati ob slovesu.
Zasedanj ni konec — V zadnjem času razni nemški forumi živahno razpravljajo o 2. generaciji Gastar-beiterjev. Pri tem so mišljeni otroci prišlecev, ki so bili tukaj rojeni ali vsaj obiskovali nemške šole. H konferencam vabijo tudi naša župnijska in socialna zastopstva. Dobivamo vtis, da nemški krogi želijo, da bi se otroci Gastarbeiterjev ne le vključili v nemško družbo, ampak se popolnoma asimilirali. Da bi ta korak prinašal v družine miselne in čustvene razdore, premalo mislijo. Pozabljajo tudi, da se bo veliko družin vrnilo v svojo domovino, kjer so svoje dohodke investirali (večina slovenskih družin si je doma zgradila hišo). Naše mnenje glede 2. generacije je jasno: otroke je treba tako vzgajati in šolati, da bodo sposobni za življenje v Nemčiji in v Sloveniji, da se bodo dobro počutili v nemški in v slovenski družbi. To mnenje na sestankih tudi jasno zastopamo.
ULM
Po težki in dolgotrajni bolezni je 1. decembra lani umrl Milan Kolman. Komaj 43 let je dočakal. Svoje življenje je bogato izpolnil, naravne talente je postavil v službo mnogim. Bil je odličen pevec in družabnik, tako da ga je vse rado imelo. Znanci in žena Mira so mu bili ob bolniški postelji v veliko tolažbo. Pokopan je bil 4. decembra v rojstnem kraju v Pišecah pri Bizeljskem. K zadnjemu počitku ga je pospremila množica domačinov in rojakov iz Ulma. Pevski zbor mu je v slovo zapel pesem Gozdič je že zelen.
MÜNCHEN
Razstava narodnih vezenin je bila v Med nami povedano napovedana za konec januarja v Münchnu. Žene in dekleta so na dveletnem sobotnem tečaju izvezale v različnih tehnikah 140 prtov in prtičev. Za sklep tega tečaja so se odločile za razstavo. Namen le-te je bil, tujcem predstaviti del našega narodnega bogastva, naše žene in dekleta pa spodbuditi k takšnemu delu, saj to pomeni lepotno, narodnostno in krščansko (božični, velikonočni motivi!) obogatitev slovenskih domov.
K vezeninam je bilo dodanih še nekaj drugih izdelkov: slike, gobelini, dve plastiki, dve lepljenki (slama, les), ročni izdelki našega vrtca in galerija fotografij s prikazom delovanja naše župnije. V ne preveliki dvorani je bilo nagrmadene veliko lepote in z njo se je naša župnija tujcem dostojno predstavila.
Začetek razstave je bil nekoliko
slovesnejši: pozdrav gostov (med njimi podpredsednika bavarskega senata), dve zborovski pesmi, venček narodnih (na harmoniko jih je zaigral g. Stanko) in pogostitev gostov z domačimi dobrotami (žganjem, sendviči, potico, vinom).
Razstavo si je ogledalo približno 300 ljudi. Strokovnjaki so ugotavljali, da je vezenje visoko kvalitetno, pa tudi nad drugimi izdelki so bili navdušeni.
O razstavi je poročala tudi ljubljanska Družina. Škoda, da je bilo pri poročilu nekaj krepkih napak, npr. da živi po ostalem Bavarskem, to je zunaj Münchna in bližnje okolice, še 100 rojakov (prav: 1000), da obstaja slovenska župnija v Münchnu od leta 1966 (v resnici obstaja od leta 1945; najprej jo je vodil g-Šeškar, potem g. Zdešar), da so razstavo pripravili člani župnijskega sveta (dejansko so jo žene in dekleta tečaja), da je plastiko hlapca Jerneja izdelal g. Jernej Z. (v resnici jo je g. Jože K.).
Za nami je že tudi pustovanje. Marsikak obiskovavec je ugotovil, da je bilo zelo domače in prijetno, da pa je bila ta „napaka“, da nas je bilo preveč (odraslih 350, otrok 100).
Igral je kvintet g. Landekarja, srečelov je razdelil med srečnike 400 dobitkov, tri glavne so zadeli 11-letna Nemka (prišla je na pustovanje s svojo slovensko sošolko, kupila eno srečko in zadela!), Dolenjec in Štajerc. Otroci so se pomerili v petih veselih tekmovanjih.
Dvorana je bila okusno opremljena, čeprav morda nekoliko klasično mrzlo. Tudi je umetni strop ovi-
ral zračenje. S postrežbo so se pri večini miz pohvalili, v dveh vrstah 'fiiz pa ne posebno. A kaj hočemo, vse človeško je omejeno.
Ce potegnemo pod letošnjim pustovanjem črto, moramo reči, da je bilo lepo. Jeseni se bomo dobili na vinski trgatvi.
Krščena je bila Sandra Harih, 'tčerka Stanislava in Martine Ko-Privc. Staršem čestitamo, punčki pa 2slimo v življenju vse dobro!
nizozemska
•■škrjančkov" jubilej — V nedeljo, 6- januarja 1983, je Škrjanček, or-Sanizacija za naše najmlajše, slavil 0- obletnico obstoja.
Ob treh popoldne smo se zbrali k ^llJžbi božji, pri kateri sta s pesmijo ^delovala Škrjanček in Zvon.
p|,i maši smo se posebej spomni-' rajnih rojakov, ki so Škrjančkovo slavnost spremljali s srčno nagnjenostjo; to so bili ga. Sterman, 9- Janez Kropivšek, g. Anton Antlej, 9- Ivan Banič, g. Jožko Resnik in g. Vršaj.
. Pri kulturnem programu je Škr-isnček izredno lepo zapel vrsto slo-Venskih in dalmatinskih pesmi. Med rnalimi pevci in pevkami je nekaj ?rav lepih pevskih talentov. Ob-'nstvo je bilo navdušeno in pevo-Voc|)a g. Ad Hamers ves srečen. Po s,ari navadi se je oglasil tudi Zvon n s svojimi ubranimi glasovi še po-Večal slovesnost večera. Poleg Škr-)ančka samega smo imeli celo Vrsto škrjančkovih jubilantov. Naj-Prei štirje člani: Nadja Taschauer, Andreas Domevšček, Marcel Žerdo-P®r in Marko Žerdoner, ki so od za-6,ka njegovi pridni sodelavci, dalje JJaše gospe C. Robek, A. Muha in Š. 'Vropivšek, ki so vsa leta stale Škr-|ančku ob strani in skrbno priprav-lale Škrjančkove prireditve, poseb-d° Pa še g. Ad Hamers, ki je vseh 0 let Škrjančka vodil in se trudil, a bi naši mladini posredoval čim več iz naše narodne in kulturne zakladnice. Vsem tem so rojaki s hva-ežnostjo in priznanjem stiskali roke.
Sledila je bogata zakuska, ob kateri je po dvorani živahno završalo.
Za kritje stroškov so rojaki zavzeto sodelovali pri dražbi slike iz slovenskih gora.
Kar so nekoč sejali p. Teotim, g. Babnik in drugi, to žanjemo mi danes. Kar danes seje g. Ad Hamers s svojimi sodelavci, bodo čutila naslednja desetletja. Dolžni smo pomagati.
Posebno omembo zasluži tudi g. Slavko Sterman, ki je Škrjančku vedno na uslugo. G. Slavko ves živi za našo stvar. Sodeluje pri Zvonu, Barbari, Folklorni, Veselih vaških godcih in Škrjančku. Bog ga živi!
Smemo reči, da je Škrjančkova prireditev v vsem letu naša najlepša prireditev, najbolj družinska in najbolj slovenska.
Bodimo hvaležni vsem, ki se žrtvujejo za našo mladino. Vedeti pa moramo, da je družina glavni vzgojitelj. Če družina ne sodeluje, se bosta šola in društvo trudila zaman. Vsi skupaj pa utegnejo imeti še zelo lepe uspehe.
Praznik Slovenske folklorne plesne skupine — 29. 1. 1983 je Slov. folklorna plesna skupina imela svojo letno prireditev v novi dvorani v Heerlerheide.
če povemo, da so člani vnaprej prodali kar 700 vstopnic, bomo razumeli, da so se za svoj dan prav skrbno pripravljali. Način njihovega dela naj bi preučili tudi drugi. Zelo važno je, da večina sodeluje in da odgovorni marsikaj trezno predvidevajo. Na prireditvi je bilo veselo razpoloženje. Ta prireditev je še povečala ugled Slovencev na tem področju. Iskreno čestitamo!
švedska
Januar je bil zares blagoslovljen mesec za slovenske oltarne skupnosti na Švedskem.
Tukajšnja družba je znana po svojem standardu, a vendar o njej pripoveduje švedski pesnik Göran Palmlund, da se počuti slabše kot v ledeni dobi. Takrat so se ljudje stisnili skupaj, če jih je zeblo. Danes pa je Šved povsod na toplem, preskrbljen in postrežen z vsem potrebnim, zato se mu ni treba zatekati po pomoč k sosedu, a prav zato pogosto ob svoji mizi, kjer sameva, žalostno gleda v kozarec, ker ne najde prepričljive pretveze, s pomočjo katere bi se mu posrečilo približati se sočloveku. V času, ko televizijska reportaža pripoveduje o stockholmskih mladostnikih, da se jih od desetih kar osem pritožuje, da nimajo odraslega, s katerim bi se lahko pogovorili o svojih problemih, se toliko bolj zavedamo, kako dragocen zaklad je za nas to, da smo kot ena sama velika družina. Duha skupnosti, ki se napaja iz zdrave tradicije, je potrebno neprestano poživljati. To je bil tudi namen naših duhovnih obnov v Lands-kroni, na jugu Švedske, v Köpingu, ki po zemljepisni širini leži severno od Stockholma, ter v Nybro, blizu Baltiškega morja. Razvrstitev omenjenih krajev odseva razkropljenost naših ljudi po tej prostrani severni deželi. Skupaj s starim Tobijem lahko ponavljamo: „Zato nas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo,
da bi oznanjali njegova čudovita dela.“
Ne bi mogli reči, da Švedska ne pozna Boga, saj je krščanska dežela, a to krščanstvo je zaradi enostranskega razvoja zaznamovano z močnim individualizmom, ki mu redkokje najdemo primere. Ljudje se enostavno dušijo v osamljenosti. Miselnost okolja nas počasi požira v svpje tokove, a okus po sreči, ki smb jo v svoji mladosti užili v družini in fari, nam brani, da bi se sedaj popolnoma prilagodili svoji okolici.
Landskrončani so si v soboto po treh kraljih pripravili vesel sobotni večer. Ob zadovoljstvu in prijateljstvu, ki jih je povezalo, bi vsakdo, ki bi prišel v to družbo, kakršne ne doživlja vsak dan, moral reči: „Glejte, kako se imajo radi med sabo!“ Slovenska duša je globoko prepojena z evangelijem, čeprav se tega ne zaveda vedno.
Prav duha skupnosti je hotel utrditi v nas slovenski duhovnik iz Londona Ludvik Roth, ki nam je tri dni zapored v vseh omenjenih krajih drobil kruh božje besede. Večkrat je povedal: „Poskrbimo, da bo Bog med nami živ v osebi Jezusa, ki se enači z vsakim izmed nas.“ Ni nas navajal k begu pred resničnostjo v neko nezdravo domotožje. Njegova beseda je bila jasna: „Imejte radi to deželo, ki je tako lepa in v kateri zdaj živite. Imejte radi ljudi, ki ste jim blizu! Vse to zaradi ljubega zdravja! Jadikovanje in otožnost pa tudi nepotrebna duševna razpetost ne morejo prinesti drugega kot potrtost in bolezen.“
Pustil je, naj življenje samo govori, zato smo bili obogateni za marsikakšno izkušnjo rojakov iz Velike Britanije. Tukaj smo večinoma mlajši, nekje pri štiridesetih, petdesetih. V višku moči in lastnih skrbi kaj hitro pozabimo na rojake v kraju, kjer živimo. Mimogrede smo postali bogatejši za prepričljivo spoznanje Slovencev z „otoka“, ki so nekoliko starejši in imajo več izkušenj: „Čim starejši smo, tem bolj čutimo, da potrebujemo drug drugega. Kdo me bo v osamljenosti bolje razumel in bolj pomagal kot rojak-Slovenec.“ Skagerrak in Severno morje za nas, ki živimo na eni in drugi strani vo-
de, nista več tako prostrana, ker se bolje poznamo med seboj, smo si postali bližji. Rojakom v Veliki Britaniji bom kar tule napisal, kar je bilo v različnih krajih naglas povedano: Veseli smo vaših pozdravov, veseli, da tudi v molitvi mislite na nas. Hvala vam. Pogosto je padlo vprašanje: „Kako pa kaj naši v Angliji?“ Odslej vas še bolj nosimo v srcu in, kadar se bomo v mislih in besedah mudili pri Bogu, bomo radi mislili tudi na vas.
Dobre volje ne manjka. To se je pokazalo povsod ob obisku tridnev-nice. Mnogi so se zavzeli in zvesto prihajali k srečanjem vse tri dni. V Köpingu je v petek Volvova popoldanska izmena želela, da jo počakamo. Nagarali so se že ob avtih, a za duha se jim je zahotela ob osmih zvečer še ura duhovnega napora. Znova in znova je bilo slišati: Še več bi bilo zanimivo in potrebno poslušati in pogovoriti se o evangeliju. Najbrž nikjer drugod med Slovenci ni najti toliko skrite želje po pristni krščanski skupnosti in lakote po besedi, ki naj to skupnost hrani in oblikuje, kakor ravno na Švedskem.
Radi potožimo, da so Švedi zaprti vase, da je težko najti stik z njimi. Dolfi in Margareta Bukovec v tem ne čutita posebnih problemov. Dobro leto in pol je, kar sta se s svojo družino preselila v svojo hišo sredi novega naselja v pravljični okolici na robu Nybra, in že se jima je posrečilo navezati dobre stike s svojimi sosedi. Tudi drugod naši ljudje pogosto zatrjujejo: „Če se potrudim in sam naredim prvi korak, potem najdem med Švedi dobre prijatelje.“
Upravniki protestantskega župnijskega doma v Nybru, ki so nam dali na razpolago prostore za srečanja, si niso znali predstavljati, kaj bomo delali kar tri dni zapovrstjo, zato so na vrata sobe, kjer smo se zbirali za duhovno obnovo, zapisali: slovenska birmanska skupina. Po svoje so imeli prav. Večinoma smo že bili pri birmi, kjer smo bili potrjeni z darom Sv. Duha. Tudi tokratna srečanja so bila predvsem utrditev v dobrem, ki smo ga prejeli in ki ga nam vsak dan sproti Bog deli. Drug drugega smo z uslužnostjo, potr-
pežljivostjo, veseljem, pesmijo ih besedo potrjevali v dobroti in plemenitosti. Hvala vsem!
Švica
Srečevanje pri nedeljskem bogoslužju — „Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!“ (Lk 5, 4), smo slišali pri maši na 1. februarsko nedeljo. Te besede je že za belega dne rekel Jezus Simonu (Petru) in njegovim soribičem po njihovem neuspelem nočnem lovu. Vsi so bili takoj pripravljeni to narediti.
Kristusova beseda pa ima značaj večnosti, zato ima življenje v sebi, zato je živa tudi med nami danes, zdaj in tu. Živa? Da, tam, kjer je padla v rodovitno in globoko zemljo ter tako našla dobre pogoje za rast. A to ji omogočamo mi — ljudje. Kako Bog računa na nas! Preprosto hoče, da veselo oznanilo razširjamo in utrjujemo mi. Nič čudnega torej, če je že apostol Pavel zapisal: „Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas“ (2 Kor 5, 20).
Da bi to zmogli, je potrebno, d® se najprej sami nasičujemo in napajamo s Kristusovo besedo, da torej z njegovo besedo plemenitimo svoj razum, svojo voljo ter vse druge duhovne, duševne in telesne sposobnosti. Kako?
„Odrini na globoko!“ veleva Kristus tudi vsakemu izmed nas-Kam? V neznano, brez cilja? Ne! Tja, kjer bomo našli prav njega! In kje? Gotovo najprej pri sveti daritvi, pri maši. Tam prihaja med nas v bogoslužju božje besede in v daritvenem bogoslužju. Tam se zato lahko srečujemo z njim, tam ga lahko poslušamo in ga celo — prejemamo.
Sicer pa nam je maša dobro znana, saj smo hodili k verouku, kajne-Po končanem osnovnošolskem verouku pa smo, žal, razrahljali dotedanje medsebojne vezi. Pri enih je namreč Kristusova beseda, vsejana pri veroučnih urah, „meso postala“ — se je udejanila, postala je živa, vključena v tok življenja: pri drugih
Pa le še životari ali je že celo usahnila. Pa vendar smo vsi, ki smo bili krščeni, KRIST-jani, torej KRIST-usovi. Vsakdo bi zato moral še bolj in vedno bolj na globoko. Se dobre-niu Bogu lahko oddolžimo že s tem, če nedeljski maši namenimo le slučajen ostanek nedeljskega časa? Ak ni bolj primerno in pravično, če mašo že samo po sebi vključimo v nečeljski načrt in spored? Kdo mo-re npr. biti zares dober delavec, če Površno, malo ali redko dela?
Resda je bolj udobno biti na °brežju brezskrbnosti (zares krščansko živeti pravzaprav res ni 'ahko), toda na pustem in suhem Produ zgolj materialnih dobrin ni r'b, s katerimi naj bi človek hranil svojega duha.
če star(ej)ši niso voljni in pripravljeni ob Gospodovih dnevih „odriniti na globoko“, na srečanje s Kristusom pri nedeljskem ali prazničnem bogoslužju (kjer se med drugim dobi tudi nemajhna moč in pomoč za vztrajnost v dobrem), kam neki bodo krenili mlajši oziroma otroci, ne da bi nad njimi pozneje zmajevali z glavami, kakšni da so? Star(ej)še bi to vendarle moralo vsaj malo skrbeti. Sicer bi utegnil, kar Bog ne daj, tudi zanje veljati očitek apostola Janeza: „K svojim je prišel, a njegovi ga niso sprejeli“ (Jan 1, 11). Koliko spodbudnejša je marveč njegova pohvala za tiste, „ki so ga sprejeli“ in jim „je dal, da so postali božji otroci. To so vsi, ki verujejo vanj“ (prim. Jan 1, 12).
Slovenci ob meji
koroška
200.000 udeleženci taizejskega [čmanja v Rim je bilo tudi 200 mladih ^orošcev. — Pri koroškem prvenstvu v “Porinem sankanju je bila prva tajnica ^ovenskega dušnopastirskega urada 9dč. Regina Smrtnik. — Slovenske “Olske sestre že 75 let delujejo v Št. «ru pri Št. Jakobu v Rožu. V pri-?nanje njihovemu delu je Krščanska Kolturna zveza podelila provinci šol-ekih sester letošnjo Tischlerjevo nagra-®°- — Papež Janez Pavel II. je imeno-^al _ za prelata ravnatelja Mohorjeve oružbe in zastopnika Slovencev pri ^kofu, mons. dr. Janka Hornböcka. — v 77. letu starosti je 28. jan. v Celov-Cu umrl dolgoletni župnik v Globasnici 9- Franc Posch. Pogreba se je udeležil 'uPi škof dr. Capellari. — Avstrijski je 6. februarja na Ö 1 prenašal scensko mašo iz Šmihela pri Pliberku- Cerkveni pevski zbor je pel eno iz-Tomčevih maš. — Med slovenski-[Š1 Pustnimi prireditvami ima gotovo Prvo mesto vsakoletni gimnazijski P|es. Letos se je vršil 21. jan. v dvojni Delavske zbornice v Celovcu. Igral ansambel Lojzeta Slaka. Udeležba
letos je bila večja kot kdajkoli preje. — Po skoraj 3 letih je prišlo na Dunaju do razgovorov med zveznim kanclerjem Keiskym in političnimi zastopniki koroških Slovencev. Razgovori so bili 21. januarja. Čez dva meseca se bodo spet sestali. — Smučarski skoki imajo v ziljski vasi Zahomec že dolgo tradicijo. Pri letošnjih tekmah v skokih so se spet vidno pojavila nova imena, zlasti 17-letni Franc Wiegele.
GORIŠKA
V Štmavru pri Gorici je januarja umrl župnik dr. Rafko Premrl, po rodu iz Vipave in sorodnik pokojnega glasbenika mons. Stanka Premrla. Duhovnik je postal 1930. Več let je bil župnik v Zabnicah in povabil Toneta Kralja, da je obnovil in poslikal božjepotno cerkev na Višarjah. Iz Žabnic se je leta 1940 moral umakniti v reško škofijo, a so ga leta 1944 iz tržaškega zapora poslali v Dachau. Po vojni je bil profesor v Gorici, Trstu in Vidmu, zadnjih 12 let pa župnik v Štmavru. — V nedeljo, 6. februarja, je bil slovesno umeščen novi goriški nadškof p. Anton Vital Bom-marco. Umestitvi je prisostvovalo več škofov, med njimi tudi linški škof Ai-chern. Nadškof je po slovensko pozdravil tudi svoje slovenske vernike. — Igralska družina prosv. društva Štandrež je za začetek leta naštudirala Molierovo komedijo Namišljeni bolnik. Najprej so jo zaigrali na domačem odru. — V cerkvi sv. Lovrenca v Ron-
Modri ljudje, ki razglabljajo o človekovi sreči in iščejo pota do nje, čedalje bolj potrjujejo potrebnost in pomembnost Kristusove izjave, vzete iz Svetega pisma stare zaveze, „naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede“ (prim. Mt 4, 4). To uresničiti bo pomenilo resno vzeti postni čas, v katerega smo stopili, ter se (za letos) lotiti izdelovanja načrta, kako doseči spreobrnjenje in odpreti vrata Odrešeniku v svetem letu, ki se bo začelo 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja. In obratno: postni čas in sveto leto nas bosta usmerjala k temu vprašanju in nam pomagala odriniti na globoko. Bomo pripravljeni vreči svoje mreže na lov?
kah je mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice priredil 16. januarja koncert božičnih pesmi. - Ob 100-letnici rojstva pesnika Goriških Brd Alojzija Gradnika je slov. kat. prosv. društvo Mirko Filej priredilo 16. jan. v Katoliškem domu v Gorici spominsko proslavo. — Na občnem zboru Zveze slov. kat. prosvete, ki se je vršil januarja v Kat. domu v Gorici, so podali obračun o delu Zveze, ki združuje kulturna društva na Goriškem. Namesto dosedanjega predsednika mons. Kazimirja Humarja, ki je vodil Zvezo od leta 1962, je bil izvoljen g. Emil Valentinčič.
TRŽAŠKA
Tudi v Skednju so priredili 16. jan. koncert božičnih pesmi. Po koncertu sta bili dve predavanji z razgovorom o problemih delavskih _ družin na Tržaškem. — Dr. Lojze Škerl je bil ponovno imenovan za škofovega vikarja za slovenske vernike v Tržaški škofiji. — Za dekana dekanije Opčine je bil izvoljen in od škofa potrjen boljunški župnik g. Franc Vončina. — V okviru Prešernove proslave je 6. februarja predaval na Bazovici prof. Mirko Mahnič. Govoril je o Prešernu in Slomšku Na Opčinah nad Trstom se je januarja vršil občni zbor Slovenske skupnosti Julijske krajine, katoliško usmerjene politične organizacije Slovencev v Italiji. Za novega predsednika je bil izvoljen g. dr. Rafko Dolhar. Glavni tajnik pa je postal dr. Andrej Bratuž.
f	\
pred sto leti se je rodil
škof Rožman
V____________________J
Škof Rožman je takoj ob začetku stalinistične revolucije na Slovenskem spoznal njeno resnično bistvo, zato je kot najvišji dušni pastir njen teror jasno in odločno obsodil. Da je zato še danes v Sloveniji njegovo ime tabu, je razumljivo.
Eden glavnih očitkov proti njemu je, da se je tik pred koncem vojne umaknil na Koroško iz strahu pred partijskim maščevanjem. Ta očitek je čista izmišljotina. Iz knjige o škofu Rožmanu (J. Kolarič, Škof Rožman lil, Celovec 1977) ponatiskuje-mo popis škofovskega odhoda iz Slovenije.
V	začetku aprila 1945 se je pri celovškem škofijskem kanclerju Ka-drasu zglasil takratni žihpoljski dekan Kristo Košir in ga prosil, naj kaj stori za rešitev škofa Rožmana. Po zanesljivih ljudeh je zvedel, da so komunisti škofa obsodili na smrt. Smrtno obsodbo bodo nad njim izvršili, kakor hitro bo vojne konec.
Konec vojne se je naglo bližal. Nevarnost za škofa Rožmana je bila z vsakim dnem večja. Dekan Košir je zopet trkal na vrata škofijskega kanclerja Kadrasa v Celovcu. Povedal mu je: „Nevarnost za škofa se je stopnjevala do viška.“
V	tej sliki je kancler Kadras prošnjo za rešitev škofa Rožmana predložil „Gauhauptmannu" Natmeßni-gu, ki je v zadnjih dneh postal tudi predsednik koroške vlade. „Predsednik vlade mi je odgovoril, naj škofu Rožmanu napišem uradno pismo, v katerem naj mu sporočim, da hoče z njim nujno govoriti v cerkveno-državnih zadevah. Naj čimprej pride v Celovec.“
Pismo je kancler po jezuitu prof. Heinzlu poslal v Ljubljano. Spremno
pismo (dr. Heinzla) se (med drugim) glasi: „Gospod kancler misli, da bi mogla Vaša Ekscelenca na ozemlju, ki ga zasede Anglija, veliko storiti za Vašo škofijo. S stiki z oblastmi države bi bilo mogoče pritiskati na Ljubljano in preprečiti morebitne surovosti nasproti duhovnikom.“
Sel s povabilom je tisto soboto (5. maja 1945) prčcej zjutraj prišel v Ljubljano in se javil na škofiji. Prvi, ki ga je srečal, je bil škofov tajnik. Sel mu je izročil zaupno pošto. Tajnik jo je nesel škofu, ki je bil še vedno v kapeli.
Škof gre v svojo sobo, pa se kmalu vrne in tajnika pokliče k sebi. Pokaže mu obe pismi: „Tole sem dobil. Kaj naj storim? Ali naj grem?“
Tajnik odgovori: „Vso noč ste molili. Danes je prva sobota; v pismu vam pravijo, da boste tam mogli stopiti v stik z zavezniki — Jeglič je tudi šel po prvi vojni v Pariz posredovat za svoj narod — zato je to povabilo čisto gotovo od zgoraj.“
Škof si je zakril obraz in začel jokati: „Kako naj odidem? Kako morem zapustiti škofijo?“
Mudilo se je. Sel je še vedno ča-’ kal.
Škof je zopet odšel v svojo sobo in na Heinzlovo pismo pripisal tale kratek odgovor: Neverjetno hitro se moram odločiti, nikogar ne morem vprašati za svet, ker sel nima časa čakati. Polovico noči sem pred tabernakljem molil za svet — mar je Vaše nepričakovano pismo odgovor? Če je tako, se uklonim."
Medtem ko je škof pisal ta odgovor in odpravil sla, je tajnik po njegovem naročilu sklical stolni kapitelj. Kapitelj se je zbral, škof mu je
prebral pismo, ki ga je bil prejel. Člani kapitlja so pristali, naj škof gre v Celovec, kjer bo mogel za škofijo in narod še kaj storiti, če pa ostane doma, mu bodo roke verjetno popolnoma zvezane.
Telefoniral je svojemu tajniku-„Pripravite avto. Pripraviti je treba tudi moj kovček.“
„Kaj boste pa vzeli s seboj?“ „Kaj boste jemali s seboj! Saj se bomo v dveh dneh itak vrnili. Gremo na razgovor v Celovec in se zopet takoj vrnemo.“
V Celovcu so škof in njegovi spremljevalci zvedeli, da Angležev še ni na Koroškem. Američani pa so se ustavili na stari italijansko-avstrijski meji na Toblaškem polju, na Vzhodnem Tirolskem.
Po poročilu tajnika Babnika je škofa Rožmana sprejel nadškof Ro-racher.
Pozno v noč sta hodila po hodniku v prvem nadstropju škofijske palače ni se pogovarjala.
Tajnik je čakal, da je bil pogovor
končan. Škof mu pravi: „Zastonj smo prišli na Koroško. Jutri se peljemo nazaj v Ljubljano.“
V nedeljo, 6. maja dopoldne, sta se na škofijskem dvorišču v Celovcu pojavila dva avtomobila. V prvem so bili člani slovenskega Narodnega odbora, v drugem nekateri uslužbenci s tehničnega oddelka pokrajinske uprave v Ljubljani. Vsi so že vedeli, kakšen je položaj. Govorili so s škofom Rožmanom, ki jim je povedal, da se bo vrnil v Ljubljano.
Eden od članov Narodnega odbora pride k škofovemu tajniku in pravi: „škof hoče nazaj v Ljubljano. A to se ne sme zgoditi. On gre v smrt. Morate ga odpeljati kam na varno.“ Minila je dobra ura, morda tudi več, kar so zapustili Celovec člani Narodnega odbora. Tedaj so se odpravili na pot tudi škof Rožman, kanonik Kraljič in škofov tajnik Babnik. Na škofiji so jim bili naročili, naj kmalu odidejo, kajti partizani so že v Grabštanju.
Že na Kardinalskem trgu v Celovcu pravi škof Rožman tajniku, naj zavije na levo proti Ljubelju. Kakor da škofovega naročila ni slišal, vozi tajnik dalje proti Kolodvorski ulici.
Preden so cesto križali, se škof spet oglasi: „Tudi tukaj lahko zavijete na levo proti Št. Rupertu.“ Proti Št. Rupertu je smer proti Ljubelju. Voznik se še vedno dela gluhega in vozi proti Novemu trgu. škof venomer zatrjuje, da hoče
„govori mi!“
(nadaljevanje s 7. strani) če prav molimo, se lahko naučimo gledati sebe in svet okrog sebe z novimi očmi. To, kar srečujemo, bolezen, smrt, pa tudi srečo in veselje, niso samo neki stvarni dogodki; vpleteni so v smiselno celoto človekovega bivanja. Tako se tistemu, ki se v veri in upanju preda Bogu, odpre smisel prošnje molitve.
• Molitev naj bi bila v živem stiku z življenjem: včasih molimo z zahvaljevanjem, drugič s tožbo ali žalostjo, včasih tudi z molkom, ker smo celč za tožbo nesposobni. Izraelove molitve, psalmi, so molitve
za vsako ceno nazaj v Ljubljano. Tako so dospeli na Trg Svetega Duha, kjer se cesta kmalu odcepi naravnost proti Ljubelju. Škof zahteva tretjič: „Tu pa zdaj končno zavijte proti Borovljam!“ Šofer še bolj pritisne na plin in hitro vozi dalje ob prekopu Lend proti Vrbskemu jezeru. Slišal je, kako se je škof zadaj v avtu razburjal. „Ustavite! Ustavite! Jaz hočem za vsako ceno nazaj!“
Škof postaja v svoji zahtevnosti skromnejši: „Če si ne upate z menoj nazaj, me peljite vsaj do Ljubelja, tam si bom dobil drugega šoferja! Peljite me vsaj na Ljubelj, pa če grem tudi peš v Ljubljano.“
Čez nekaj časa pravi zopet: „Peljite me vsaj do Borovelj, bom že prišel kako naprej! Vi pa pojdite z avtom, kamor hočete!“
Ker šofer tudi na te kompromisne predloge ne pristane, začne škof z grožnjo: „Kar ven bom skočil iz avta. Potem pa naj se zgodi karkoli, če nočete ustaviti.“
Škof je postajal vedno bolj razburjen, pa še vedno trdno odločen, da gre nazaj v Ljubljano. Avto pa je hitel proti Vrbskemu jezeru, proti zahodu, ne proti jugu.
Ko se je zdelo, da je škofova razburjenost dosegla višek, je šofer pogledal nazaj in mirno rekel: „Prevzvišeni, vse za Šiško!“
Te besede so ga pomirile.
Kaj je pomenila ta zagonetna beseda?
ljudi, ki so se nahajali v podobnem položaju. V njih so se povsem prepustili Bogu, bodisi da so se mu zahvaljevali ali ga hvalili, bodisi da so klicali ali kričali, se smejali ali jokali, upali ali prosili, tožili ali se pritoževali. Notranja drža pri njihovih molitvah je bila vedno poslušnost in ljubezen: iz teh dveh je izhajalo vse drugo.
„Moč molitve ima nevidno silo. Molitev je človekovo notranje početje, ki presega njegovo običajno dejavnost. Mnogo življenjskih težav je moč rešiti le z molitvijo. Zagrenjenemu ali celč obupanemu človeku pomaga le pogovor z Bogom (Nigg).
kupujte
berite
širite
našo luč
Kadar je škof doživljal težke ure, posebno pod nemško zasedbo, In je duševno mnogo trpel in z njim vred tudi duhovniki na škofiji, so večkrat rekli, naj bo trpljenje darovano za spreobrnjenje Zgornje Šiške, tega rdečega predmestja Ljubljane. Tako je tudi v nedeljo, 6. maja 1945, v enem velikih trenutkov njegovega življenja, misel „Vse žrtve za Zgornjo Šiško!“ škofa pomirila, da se je vdal v svojo usodo.
Ta trenutek je postal tudi sam begunec med begunci.
in sveto pismo je imelo prav
(nadaljevanje s 5. strani)
KAMEN OB GROBU
V svetem pismu beremo: „Nato je Jožef iz Arimateje zavalil velik kamen k vhodu v grob.“
K temu podatku je Loisy zapisal: „Veliki kamen, zavaljen pred odprtino groba, služi zato, da bi poudaril z njim čudež vstajenja.“
Na severozahodu Jeruzalema je kraj Abu Goš; v njem je cela vrsta grobov iz prvega stoletja. Ti grobovi so zaprti z velikim kmnom, skoraj vedno mlinskim, zavaljenim pred odprtino.. Isto je moč opaziti še na mnogih drugih krajih v Izraelu, tudi v Jeruzalemu, kot je na primer „grob kraljev“.
•
Tako starinoslovci neizpodbitno dokazujejo, da je v evangelijih okvir, v katerem je sporočeno versko oznanilo o Jezusu, božjem Sinu, resničen: vsi časovni, krajevni, upravni in drugi podatki držijo. To sicer še ne nadomesti vere, vsekakor jo pa naredi veliko lažjo.	Prirejeno po V. Messori,
KDO JE JEZUS
poštni
nabiralnik
UREDNIŠTVU NAŠE LUČI
Zedinjena Slovenija, Buenos Aires, Argentina
21. počitniška kolonija v Cördobi, 1982/83
Uredništvu NAŠE LUČI!
Mladi slovenski živžav s prelepih planinskih dobrav pošilja prisrčen pozdrav!
(Sledi 51 podpisov otrok)
DRAGI G. UREDNIK!
Prav iskreno veselo in srečno novo leto in vsem lep pozdrav!
P. S., London, Anglija
OB JANUARSKI NAŠI LUČI
Če zapišem ob NAŠI LUČI, da Vam čestitam, bom samo ponavljal, kar sem že ponovno povedal. Vsak mesec jo težko čakam.
Januarska s tistim fantičem, ki s Stola zre na Triglav, je sijajna. Imenitna je druga stran s kratko slovensko zgodovino, posebno ker je zabeljena z dvema močnima literarnima ocvirkoma (Prešeren, Pahor). Posrečeni so tisti
na barvni podlagi natisnjeni fleši. „Kruh in vino“ je odlična nadaljevanka (neznansko pa me moti pri sestri ime Neža: tako dekelsko zveni; saj imajo Kranjci tako lepo ime Agnes). Posrečeni so izrezki iz tujega časopisja: prevode berem zares z užitkom.
Iskreno!	j p
Buenos Aires, Argentina
Op. NL: Ime Agnes se je med Slovenci sicer zadnji čas res bolj uveljavilo, je pa to latinsko ime. (Zanimivo, da ga Slovenski pravopis 1962 sploh ne pozna.) Slovensko ime je Neža, morda bi ga lahko nadomestili z Janjo. A imena so pač stvar osebnega okusa. Zanimivo je, da začenja današnji slovenski človek otrokom spet dajati stara imena kot Urška, Jaka, Primož, Miha, Jernej, Lucija, Boštjan, Urban . . .
še prvo pa drugo pa tretje!
„NOVI RAZRED“ ŠE NE MISLI S STOLČKOV
Politično vodstvo Jugoslavije, ki ima na vesti vso neuspešno gospodarsko politiko zadnjih let, je zdaj izdalo paro-
lo: „Postaviti se moramo na lastne sile.“ Zaradi storjenih napak se bodo celo zunanja posojila počasi umaknila.
V	Sloveniji se tudi pri vidnih slovenskih politikih javlja težnja, da bi delili mesta v gospodarstvu in upravi po storilnosti in sposobnostih, ne pa po političnih vidikih. Ta mesta bi morali, tako je čuti, vendarle že zasesti mlajši ljudje.
A še prav nič ne kaže, da bi bil „gospodujoči razred“ Jugoslavije pripravljen oblast deliti vsaj s kom drugim. V Španiji je še pod Frankom tehnokratom uspelo, da so odločitve v gospodarstvu in upravi prepustili strokovnjakom in s tem deželo ne le spremenili v sodobno industrijsko državo, marveč jo tudi pripravili na demokracijo.
V	Jugoslaviji je pa še vedno sleherni komunistični občinski partijski sekretar sposoben, da s svojo partijsko oblastjo ali celo z grožnjami doseže od krajevne banke posojilo, za kar hoče. Dokler se ta politični sistem ne spremeni, je težko pričakovati gospodarskega o-zdravljenja Jugoslavije.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 13. dec. 82/12.
MALO OBETAVNE OBLJUBE
Med poplavo najrazličnejših predlogov, s katerimi naj bi letos pomagali turističnemu gospodarstvu k boljšim rezultatom, je pogosto slišati, da bi
dragi bravci!
Dobili smo pismo od nekega naiega bravca Iz ZR Nemčije, v katerem je med drugim zapisal:
„1. NAŠA LUČ Je .mesečnik za Slovence na tujem*. Za katere Slovence: za vse ali le za Slovence iz Jugoslavije?
2.	Družba sv. Mohorja v Celovcu oziroma njeno delovanje je vezano na ozemlje krške škofije s sedežem v Celovcu. Kdo jo je pooblastil, da Izdaja ne povsem verski list za vse Slovence oziroma za slovenske zdomce Iz Jugoslavije v Evropi?“
Odgovarjamo:
1.	NAŠA LUČ je namenjena predvsem slovenskim zdomcem v zahodni Evropi. Zanje pomeni vez zdomcev med seboj In vez zdomcev z njihovimi dušnimi pastirji. Kot informativna revija bi bila NAŠA LUČ kajpada rada gost vsake naše družine In vsakega rojaka po svetu in domä.
2.	Kdo bi moral pooblastiti Družbo sv. Mohorja v Celovcu za izdajanje NAŠE LUČI? Saj živimo vendar v demokraciji. Sicer pa izdajajo NAŠO LUČ slovenski dušni pastirji med našimi zdomci, ki so za svoje delo poverjeni od Sv. sedeža In od slovenskih škofov.
Lep pozdrav!	Uredniki
morali naši najodgovornejši predstavniki (zveznega izvršnega sveta in turističnega gospodarstva) vesoljnemu svetu razglasiti, kako bo drugo sezono v Jugoslaviji vse drugače. Obljubili naj bi, da bo dovolj mesa, kruha in mleka, da ne bo primanjkovalo toaletnega papirja, bencina in tujih časopisov, da na mejah ne bo gneče . . . Skratka, da bo vse najboljše in v najlepšem redu.
Le malokdo pa pomisli, kakšen vtis bi pravzaprav pustila taka zagotovila pri potencialnih turistih iz drugih držav. Kaj bi, na primer, mi pomislili o neki državi, če bi nam od tam glasno kričali (naj nekoliko pretiravamo za težje razumevanje): „Pridite k nam, pri zajtrku boste dobili tudi nekaj kruha“
DELO, Ljubljana, 5. jan. 83/4.
NARAVA NE PLAČUJE
OBIRAVCEV
Velenjska ERA ima tozd kmetijstvo, ki se je letos veselil obilnega pridelka jabolk. Kar trikrat več jabolk je viselo raz vej kot običajno.
Kot dobri gospodarji so napeli vse sile, da bi obilni pridelek spravili v skladišča. Na pomoč so poklicali sezonske obiravce, šolarje in sindikate.
Seveda so pogodbene obiravce mo-fali tudi plačati, povečal se je obseg izplačil in morali so pred sodnika. Ker v paragrafih nič ne piše o izjemni radodarnosti narave, so bili kaznovani. Temeljna organizacija je plačala 50.000 dinarjev kazni, odgovorna oseba pa 35.000. Preračunano v jabolka to pomeni, da so morali pravici odriniti okrog pet ton pridelka. Če bi jabolka Pustili na vejah, ne bi bili kaznovani; oajhuje, kar bi se jim lahko zgodilo, bi bilo, da bi jih v lokalnem časopisu malce ošvrknili.
Ker izkušnje kažejo, da moralne obsodbe kaj malo zaležejo, bi bilo zanimivo vedeti, kako se bodo glede pridelka odločili prihodnjič, ko bo narava spet natresla več, kot zmorejo pospraviti roke redno zaposlenih dalavcev te-9a tozda.
DELO, Ljubljana, 13. jan. 83/4
JEZIK NAVODIL
V navodilu, kako naj vzdržujemo devlje, nam izdelovavec priporoča: »Obutev se ne sme čistiti z bencinom,
acetonom ali drugim kemikalijam, ki otapaju masti.“
Pri Bagatu so za uporabo plinskega vžigalnika zapisali tudi: „V trenutku slabega vžigosanja očistiti prostor kje plamenica preskakuje vatom namočenem v alkohol.“
Radiču so v semenarni pripisali čudno samoodločanje, saj v navodilu za sejanje piše: „Ne izbira zemlje in se more s pridom sejati med razno zele-njad, ki prezimi.“
Posebno skrbno bi morala biti napisana navodila za uporabo strupov ali škropiv, pa ta so žal tudi „strup za slovenski jezik“, kot meni neka uporabnica, ki ni razumela navodila za Morozim, tekočino za zimsko škropljenje sadovnjakov. Tu beremo: „koncentracija se mora zvišati“; „lahko se uporablja pri prečkastem, koštičastem sadju“; „duhovanju megle škropiva“; „isprašnjeno embalažo je treba zakopljati“; in na koncu, da „proizvajavec ne snosi posledice katere lahko nastopijo zaradi nepravilne uporabe“.
DELO, Ljubljana, 14. jan. 83/7.
PA ŠE TO
V navodilu za uporabo električne pečice El Niš piše:
„Vklop ventilator ja se nardi z tipko nad katero je oznaka. Vklop grejalnika se nardi z tipko nad katero je oznaka. Tipke na stikalu imajo signalne luči katere so prižgane kadar je kalorifer veklopljen. V istem času uporablja se kot indikator dela grelcev. Na električno omrežje se priključi čez trožilno omrežno vrvico in šuko vrtčnika. V slučaju okvare elektromotorja ali bilo katerega dela na ventilatorju, grelci se automatski isklopijo čez sigurnostni toplotni zavarovanec kateri reagira za 3 — 5 sekund. Trajnost tega izdelka je 4 let.“
Bravca lahko to pogreje — brez to-
ka
DELO, Ljubljana, 15. jan. 83/12.
UČNA URA SLOVENSKE
LITERATURE NA KOROŠKEM
Dr. Prunču, asistentu na graški slavistiki, se je na avstrijski televiziji posrečilo nekaj, kar se doslej — kljub številnim poskusom — še nikomur ni: v eni sami uri je nazorno in znanstve-
no neoporečno prikazal zgodovino slovenstva na Koroškem (16. jan., 21.50 do 22.50).
Kljub svoji zadržanosti je oddaja opravila aktualno vlogo: opozorila je, da med Karavankami in Nizkimi Turami prebiva del slovenskega naroda z izvirno, „v Evropi enkratno in v ničemer primerljivo kulturno ustvarjalnostjo“ in da Avstrija ta del svojih državljanov zanemarja, zavira njihov razvoj in s topoglavo inertnostjo spodbuja asimilacijski proces.
Posebno dragoceni so bili nastopi dveh mednarodno uveljavljenih avstrijskih pisateljev, Petra Handkeja in Petra Turrinija. Turrini se je odločno zoperstavil diskriminaciji slovenskega literarnega ustvarjanja na Koroškem ter jo povezal z diskriminacijo slovenskega jezika in s tem manjšine kot celote. „Če človeku vzameš jezik, mu vzameš človeško identiteto", tako je označil moralno bistvo avstrijske asimilacijske manjšinske politike.
Avstrijci so najbrž prvič slišali, da so koroške vojvode še leta 1414 ustoličevali v slovenskem jeziku. Veliko informacijsko vrednost so imeli tudi prikazi koroškega dogajanja sredi 19. stoletja, ko je bil Celovec središče slovenske kulturne ustvarjalnosti. Kot zdravilni šok pa je morala delovati slovesna izjava koroške deželne vlade tik pred plebiscitom leta 1920, ki Slovencem zagotavlja, da bo Avstrija njihovo nacionalnost skrbno varovala „za vse
V
naša luč
eden najbolj zanimivih slovenskih listov
mora v vsako slovensko hišo
v izseljenstvu, zdomstvu, zamejstvu in doma
v.	^
večne čase“ in za njihovo kulturo skrbela tako kot za nemško. Ta dokument avstrijska publicistika skrbno skriva.
DELO, Ljubljana, 18. jan. 83/7.
SPET MEDNARODNA POMOČ
JUGOSLAVIJI
Zadolžitev Jugoslavije na Zahodu cenijo na 19 milijard dolarjev. A že danes je znano, da v tej številki še niso vključene obveznosti posameznih jugoslovanskih uradov in bank.
Dalje cenijo, da znašajo letošnje beograjske obvezne poravnave dolgov 4,5 milijard dolarjev. Breme letošnjih obresti znaša po računih strokovnjakov okrog 2 milijardi dolarjev. Baje so roki, ko je treba posojila vrniti, zelo neugodni: okrog 80% tistih 4,5 milijard dolarjev je treba plačati že v prvi tretjini 1983. To imajo pa banke za kratko in malo nemogoče.
Baje so Jugoslovani 1982 sicer plačali obresti, ne pa vseh posojil. Nemalo bank, med njimi tudi nemške, so pripravljene obvezno povračilo posojil podaljšati do 60% oziroma dati nova posojila v tej višini.
Predlog ZDA, da naj bi Zahod Jugoslaviji znova posodil 1 milijardo dolarjev, je dvignil prah. Američani so kajpada pripravljeni dati le četrtino tega velikanskega posojila in čakajo, da bodo dale „ostanek“ na voljo evropske banke.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 19. jan. 83/19.
ZARADI KRITIKE SOCIALIZMA
V JEČO
Na Hrvaškem so obsodili 40-letno časnikarko Banko Čičak na dve leti in pol zapora, ker je v pogovorih kritizirala jugoslovanski gospodarski sistem in o položaju na Kosovu izjavila, da imajo Albanci s protestom proti življenjskim razmeram tam prav.
Ta obsodba nas spomija, da mnogi po hrvaških ječah sedijo zato, ker so povedali svoje mnenje, ne pa ker bi proti jugoslovanski državi kar koli storili. Mednje spadajo tudi tisti, ki jih uradno označujejo za nacionaliste: pesnik Vlado Gotovac, zgodovinar Franjo Tudjman, študent Dobroslav Baraga in profesor Marko Veselica. Za delno bol-
ne ni na vidiku kakšne olajšave zapora pa tudi ne politične amnestije.
Jugoslavija je vedno skušala delati vtis, da je njen samoupravni socializem bolj človeški kot drugi komunistični sistemi. A svobodne politične kulture, ki bi spoštovala pravico do izražanja misli, tudi jugoslovanski funkcionarji do danes niso ustvarili. Samoupravljanje je „dopuščeno le toliko časa, dokler ne spravi položaja partije v nevarnost. V časih gospodarskih kriz pa imajo kritiko za nevarnejšo kot sicer. To je morala občutiti tudi Banka Čičak.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, MÜNCHEN, 30. dec. 82/4.
Najbrž sloni obsodba Banke Čičak na spletkah, ki so jih spredli funkcionarji kraja Pečine skupaj s tajno policijo.
Imenovana je bila zaposlena kot dopisnica Vjesnika' v Beogradu. Državni toživec pristojnega sodišča v Sremski Mitroviči ji je očital, da je trdila, da Tito ni bil noben velik politik, da mu je govore pisal Kardelj, da so imeli hrvaški voditelji kot Savka Dabčevič, ki so igrali 1970/71 pri zagrebških nemirih ključno vlogo, s svojo politiko prav in da so študentje na Kosovu demonstrirali zato, ker so bili lačni.
Med začetnimi preiskavami so povedale tri tožilne priče, da so one dale svoje izjave poročilu tajne policije. Pri sodni obravnavi je le ena od prič ponovila to izjavo. Povedala je, da je Banko Čičak ona javila varnostnim organom, ki so ji potem naložili nalogo, naj jo opazuje in se z njo pogovarja, da bo izvedela, kakšna mnenja zagovarja. Neki krajevni funkcionar iz Pečinca je pred sodiščem povedal, da je Banka Čičak pri nekem pogovoru o Dedijerjevi knjigi o Titu izjavila, da je imel Tito med vojno zveze s hrvaškim nadškofom Stepincem (ki so ga komunisti 1946 obsodili na 16 let prisilnega dela).
Obtožba pa je prišla v slabo luč, ker je Banka Čičak kot dopisnica Vjesnika izčrpno poročala o nekih škandalih v Pečincu. Šlo je za domnevno poneverbo denarja v višini približno 200 milijonov dinarjev (okoli 7,4 milijonov mark). Politika poroča, da je bila Banka Čičak malo prej, preden so jo prijeli, opozorjena, da se ji utegnejo krajev-
ni funkcionarji zaradi njenega poročanja maščevati.
Banka Čičak sedi od začetka preiskav v zaporu. Prošnjo, da bi jo izpustili, so zavrnili z utemeljitvijo, da bi utegnila skušati vplivati na priče.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 22. jan. 83/7.
NAJVEČJE SLOVENSKE IZGUBE
1.	Elektro-kemijski kombinat Velenje.
2.	IMV Novo mesto.
3.	Körting Grassau Velenje.
4.	Lendavska rafinerija (31. marca letos bo šla v stečaj).
5.	INIS — tovarna stekla Novo mesto.
6.	Dražgoška bitka — filmsko televizijski projekt.
7.	Cimos.
8.	Inex AA (padanje letal).
9.	Slovenske avtoceste po uvedbi bencinskih bonov.
10.	Naftovod — prazen lendavski krak.
PAVLIHA, Ljubljana, 22. jan. 83/6.
VSE MANJŠI DEJANSKI OSEBNI DOHODKI
Poprečni osebni dohodki v SB Sloveniji novembra lani: 15.813 din — dejansko za četrtino manjši kot novembra 1979.
ČRNA GORA 0 nazadovanje v odstotkih
NAZADOVANJE REALNIH OSEONIH DOHODKOV
V	ZADNJIH DVEH LETIH (SEŠTEVEK DEVETMESEČNI
V	POSAMEZNIH REPUBLIKAH IN POKRAJINAH V ODSTOTKIH. VIR! ZVEZNI STATISTIČNI ZAVOD.
DELO, Ljubljana, 26. jan. 83/2.
GIBANJE TEČAJA DINARJA
Objavljamo iz ljubljanskega DELA (Ljubljana, 28. jan. 83/16) grafikon o gibanju tečaja dinarja, po lanski oktobrski devalvaciji, kakor ga je do za-hodnonemške marke in ameriškega do-
iana po sedanjem tečaju določala Narodna banka Jugoslavije.
Gibanje jeCaja dinarja
POLANSKI OKTOBRSKI DEVALVACIJI. KAKOR GA J OOZAHOONONEMSKE MARKE IN AMERIŠKEGA DOtf
2210 MIO 10.11 ?511 1512 31 12 51 Vi
PROŠNJA ZA PODALJŠANJE ROKA ODPLAČILA DOLGOV
. Jugoslovanska vlada je prosila deset laponskih bank za 90-dnevno podaljšuje roka: konec marca bi namreč Jšrala plačati vsaj 400 milijonov jenov (okrog štiri milijone mark). To sporoča laponski časopis Nihon Keizai.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, '• feb. 83/17.
POVIŠANJE CEN V JUGOSLAVIJI
V Jugoslaviji so bile z vladnim dekretom močno zvišane cene za meso in kmetijske pridelke. Meso bo dražje za 28 do 33%. Kmetje lahko dvignejo cene svojim pridelkom za poprečno 21,85%. Za železniški prevoz morajo Jugoslovani plačati še enkrat 15% več. Decembra so bile cene za železnicah podražene že za 34,55%.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 4. feb. 83/14.
RAZLIKE MED JUGOSLOVANSKIMI REPUBLIKAMI
Šef KPJ Ribičič je priznal, da so med šestimi republikami in dvema avtonomnima pokrajinama razlike, in je opozoril na nevarnost, da se sedanja gospodarska kriza spremeni v krizo političnega sistema. „Če se ne bomo jeli izkopavati iz zoževalnih upravnih ukrepov in če ne bomo okrepili pobude delavskega samoupravljanja, se bomo znašli v hudi politični krizi,“ je rekel Ribičič. Napadel je tudi „protisocialistične in protisamoupravljalske sile, ki so dvignile svoje prapore“. Te sile so baje našle pot v uredništva in v nekatere TV-oddaje ter načrtno napadajo samoupravni sistem.
SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 4. feb. 83/6.
KAZEN ZA KRŠČANSKI POZDRAV
Ker je beograjski taksist Miroslav Pari-povič, 29, v neki policijski čuvajnici miličnike in nastavljence dvakrat pozdravil z besedami „Kristus je rojen“, je bil kaznovan na prvi stopnji z denarno globo 700 dinarjev, na drugi pa s 1200 dinarji ali z nadomestnim zaporom 12 dni in prevzemom sodnih stroškov. Paripovič je hotel v policijski čuvajnici opozoriti na nekega tatu, ki so ga iskali in ki ga je on videl v nekem lokalu. Tat je ušel, ker se je policija ukvarjala s Paripovičem in njegovim krščanskim pozdravom.
OST-DIENST, Hamburg, božič 82.
(nadaljevanje s 13. strani) nejšo" smer. Celö 80% jih je bilo mnenja, da jim delavsko samoupravljanje zagotavlja precejšnje pravice soodločanja. 75% jih je imelo možnosti za zaposlitev za dobre.
1981/82 so zdrknili ti ugodni glasovi na 37, 38 in 12%. Pri ocenjevanju ankete je treba upoštevati, da so bili med vprašanimi zastopani v nadpoprečni meri mnogi sindikalni funkcionarji, ki so del sistema, ne pa preprosti delavci.
OST-DIENST, Hamburg, božič 82.
kdo pravi, da se doma ne smejejo?
NAJVEČ GOVORIJO LJUDJE, KI SPROTI POZABLJAJO, KAJ SO PRAVZAPRAV HOTELI POVEDATI. Vabimo na simpozije, vabimo k dogovarjanju, vabimo na odprtja, vabimo na bankete — samo še, da jih pokličemo na odgovornost, četudi vedno iste ljudi.
NEKA NAŠA TOVARNA ZAČENJA S PROIZVODNJO BELE ČOKOLADE. ČOKOLADA JE PRAVZAPRAV V PRINCIPU RJAVA. A TO BO ČOKOLADA BREZ PRINCIPA, KER NI UVOZNIH SUROVIN.
Tujci imajo bencin, a se za vsak primer vozijo s kolesom. Jaz se vozim s kolesom, ker v nobenem primeru nimam bencina.
PREBRAL SEM POLOŽAJ. ZAUPNO: NAPAKE NISO TISKARSKE!
Rad ima dobro obveščene podrejene — takšne, ki se strinjajo z njegovimi stališči.
OTROKOM REVOLUCIJE ŠE VEDNO PRIPOVEDUJEMO PRAVLJICE.
Preberem v časopisu. Lepo piše: „Pred zakonom vsi enaki.“ Če je to novo stališče, ga podpiram. Čeprav mi zveni nekoliko preveč revolucionarno. Z ozirom na izkušnje.
SPREMENIL JE VEROIZPOVED: SEDAJ MISLI, DA JE DRUGI BOG.
po Pavlihu
______________	J
oglasi
• Dragi rojaki! Za vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. — Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, HerderstraBe 36, D-4010 Hilden bei Düsseldorf. (Telefon 02 1 03 - 44 5 62). — Informacije dobite pismeno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.
• Potujete v RIM? Dobrodošli v hotelu BLED, Vis S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Roma, tel. (06) 777 102. Na razpolago so Vam komfortne sobe s kopalnico, klimatičnimi napravami in radiom, lastni parkirni prostor in restavracija v alpskem slogu. Zagotovljeno je prijetno občutje med slovenskim osebjem. Lastnik: Vinko Levstik.
•	Tapainer-aparati in traki za vezenje trsov, JEANS-HLAČE DM 5.—; velika izbira AVTO-RADIEV in RADIOAPARATOV s kaseto. Razni stroji in orodje. Zahtevajte naš prospekt! - JODE-BILLIGMARKT, Marsstraße 15, D-8000 München 2, BRD.
•	PREVAJANJE V MÜNCHNU - Dipl. filolog JOSEP ARECH Vam uradno uredi prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje in nudi pravno pomoč: pouk nemščine in slovenščine. — 8000 München 45, Situlistr. 71 b (U-Bahn 6, postaja Freimann), tel. (089) 32 68 13.
•	PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje v Ljubljani na zelo mirnem kraju (54 m!, II. nadstropje, mestni plin). Cena 65.000 nemških mark. Pojasnila od 19. do 20. ure po telefonu: München (089) 310 83 26.
•	PRODAM enonadstropno dvodružinsko hišo (9 x 12 m) v tretji gradbeni fazi (elektrika, voda, telefon, garaža za dva avtomobila v hiši) z vrtom (skupna gradbena površina 980 m!) v Bršlinu pri Novem mestu, Kurirska pot 12. Hiša je oddaljena od šole, otroškega vrtca, trgovine in avtobusne postaje pet minut. — Pojasnila daje Jožefa Nemanič, D-8061 Röhrmoos, Bahnhofstraße 3, BRD, telefon (089) 32 68 13 (Arech).
•	Nova visokopritlična hiša (9 x 9) z vodo, elektriko, centralno kurjavo, takoj vseljivim enodružinskim stanovanjem in garažo ugodno NAPRODAJ. Hiša z ograjenim» in urejenim vrtom (1000 mJ) je 100 m od asfaltne ceste pri Gornji Radgoni v obmejnem pasu. — Točnejša ‘ pojasnila dobite pod tel.-štev. (089) 78 67 84, BRD.
•	PRODAM dvostanovanjsko hišo s telefonom, centralno kurjavo in garažo na Kozini, 30 km od Kopra. Blizu hiše je železniška in avtobusna postaja in je primerna za obrt. — Pojasnila daje: Vilma Novak, Tovarniška 27, Preserje/Domžale, tel. 0038/61/ 72 29 33.
•	PRODAM starejšo hišo z vinogradom, sadovnjakom in njivo (skupaj 33 arov) blizu Ptuja. Hiša je elektrificirana in oddaljena 10 min. z avtom od avtobusne postaje. Cena 12.000 DM. — Pojasnila dobite pod tel.-štev. 0761 - 73 4 95, Freiburg, BRD.
•	Vašega šoloobveznega otroka sprejme v VARSTVO Marija Pušnik, Lobodova 24, Trzin, 61234 Mengeš, Jugoslavija.
•	V Mariboru-Tezno PRODAM vseljivo stanovanjsko hišo s kletjo, pritličjem in iz-gradljivim podstrešjem ter 800 m2 vrta. — Pojasnila daje Kordigel, Tomanova 18, 62000 Maribor.
•	PRODAM novejšo, enonadstropno hišo (zemljišče 550 m2) v Mežiški dolini. Hiša leži na lepi, mirni točki v centru kraja. Stanovanje (75 m2) ima pet sob, kopalnico, dva balkona, klet, garažo in centralno ogrevanje. V vseh sobah je parket. Obdelan vrt z različnimi sadnimi drevesi. — Solventni kupci naj se obrnejo na naslov: A. Romih, Aarauerstr. 46, 5033 Buchs, Schweiz.
•	PRODAM novo enodružinsko hišo (stanovanjska površina 155 m2, klet, garaža, zemljišče 1000 m2) na obronkih Pohorja v Radizlu pri Mariboru. — Pojasnila dobite pod tel.-štev. (062) 60 56 17.
1
preberite!
PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega!
ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke.
NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele. da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slovenija-Jugoslavija.
MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih glasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 200 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 5 avstrijskih šilingov (ali pa enaka vrednost v drugi valuti). Oglase je treba vnaprej plačati. Uredništvo posreduje le naslov oglaševalca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševalca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem za tujino.
ni vsak, ki se ti smeje, tvoj prijatelj!
Zena možu: „No, Tomaž, kaj bi rad za večerjo?“
»Meni je vseeno.“
»Vseeno ti ni. Kaj bi rad jedel?“ »Nisem izbirčen.“
»No, le povej!“
»Juho, riž, zrezek, solato.“
»Lej ga, dedca! Pa pravi, da ni izbirčen! Saj veš, da je domä samo kruh ih mleko!“
o
»Ali poznaš Petra Petriča?“
»Dobro. Ravno včeraj sem mu posodil stotaka.“
»No, potem ga ne poznaš.“ o
Ona njemu: »Točno eno uro si za-hiudil. Pet minut te že čakam.“ o
Gospodar se vrne domov in reče služkinji: »Na cesti vas nekdo čaka.“ »Kaj vi poznate mojega fanta?“
»Ne, ampak eno mojih kravat ima na sebi.“
o
»Zakaj imaš vozel na robcu?“
. »Da ne bi pozabil vreči ženinega Pisma v nabiralnik.“
»Pa si ga vrgel?"
»Ne, ker mi ga je pozabila dati.“
o
Neki Slovenec je hotel iti v tujino. Na meji je dal le pol pologa, 2500 din.
Carinik: „Kako da dajete samo pol Pologa? “
»Ker se ne mislim vrniti.“ o
Kmetu na Krasu so davek zelo zvi-žali. Šel se je pritožit v Ljubljano. Po-s|ali so ga v Beograd. Tam je vprašal visokega uradnika, zakaj so mu davek teko zvišali.
, »Ker smo na Zahodu tako zadolženi«
»Če bi prodali mojo kmetijo, ali bi tehko poplačali dolg?“
»Kje še!“
»In če ves Kras?“
„Tisto kamenje je malo vredno.“
„Kaj pa, če bi prodali vso Slovenijo?“
„Ja, to bi pa nekako zadostovalo.“
„Takole naredite — pa nikomur tega ne povejte — : prodajte Slovenijo Zahodu, pa se boste vi rešili dolgov, mi pa vas.“
o
„Ali sem ponoči, ko sem prišel domov, zelo ropotal?“
„Ne, čisto nič. Ampak tisti štirje, ki so te prinesli, so bili zelo glasni.“ o
V Sovjetski zvezi je prišel sodnik iz sodne dvorane na hodnik in se na vsa usta smejal. Znanec ga je vprašal, zakaj se tako smeje.
„Pravkar sem slišal najboljšo sme-šnico v življenju.“
„Povej mi jo!“
„Ne smem, ker sem tistemu, ki jo je povedal, naložil tri in pol leta ječe.“ o
„Zakaj pravijo, da je prva ljubezen najlepša?“
„Zato, ker se redko konča s poroko.“
o
„No, Janez, če nimaš pri kartah sreče, jo imaš pa pri ljubezni."
„Kako, ko niti poročen nisem?“
„Prav zato.“
o
Zdravnik tolaži bolnika, ki se v bolnici slabo počuti: „Kar mirni bodite: čez štirinajst dni vas gotovo ne bo več tukaj, pa naj operacija uspe ali ne.“ o
Na sprehod sta šla dva Slovenca: Suljo in Mujo . . .
o
Oče se vrne iz službe in vpraša sina: „Ali si vadil violino?“
„Sem.“
„Ali ne lažeš?“
„Ne. Poglej profesorja glasbe na sosednjem balkonu: še vedno joka.“
Zjutraj vpraša žena moža: „Kako je bilo v nočni izmeni v tovarni?“
„Strašno! Imel sem divje sanje!“ o
„Kar naprej piješ, plesal pa še nisi z mano.“
„Veš, plešem slabo, pijem pa odlično.“
o
Učitelj učencu: „Povej besedo z več samoglasniki ,oT
„Gooooooool!“
o
Na cesti sreča znanec znanca, ki pelje otroški voziček.
„Kaj ste dobili otroka pri vas?“
„Ne, ampak moj ded se je poročil, sedaj pa vozim svojega strica.“ o
„Natakar, v juhi plava slušni aparat!“
„Kako, prosim?“
0
Po PAVLIHU

Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Viktringer Ring 26 P. b. b.
SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI
ANGLIJA
Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA
Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Haid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 88 3 56).
P. Jožef Lampret, minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz.
Stanislav Gerjolj CM, Rennweg 40, 6020 Innsbruck.
Štefan Ferenčak SDB, Don-Bosco-Gasse 14, 1232 Wien XXIII.
(Tel. 0222 - 67 25 99).
Slovenski pastoralni center, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien.
(Tel. 0222 - 55 25 75).
Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/II, 1010 Wien I. (Tel. 0222 - 63 25 07). Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirchen, Vorarlberg.
(Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85).
Slovenski dušnopastirski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 04762 - 37 1 24).
BELGIJA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 011 - 76 22 01). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi.
(Tel. 071 - 36 77 54).
FRANCIJA
Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. 1 - 361 80 68).
Jože Flis, 3 Impasse Koche, 92320 Chatillon. (Tel. 1 - 253 64 43).
Stanislav Kavalar, Presbyters Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 4 rue Sainte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. (8) 291 85 06).
Dr. Franc Felc, Foyer Notre-Dame, 57500 Saint-Avold. (Tel. (8) 792 12 92). Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de 1’Europe,
57800 Freyming-Merlebach.
Diakon Jože Kamin, Presbytöre Catholique, 1 rue de la Merle,
57800 Freyming-Merlebach. (Tel. (8) 704 77 43).
Franjo Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 - 56 66 01).
NEMČIJA
Msgr. dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Anton Štekl, 1 Berlin 61, MethfesselstraBe 43, Kolpinghaus.
(Tel. 030 - 785 30 91 do 93).
Janez Pucelj, 42 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76).
Martin Mlakar, 5657 Haan 1, Hochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92). Vladimir Jereb, 6 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 0611 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00).
Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 - 23 28 91).
Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 - 77 5 25).
Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3, 1/2. (Tel. 0841 - 34 4 74). Jože Bucik, 89 Augsburg 22, (Göggingen), Klausenberg 7 c.
(Tel. 0821 - 97 9 13).
Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53). Marijan Bečan, 8 München 2, Schubertstr. 2-I. (Tel. 089 - 53 64 53).
NIZOZEMSKA
Vino Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. iz Nizozemske: 09-32 11 76 22 01).
ŠVEDSKA
Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 Göteborg, (Tel. 031 - 11 54 21).
ŠVICA
P. Fidelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CH-8052 Zürich.
(Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 - 301 44 15).
P. Damijan Frlan, Kapuzinerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33).