D
C5LR5IL0 SlDVm^K KR
delavstva
linlaccunsn BCBBRBBDCP
m jr w)M mmmv
Štev. 32. ^ ^ ^ V LJUBLJANI, dne 12. julija 1907. ^
Izhaja vsak ^ petek. <*
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. -
Naočnina znaša:
celoletna . . K 3*— poluletna . . „ 1'50 fetrtletna . . „ 0‘75 Posam. štev. „ (MO
Ob blagoslovljenju zastave „Kat. del. družbe" v Idriji.
Mogočno dviga se zastava kjerkoli nas vodila boš!
Ti bodi nam vodnica prava, vodnica tebi zvestih mož.’
tabo bomo čvrsto stali naj pride še tak 1 jut vihar.
Ha tebe bi kedaj izdali — oh tega ne — nikdar, nikdar.
Zato pa vodi četo zvesto ki vsikdar bo veselih lic, iz kraja v kraj, v trg in mesta, ti bodi prapor naš — naš klic.
Po tebi bodo nas poznali da četa smo poštena mi, ki bomo zvesti tebi ostali prav vsi, in to do konca dni.
XXX
Bliža se čas, ko se bode razvil in blagoslovil prapor »Kat. delavske družbe v Idriji.« Zato še enkrat kar najiskreneje vabimo vsa bratska nam društva, da prihitite ta dan v naročje svojih bratov. Zanimiv, da celo zgodovinski dan je to za nas, za probujo našega društvenega življenja.
Dolgo zaželjeni dan, ko bomo korakali prvič z našim praporjem na čelu, mirno in ponosno z mirnim duhom, da smo si s tem še jasneje začrtali pot našega dela.
Vsa slavnost se bode vršila ob navzočnosti nekaterih zastav, bratskih nam društev v znamenje, da tudi nam velja isti boj kakor njim, a ne straši nas, ponosni moramo biti, da smo zopet storil velik korak naprej v našem diuštvenem življenju.
Prometna zveza.
Soc. demokratom pest pod nos.
Skrajno nesramno so pričeli na ljubljanskem .lužnem kolodvoru nastopati proti članom »Prometne zveze« soc. demokratje. A kaj bi rekli soc. demokratje!. Sai jih na Južnem kolodvoru niti več ni. Pri zadnjiharžavnozbor-skih volitvah so se tisti soc. demokratje pri nas skisali in se tako lepo zdržali volitve, da so volili sedanjega krščanskega socialista pristnega ajmohtarja ljubljanskega župana Hribarja. In od tega nasilneža so se naučili naši lju-beznjivi netopirji na pol liberalci na pol soc. demokratje nasilstva. To nasilstvo pa zdaj izrabljajo proti nam krščansko-socialnim železničarjem, ki se jim seveda smejamo. Pa kako ti znajo groziti ti netopirji, volivci sedanjega ajmohtarja Hribarja! Groze, da izgubimo službe, če ne pustimo »Prometne zveze-« Gotovo
Leto II.
nam zavidajo, ker ima »Prometna zveza« dejansko srce za železničarje in ne samo za soc. demokraške dobro plačane agitatorje. Silijo nas zdaj ti netopirji v tisto soc. demokraško železničarsko organizacijo. Nismo tako zabiti in neumni, da bi se usedli na vaš lep, na lepe in grde vaše besede še manj pa se ustrašimo vaših grožnja. Vaša rdeča organizacija je imela lani dohodkov 305.178 kron, na podporah so pa dobili železničarji samo 25.586 kron. To je bore malo. Drobtinica. Železničar, rdeči, trapasti, plačuj in plačuj pa pitaj juda, dobiš pa k večjemu včasih kako drobtinico. Vse drugače pa postopa naša »Prometna zveza«. Imeli smo lani dohodkov 76.956 K 43 v, člani so pa dobili podpore 26.922 K. Kdor primerja ti dve številki, se mora pač prijeti za glavo in vprašati: Kje pa je še tak osel železničar, da ostane član soc. demokraške železničarske organizacije. Manj članov in manj dohodkov kakor soc. demokraška organizacija ima »Prometna zveza« in kljub temu smo dobili njeni člani 1336 K več podpore kakor so dobili soc. demokrati od svoje organizacije in to kljub temu, da so plačali malone štirikrat več kolikor so plačali člani »Prometne zveze«. Pamet. pamet, rdeči priganjači. Ali imate toliko denarja preveč, da ga mečete stran in dobite tako malo nazaj.
Skrajna nesramnost rdečih voditeljev.
Dasi imajo soc. demokraški železničarski backi tako malo koristi od svoje organizacije so pa sklenili rdeči njihovi voditelji, da povišajo vsak mesec članarino za 30 vinarjev. Veste li, kaj to pomenja? Vam li je znano, kaj to pomeni? Na leto boste plačali 180.000 K več! Ali imate res toliko preveč, da tako šarite? In dasi se tako zvišajo prispevki, pa nimate vi rdeči backi zato prav nič. Ne obetajo vam večje bolniške podpore in tudi ne višje mrtva-ščine. Ne smete verjeti, da se gre tu morebiti
L, Lenard.
Revica.
Bil sem v resnici utrujen, — dasiravno sicer lahko in rad hodim — predno sem prišel do njenega stanovanja v tretjem nadstropju visoke, nove hiše.
Stopnjice so se vile za stopnjicami, kot bi se šlo v nebesa. Toda, ko sem slednjič prišel na vrh in zagledal krasni razgled na odprto morje in se oprostil zaduhlega, smrdljivega zraka, vlažnih stopnjic in mračne ulice, razumel sem takoj, zakaj si je vzela stanovanje v tretjem nadstropju visoke hiše. Saj neprijetnosti in težav visokih stopnjic ne občuti tako ona, kot njena služkinja. Seveda je pa poleg zraka in razgleda, prišlo v poštev tudi denarno stanje, ker, dasiravno ima v hranilnici 80.000 kron gotovine, je vendar le z vsem zelo varčna. — izvzemši kadar se gre za alkohol.
Njen oče je trgoval z lesom in ogljem, si pridobil precejšnje premoženje in se slednjič preselil stalno v Trst. Na stare dni je pustil kupčijo ter pričel privatizirati in piti. Piti je sedaj njegovo edino opravilo, znan je po vseh krčmah in se razume na vsa vina, kot
malokdo v Trstu. Drugače je jako dobra duša in njegovo najljubše opravilo je napajati kakšnega starega ali novega znanca, ter debatirati o vinih, samo kadar se preveč napije, postane neznosen. Tako jo bo peljal najbrže do konca, dokler ga ne bo zadela kap.
Njegova hči se je že jako mlada omožila z nekim Italijanom slovenske krvi. Njen mož je bil človek jako dobrega srca, ki jo je ljubil iz cele duše. Imel je dobro trgovino, živela sta v srečnem zakonu, katerega sad sta bila dva otroka. — deček sedaj za silo vže govori, manjša deklica pa še komaj hodi. Otroka krasna kakor angeljčki, brihtna, zdrava, — veselje in ponos in sreča starišev in starih starišev.
Toda njen mož je bil nagnjen k jetiki in alkoholni pijači. Zdravnik mu je velel, da mora, ako hoče ozdraviti, opustiti alkohol in tobak. Toda on je pil in kadil dalje, dokler ni umrl.
Sprejela me je v prostrani, svetli sobi. Joda vkljub dragoceni opravi je vladal v njej nekak nered, ki je značil, da tukaj ni pravega očesa za zunanjost. V družino je zašel alkohol in kier on zavlada, se razodeva rad takoj
tudi na zunanjosti. Oprava v hiši je v neredu, knjige razmetane, obleka površna. Izurjenemu očesu se bo takoj odkrilo, kje vlada alkohol, tudi v takozvanih boljših in premožnejših hišah Alkohol stopi in zamori čustvo za snago in red, dela značaj plitev, površen, zanikern. Izgle-dala je še vedno mlada, sveža, lepa, dasiravno se je precej spremenila, odkar sem jo videl zadnjič. Postala je bolj životna in rdeča, toda izginila ji je ona nežnost in pravilnost potez bojazljivost obnašanja in zdravega kretanja, sploh ono nekaj, kar se ne da opisati a kar dela žensko lepo in prikupljivo. Mnogo je storil čas. očividno pa še več alkohol. 3'oda nikakor ne morem reči, da je bila pijanka. Ne, — nezmernost njenega očeta jo je žalostila in se ji je gabila. Pila je, kot se pravi »zmerno«. Toda vže ta »zmernost« ji je uničila cvet ženskega značaja in ženske lepote.
Ko sva se pozdravila in sem se vsedel k salonski mizici na mehak fotelj, me takoj vpraša ali pijem raje vino ali pivo. Jaz takrat še nisem bil abstinent, sam nisem pil ničesar, a v družbi nisem imel toliko značaja, da bi se vstavljal prismojeni alkoholni modi. Izberem si torej pivo in gospa zakliče služkinjo, da gre po pivo.
za kakšne štrajkarske zaklade. Kaj še. Saj je znani Tomschik lani javno upil, da je v doglednem času v Avstriji izključen kak štrajk železničarjev. S pasjim bičem vam groze vaši rdeči voditelji, če ne boste lepo kuš in plačevali lepo tiho kakor psički vsako leto 3 krone 00 vinarjev več. Ce ste rdeči res tako za luno. bodite. Ne branimo vam. Prav odločno pa zahtevamo, da pustite nas krščansko - socialne železničarje pri miru. Nismo taki ponižni psički kakor ste vi, ki mečete vaši organizaciji lepe kose mesa, sami pa glodate kakor psički kosti!
Poštene ljudi
odpuščate, tatje in lopovi pa sede v upravi,
sta kričala v javni seji na vodstvo rdeče železničarske organizacije dva sodruga, med njima znani sodrug Weizel, ki sedi seveda zdaj sam tudi pri polni skledi. In lastni pregledniki računov so očitali poročevalcem, da so si zaračunali za vožnje k železničarskim shodom na Dunaju drage izvoščeke, dasi sta jim na razpolago cenena električna železnica in pa omnibusi.
Odpirajo se pa že oči
tudi zaslepljencem in to v jako veliki meri in v velikem obsegu. Saj tožijo v poročilih voditelji »rdečih« sami, da je izstopilo 1. 1906 na 10.000 članov 4.726 oseb, medtem ko jih je izstopilo 1. 1905 le 3.741. No, to dokaz'uje, da se železničarjem odpirajo oči. Samo naši ljubljanski ajmoh-tarski Hribarjevi volivci so tako za luno, da nas silijo v to slabo rdečo organizacijo, ki kaže do železničarjev tako malo srca.
Pametni železničarji vejo, kaj naj store!
Mi, člani »Prometne zveze«, dobimo za mesečnih 70 vinarjev prav vse, kar imajo rdeči naši zapeljani tovariši. Imamo pravno varstvo, dobivamo svoje stanovsko glasilo in pa tudi podporo in sicer, kar smo dokazali, veliko več, kakor rdeči železničarji. Kdor pa pristopi mrtvaškemu skladu, plača ob vsakem slučaju smrti 5 vinarjev in dobi za to v slučaju svoje ali pa svoje žene smrti 200 kron. Skupno toraj 400 kron, kar pač tudi dolgoletni člani ne vplačajo. Odkar obstoji mrtvaški zaklad, to je od leta 1902, se je izplačalo že okroglo 80.000 kron, na kar smo pravi v »Prometni zvezi« združeni ajmohtarj lahko ponosni.
»Prometna zveza« zastopa odločno železničarske zahteve.
Zanimajo se za naše zahteve vladni čini-telji, ki pošiljajo svoje zastopnike mnogokrat tudi iz ministrstva. Za nami stoji najmočnejša avstrijska krščansko-socialna stranka, ki dela in ne vpije samo, kakor socialni demokrati, ki le tratijo čas in vpijejo, ne store in ne delajo pa nič.
Pametni ve, kaj stori.
In zato vabimo prometne železničarje, naj vstopijo v »Prometno zvezo«. Vas pasjih rdečih priganjačev se ne bojimo. Odločno, možato se borimo z vami. Boja z vami, zapeljanci, se ne bojimo. Hočemo ga izvojevati. Živio boj!
Naše zahteve za železničarje državnih železnic.
Poslanci dr. Drexel, Kemetter in tovariši zahtevajo:	Sedanje	plače	ne zadostujejo.
Opravičene so zahteve glede na napredovanje v službi. Vlada se poživlja:	Uradniki	morajo
priti po dovršeni strokovni izkušnji zadnji čas v dveh letih v X. in po štirih letih v IX. činovni razred. Po dokončanih nadaljnjih šestih letih naj se pomaknejo v VIII. in po nadaljnih osmih letih v VII. činovni razred. Poduradnikom naj se omogoči, da dosežejo plačo 3000 K. Podili adniki naj se uvrste sledeče:	I. kategorija
3000 in 2800 K, II. kategorija 2600 in 2400 K, II!.. kategorija 2200 in 2000 K, IV. kategorija 1800 in 1600 K. V. kategorija 1400, 1300 in 1200 K. V III., IV. in V. kategoriji naj se na- ( preduje v dveh, v II. kategoriji v treh in v I. kategoriji po štirih letih. Kdor doseže 3000 K. naj se mu zviša plača na štiri leta za 200 K. Oni poduradiiiki, ki so bili prej uslužbenci, napredujejo po vseh kategorijah po dobi dveh let. Uslužbenci naj se razdele v pet kategorij in sicer 1. kategorija 2000 in 1900 K, II. kategorija 1800 in 1700 K, III. kategorija 1600 in 1700 ki on, IV. kategorija 1400, 1300 in 1200 K, V', kategorija 1100, 1000 in 900 K. Uslužbenci IV. in V. kategorije naj napredujejo v službi po preteku dveh, v II. in III. kategoriji po preteku treh in v l. kategoriji po preteku štirih let. Čuvaji naj napredujejo do III. kategorije. Na vsacih pet let naj imajo čuvaji v V. kategoriji pravico do osebne letne doklade 100 kron. Do
II.	kategorije naj razven čuvajev napreduje vsak uslužbenec in naj dobi, ko doseže 1600 K, po petih letih osebno doklado 100 K. Tehniško in osobie po delavnicah naj napreduje do I. kategorije. Stanarine naj se določijo od 40 do 50 odstotkov plače in sicer se porazdele v V. razrede. Dninarji naj dobe najmanjšo dnevno plačo 3 K, ki pa ne sme nikdar znašati manj kakor običajna krajevna plača. Na vsaka tri leta se mora povišati plača za 20 vinarjev na dan. Kdor služi eno leto, mora pripadati provizij-skemu zakladu. O ostalih zahtevah še poročamo.
Jasen prizor!
Železničar nam piše: Kakšni ljudje si upajo nastopiti proti »Prometni zvezi« (Verkehrs-Bund), ki se trudi z vso poštnostjo zaslepljeno ljudstvo do čistega pogleda pripeljati, hočem pokazati. Gospod Kristel, skladiščni delavec Južne železnice v Ljubljani, se trudi in dela kar mu je mogoče lin nemogoče »Prometno zvezo« v slabo luč postaviti. Kar se njemu pa do danes še ni in tudi ne sme posrečiti, ali razburjena socialnodemokraška žilica mu ne da miru in tako daleč opravlja, da se moramo danes nekoliko bližje s to dosti vedočo osebico pečati. Gospod Kristel, vi ste vpričo večili oseb govorili, da pogrebni oddelek »Prometne zveze« ne ravna pošteno in da ima »Prometna zveza« zato, ker ni v štirih slučajih smrti izplačala vsote po 200 K in radi tega, da so proti dotičnemu društvu štiri sodnijske tožbe vložene. Kristel, to vam mi pa povemo v vaše široka usta, da je to nesramna laž, katero vi niste in ne morete dokazati, ali za enkrat vas mi ne bomo okoli sodnije za vaš umazani jezik vozili. Povedati vam pa moramo, da človek najprvo po sebi ali pa po svoji družini mero jemlje in ravno tako tudi vi, ki hočete našemu poštenemu in uglednemu društvu dobro ime ukrasti, ravnotako kakor je vaša soproga tat-
vine dovršila in kot zasačena tudi priznala, deloma tudi poravnala in le iz usmiljenja volje do vaše osebe se je odstopilo od nadaljnega sodnijs.kega preganjanja. Torej, gospod Kristel, na noge. Mi vam stojimo na razpolago, ako ne pa mislimo, da bode vaš umazani jezik enkrat za zmiraj zavezan s pripombo, da za vašo osebico jih imamo še nekaj v rezervi. -
Kršč.-socialna tobačna organizacija.
Izlet namerava prirediti krščansko-social. tobačno delavstvo dne 18. avgusta na Bled in na Brezje.
Premeščen bo baje podravnatelj gospod Pessiak.
Umrl je član podpornega društva delavec Frančišek Ločnikar. Podvržen je bil krču. Nekaj se nam ni zdelo prav v tem slučaju. Ko je bil javljen dne 2. t. m. bolnim, se je nasproti njegovi ženi :ako strogo postopalo, kakor da je ona vzrok bolezni. To ni nikakor prav in tak nastop moramo najodločnejše obsoditi.
Štrajka tobačno delavstvo »Ogrske akcijske tobačne družbe v Budimpešti«. Stavkati so pričeli delavci. Delavke začetkoma niso hotele stavkati. A ko se je začela vmešavati v stavko policija, so pričele stavkati tudi delavke.	_________
Z lastnimi močmi.
Vabilo k slavnosti ob biagoslovljenju temeljnega kamna za »Narodno šolo« v Št. Jakobu v Rožu v nedeljo, 14. julija 1907. Spored: I. Ob ,10. uri dopoldne: Slovesna sv. maša v Št. Petru. — II. Ob 11. uri dopoldne na stav-bišču »Narodne šole«: l. Pozdrav. 2. D. Faj-gelj: »Molitev za slovanski rod«. Po’eta koroška pevska zbora »Drava« in »Rožica«. —
3. Govor, mil. g. prošt Gregor Einspieler.
4. Blagoslovlienje temeljnega kamna. 5. D. Jenko: »Molitev«. Poje moški zbor »Narodne čitalnice« iz Kranja. 6. Govor, državni poslanec g. Franc Grafenauer. — III. Okoli 1. ure: Obed v »Narodnem domu«. — Potem ogled okolice. — IV. Točno ob pol 4. uri popoldne: Koncert v zgornjih prostorih »Narodnega doma« z naslednjim sporedom:	1. A, Foerster: »Naše gore«, mešan zbor. Poje čitalniški pevski zbor iz Kranja. 2. A. Hajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. Pojeta društvi »Igrava« in »Rožica«. 3. M. Hubad: a) »Je pa davi slanca pala«; b) »Ljub’ca, povej, povej«; c) »Škran-ček poje« — mešani zbori. Po;e čitalniški pevski zbor iz Kranja. 4. A. Foerster: »Povejte ve planine!« Poje moški zbor »Narodne čitalnice« iz Kranja. 5. a) Dr. A. Sch\vab: »Moji devoj-čici«; b) Dr. G. Ipavec: »Tiček«; c) Dr. G. Ki ek: »Vabilo« — mešani zbori. Poje čitalniški pevski zbor iz Kranja. 6. Dr. G. Ipavec: »Savska«. Pojeta društvi »Drava« in »Rožica«
7. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj!« mešan zbor. Po:e čitalniški pevski zbor iz Kranja.
8. Fr. Gerbič: »Slovanski brod«, moški zbor. Poje čitalniški pevski zbor iz Kranja. — V. Takoj po koncertu na vrtu »Narodnega doma«: Prosta zabava, petje, šaljiva loterija in dr.
Bil je čas, ko je samo po naših vinorodnih krajih veljalo pravilo:
»Dolenje Dolenjca vabi:
Ce se ti pit ne gabi, pridi v gorco k nam, smo dobre volje tam!«
To je imelo na sebi vsaj še nekaj romantičnega. Toda zdaj je ta navada že objela ves narod, ne samo kmečki, ampak tudi delavski in gosposki: da se gost ne more postreči in se ga ne more počastiti drugače kot z alkoholom. Sedaj vže ne vpraša nikdo več, če hočeš ali ne, ampak samo »kaj hočeš?« Toda, dasi-ravno od otroških hlač vže navajen na to razvado, sem bil venderle presenečen, ko sem jo našel v premožni meščanski družini, toda nisem imel srca, da bi se ji vstavil.
Služkinje s pivom ni bilo dolgo, dolgo, gospa je postajala vedno bolj nemirna: »Koliko časa je ni!«
Slednuč pride in prinese v vsaki roki posodo alkoholne pijače. Ime služkinje ali sobarice je, skoraj rekel bi naravno zvezano s pojmom mlade, brhke osebe. Toda tu je bilo ravno nasprotno. Ženska, ki je prinesla pivo je bila vže tako stara, gotovo nad sedemdeset
let, hodila je vpognjeno. obleko je imela slabo, kot tudi pri ljudeh njene starosti in stanu ni v navadi, toda jako snažno in čedno za njene razmere. Na pokriti glavi je imela las, kakor iz bele svile, tako malo. da bi jih lahko seštel. Bila je majhna, suha do kosti, na obrazu je imela nekaj tako otožnega in bolestnega, da me je vrezal pogled na njo v srce. A ni bila neprijetna.
Ko stopi v sobo, prične gospa na njo kričati in zmerjati, kako da je tako počasi hodila. Morda jo je zmerjala bolj hudo kot ponavadi, da bi meni nasproti pokazala svojo gorečnost toda videti je bilo, da je tudi drugače bolj stroga ž njo. Starka ne spregovori besede, samo okrog njenih ustnic je zavilo nekaj ne-popisljivo bolestnega in medle oči so se odprle, odprle široko. Mislil sem, da se ji bo prisvetila solza, toda oko je ostalo popolnoma suho. To srce je moralo že tako izkipeti bolesti, da sedaj tudi v solzi ne najde več izraza in olajšave svoje reve.
Tiho,« kot je prišla, se starka obrne in odide.
»Počasna je naša služkinja« — se prične meni opravičevati gospa — zlasti po stopnji-
cah je	ni pričakati.	Vedno toži, kakšne	bolečine ji	povzročajo	te	stopnice. Toda jaz	jo držim, ker je zvesta	in	poštena in po svoji	moči
pridna	in pa, ker	je	taka revica. Njena	edina
liči, ki bi ji zamogla pomagati, se je omožila z nekim pijancem. Vse kar zasluži, zapije in žena in otroci umirajo gladu in bi gotovo vže pomrli, ako bi jih ne podpirala mati. Mesto da bi od hčere dobivala podporo, ji vse kar pri meni zasluži koncem meseca odda. Imam jo torej iz usmiljenja. Pa tudi bolj poceni je, ker ji plačam samo pet goldinarjev na mesec.
Nato potegne gospa iz vrčeka in jaz jo hočem posnemati. Toda pivo se mi je zdelo tako grenko in pereče, kot bi pil solze nesrečnih žrtev alkohola.
V tem trenutku se premakne zagrinjalo in v sobo priskaklja malo, še ne dveletno dekletce in se zmuzne bo:eče okrog mene k mamici. Mama jo stisne k sebi, poljubi kodrasto glavico, vzame vrček ter ji ponudi piti. In dekletce nagne angeljski obrazek k vrčku in pije, pije iz njega svoje bodoče prokletstvo . . .
Krvoses kapitalizem.
Na adreso g. Franc Confidentija, upravitelja kemične tovarne v Celju, kot zastopnika lastnikov kemičnih tovarn. — Preblagorodni gospod! Ali mar sodite spošt. gospod, da tudi najubornejši delavec trpin, ki vso težo kapitalističnega egoizma najbolj živo občuti, ne bi bil zmožen kako kritično pesem vam zaokrožiti. Kateri mršavi butec vam je dal ta nasvet, da ste šli po farovških kamrah stikati za neljubimi vam dopisniki »Naše Moči«. Sicer prav radi popravljamo vašo zmoto, ker smo, ne sicer vas, ampak vaše podjetje proglasih za spufano. Zdaj pa smo površno izvedeli, da že vašim očetom ni 'bila volja nekemu baje neopravičenemu vsiljivcu plačati brezpomembno vsotico 120 tisoč kron. ali pa so gospodje na to malenkost blagovolili pozabiti. No, to nas prav za prav prav malo briga, ko bi pri tem spošt. gospodje ne bili pozabili tudi v določenih terminih zasluženo mezdo svojim delavcem izplačati. To dejstvo nas opravičuje, da nismo mogli drugače misliti, kot da je podjetje spufano. Existenzlose Puppe. Za ta izraz, za to obdolžitev. katero danes preklicujemo, vas prosimo tem potom odpuščarfa. Za protiuslugo vam bomo pa kot kapitalističnemu zastopniku označili vam toli neljube gospode kritične dopisnike. — Evo vam jih na razpolago, maščujte se nad njimi kolikor vam drago. — Dopisnik je vsak, kdor se brezpogojno ne klanja vaši visokosti. — Dopisnik vsak, kojega ste spodili iz službe samo radi tega, ker vam je bil pre-kunšten ali pa preodkritosrčen glede svojih upravičenih zahtev. — Dopisniki so vsi vaši delavci, vaši Stiefelpucerji, ki nimajo poguma energično a dostojno se truditi za zboljšanje scojega žalostnega položaja. — Dopisnik je slehern delavec z ženo in otroci vred, kateri vsled vaše cenjene zanikrnosti ne prejme svoje že itak uborne, krvavo prislužene krajcarje ob gotovem času in je s tem nekako primoran svoja vsakdanja najnnjnejša živila nabaviti tam, kjer se mu še sploh kaj dati hoče, čeprav dotična trgovina, gostilna, grajzlarija glede cen in kakovosti blaga nikakor ni pripročl iva! — Dopisniki so vsi vsled slabe in še te zaostale plače prizadeti oštirji, trgovci, čevljarji, kmetje, mlekarice iii vedi Bog kdo še vse. — Dopisnik je nadalje tretja božja in prva cerkvena zapoved, ki velevata: Posvečuj nedelje in praznike; ne delaj ti in ne tvoja živina. Vi pa mučite svoje že itak vsled raznih stisk pomilovanja vredne ljudi sleherno nedeljo in praznik, pa jim za njihovo neizmerno dušno zgubo niti vinarja ne priložite. Ali ni vse to graje vredno, gospodje katoličani. —"Dopisniki so vsi zavedni cinkarniški delavci, ki so vsled vašega za cinkblendo škodljivega monopoliziranja prikrajšani pri svojih itak že bornih plačah. Dopisnik je zaslepljena država, ki tega monopoliziranja sebi in svojim delavcem v prid ne omeji. — Dopisnik je vdova s svojimi otroci, katere moža je strela ubila, ko je s svojimi tovariši delavci zgolj za uborno kapljico tlačanil na vaših travnikih. Ali ni to resnica, gospod upravitelj, zastopnik velikega kapitala, gospod gostilničar, trgovec, ekonom in stavbeni podjetnik itd. vse v eni osebi. — Gospodje kapitalisti malo poštudirajte in priznali si bodete, da ste takrat ko ste šli g. vikarja obdelovati, zaslužili najmanj to, da bi vam bil dotični gospod vikar s pasjim bičem pomagal čez prag. Ker to bi po splošnem mnenju bila edino še primerna lekcija za vašo, upamo, mogoče še ozdravljivo £lappo.
Med brati in sestrami.
Iz Gaberja pri Celju. Ha, ha, ha, ha, pa je pokalo in grmelo v slovenskih Gaberjah, da je bilo veselje. Dva velikanska kresa sta visoko plapolala v proslavo slovanskih apostolov. Trobojnice so ljubko igrale v zračnih sferah, rakete so švigale kvišku. »Ciganska godba von Gaberje« je igrala izvrstno, da, na nia-lokoterm furežu tako, a kar s,e mi je med vsem najbolj dopadlo, bil je nastop delavskega pevskega zbora, ki je navdušeno pel krasne narodne pesmi, med katerimi mi je najbolj dopadla tista najbolj potrebna: Črna zemlja naj pogrezne njega, kdor izdaja. Kar začujem. da se tudi meni pogreza, pa ne pod nogami, ampak v želodcu — Mimoidoči baraba nese velik
punkl Frankfurtaric — hajd po njih, 5 do 6 parov pohrustal, kar ne bodi ne v jezo ali žalost trpeče, častite majke Germanije.
Teharje. Blagoslovljenje novih zvonov, katere so krstili na ime: 1. (Veliki) Martin, boter Karol Jeleck, ravnatelj, s soprogo; 11, Marija, boter Lovro Šah, nadučitelj, s soprogo:
III.	Joško, boter Jurij Stante, lončar in posestnik, s soprogo; IV. Cvetko, boter Kač Jožef, posestnik, s soprogo. — Redka slavnost za nekdaj slavne, zdaj žal v dva, tri tabore razcepljene Teharje. Lastni sinovi ste to zakrivili, potomci nekdaj krepkih in silnih, svoje časti se zavedajočih ponosnih Teharjanov. Ali bodo imeli novi zvonovi moč zbuditi vsaj vas, mladeniče in mladenke v novo življenje?! Pač še ni nikjer slutiti tiste navdušnosti, katera je bila vašim teharskim paočakom lastna. Za ta zgodovinski dan običajnega visokega mlaja z velikansko trobojnico niti postavili niste?! Niste oskrbeli godbe. Da, celo streljali ste primeroma rahlo in klavrno. In kdo je temu kriv. Mogoče cerkveni ključarji (po domače Zechmoj-stri), če so na vaša žejna grla blagovolili pozabiti, kar je tudi vsekakor smrtni greh na račun krščanskega socializma.
Sava. Čudežne stvari se dogajajo na Jesenicah. Liberalci točijo krokodilske solze, ker so jim socialni demokratje na zadnjem shodu pošteno izprašali vest. Njihovo jokavo govorjenje dokazuje, da ne pojdejo po odvezu h Kristanu. Pravijo: Prepričani smo bili, da je zmaga naša. Hoteli smo korakati skupno s socialno demokracijo, samo'da uženemo te proklete klerikalce. Pa ti pride prerok Kristan in nam podere vse in prav pošteno zabavlja čez nas in našega velikega Hribarja. Zdaj so pa ti prebiti klerikalci norčujejo iz nas* Kaj li bo zdaj. Proč je z našo slogo. Ni še nam zdelo, črnim delavcem vredno, da bi pisali o shodu, na katerem so zabavljali rdeči generali čez enega naših tovarišev. Ko bi ne bili rdeči bratci res prizadeti, bi se bili že pred sodnijo prali. Saj jih poznamo. Gotovo jih je opral veliki Slovan Šrej, ki je tako zvesto poslušal nemški govor v svojem poslopju. Mož se je zmotil in mu je že gotovo žal, da je dal rdečemu generalštabu na razpolago svoje prostore. Mislil si je, da bodo klerikalce drli, no so, pa enkrat Šrajevega malika, ker se je prelevil iz liberalca v krščanskega poslanca. Mi črni pa izjavimo:	Črni
ostanemo in se ne bojimo nobenega ne.
Savško In javorniško delavstvo, pozor! V nedeljo, dne 14. t. m., ob 4. popoldne, je predavanje v Strokovnem društvu. Razpravljalo se bo predvsem o delavskem Starostnem zavarovanju in o drugih za delavstvo važnih stvareh. Sklepa se na shodu tudi o prošnjah delavstva na državni zbor. Dolžnost delavstva jc, da se udeleži shoda v obilnem številu. Sloga jači!
Trbovlje. Pristaši »rdečkarjev« so zadnji čas zopet pokazali, da so se prav dobro olikali pri svoji stranki. Pred kratkim so prišli trije kmečki fantje iz Praprotnega nad Hrastnikom v vas Retje. Ker so slišali v gostilni črez ulico pri Zupančiču godbo, so šli tja. Ondi je bilo več fantov rudarjev, ki so pristaši »rdeče stranke«. Sprejeli so došle z veseljem. Zabavali so se potem skupno, ne da bi prišlo do najmanjšega prepira med njimi. Črez nekaj časa so se oni tiije kmečki fantje poslovili ter odšli. Nedaleč od omenjene gostilne pa so jih nepričakovano napadli fantje, s. katerimi so prej skupaj pili. Oboroženi so bili s koli, ročicami i. dr. Ker so bili na nasprotni strani samo trije, napadalcev pa več, padli so nad nje. Dva sta zbežala. Najstarejši pa, ki je jako ugleden fant iz dobre hiše, ustavi se in jih vpraša: »Kdo pa ste. zakaj ste nas napadli, kaj smo vam storili?« Toda mesto odgovora udaril ga je znani pretepač Drnovšek, ki ,je poleg svojega očeta zvest »rdečkar«, t ročico po glavi, da se je oni zgrudil na tla. Obdeloval ga je še nadalje in dejal: »No, ali sedaj boš poznal Drnovška?« Drnovšek, mi te že davno poznamo in vemo, ker si pristaš »mokračev«, ničesar druzega zmožen nisi, kot ljudi na cesti pobijati. Poznamo te dobro, pa tudi tvojo stranko, kakšni ste. Boš dobil za svoje delo zasluženo plačilo, tvoja stranka pa tudi; saj je itak že pri kraju. — Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu pa priporočamo take gostilne črez ulico, ki točijo po preteku policijske ure. pijejo v lokalu ter imajo še celo godbo, da se zbirajo detnokraški pretepači. Je več takih lokalov; tudi v Praprotnem je neki Pust (p. d. Urbajs), kjer se isto godi, dasi je dobil koncesijo pred kratkim za plačilo, ker je pri volitvah pridno agitiral za g. Roša. Bodi dovolj za danes. Pribijemo samo še to, da če kak naš somišljenik le eno minuto pozne'e zapre, kot ima predpisano, mu slavno županstvo
koj diktira kazen. Nasprotniku pa je seveda vse dovoljeno, toda: tempora mutantur — Časi se izpreminjajo, in tudi pri nas se bodo izpre-rhenili in sicer temeljito. Drugič več.
Trbovlje. Naš gospod župan Roš se sedaj jezi nad trboveljskimi liberalci, in jim je zažugal, zažugal da se ne bo vozil vsaki teden dvakrat iz Hrastnika v Trbovlje, ampak ljudje bojo morali po dve do tri ure daleč na županov dom hoditi, ako bodo od njega kaj potrebovali. To se vidi, da Rošu ni za drugo, kakor za mastno plačo, katero vleče iz občine. Jeseni so zopet občinske volitve. Pazite takrat, da vam liberalci ne bodo oči zavezali. Kakor je čuti imajo ti nerodneži že svoje kandidate odločene in bojo svoje privržence kolikor mogoče hvalili in vsiljevali. Takrat se pokažite kot krščanski narodni možje in gotovo bo zmaga naša. — Gospod dr. Dimnikov Janez in Novakov Andrejče še vedno agitirajo za neko staroslavno vero. Ne vemo ali se je tem dvema brezvercema v glavi zmešalo ali pa še nikdar v svojih glavah normalna nista bila. kajti po našem mnenju je eden preveč študiral, tako da je skoraj vse zaštudiral, drugi je pa analfabet, ki je pred nekaj letom purane pasel, a dandanes je tako študiran kerlc, da z dohtarji politizira. Gliha vkup štriha.
V Kočevju je bila 20. junija velika žalost. Preroka ni bilo to je bilo letanje na kolodvor, in po krčmah, vse zastonj Rešitelj delavstva (po mnenju pametnejši špekulant z neumnostjo delavstva) je pozabil priti v Kočevje s svojo modrostjo svetiti in delavstvo reševati. Včasih so taki ljudje, kateri niso hoteli delati po Ljubljani in po drugih mestih, čike pobirali, sedaj se pa urivajo delavstvu za voditelje in se bahajo: »Vidite tudi jaz sem bil delavec, sedaj mi pa ni treba delati.« To je pravzaprav smešno in razžaljivo za delavce, da taki ljudje mislijo, da si brez njih delavec ne more pomagati da je tako neumen da oni morajo za njega misliti in da je sploh za vsako samostojnost nesposoben. Večina delavstva je že izprevidela, da je škoda, težko, večkrat s smrtno nevarnostjo prisluženi denar za take ljudi razdajati ki nas držijo za take tepce in nas samo porabiti hočejo za dosege njih načel. Njih namen je le doseči »frak« namen delavskega združenja je pa kaj druzega kakor takim ljudem kot orodje za dosego njih načel služiti. Zdai pa tudi mi »šli-sama« in vemo kje nas »štifel cinika« kakor je rekel rdeči gospod sekretar pri zadnji »Fer-zamlung« in so ga še na ta »rajtenga« m liter pod klobuk »podrukal«. Kar se pa tiče njih čvekanja pa konštatiramo, da noben osliček ni bolj na »cugelnah« kakor so oni obrezanim po česnu in Čebulji smrdečim ljudem.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Našo poštarico prosimo, naj daje »Našo Moč« le naročniku v roke, ne pa drugim, ki zadi hodijo špegat na pošto. Tudi za Kotnika je »kukrl«, naj si bo še tak gospod. Če včasih dobimo liste prepozno — najbrž jih kdo bere zastonj — nič ne rečemo, ali zmečkanih pa radi ne vzamemo v roke. Naj si Peklar naroči »Našo Moč«, ker jo Kotnik bolj ljubi ko »Slovenca« ali »Gospodarja«. — Naše društvo priredi v kratkem igro »sv. Neža« s petjem in govori. Mogoče da si nabavimo tudi dotlej »Tamburice«. Denar že zbiramo. Mi gremo naprej in smo obudili celo nasprotnike k delu. Nande hodi k Sv. Juriju se muzike učit tudi igro imata že vkup z g. Kotnikom. Ne vemo pa še, kdo bo Gašprl, Eilec se nekaj uči, odkar je težko omaro nosil iz šole. Naj bi bilo srečno, samo da ne bodete vsega pri krčmarju zapili, sicer se bo ovin-karsko društvo prehitro razletelo in mi bi ne učakali, kako se kolportira »Štajerc«, »Narodni list« itd. Kotnik bo segel globoko v žep, Tonek bo pel tenor, basiral pa Črne. Bo že, bo že, le upanje imejte. Mi smo le dobri, da vas dregamo, da ne zaspite. Bodite nam hvaležni!
Maribor. — Delavski prijatelji. Poroča se nam: V delavnici Južne železnice v oddelku »kovačnica« se je nekaterim delavcem plača zbol šala. Med temi bil je tudi eden ki ne spada med rudečkarje. Ko pa soc. demokrati onega oddelka izvedo da je tudi kršč. soc. Gajšeku plačilo zvišano, začeli so letati semtertje po oddelku in javkati, da njemu še ne pristoja zvišanje, da jc še premlad v delu. Pogovore se in deputaciia gre k delovodju oddelka ter se tam pritoži. Plačo zviša sam gospod šef in zato delovodja ne more drugače da pelje one oziroma njih zastopnika k g. šefu da se tam dogovore. Znano nam je, da je pred dvema letoma nekemu delavcu nerudečkarju bila plača brez povoda znižana in nihče se ni zmenil zanj
ker ni bil soc. demokrat. Drugemu pa je bila služba odpovedana ker je med delom šel v gostilno torej se pregrešil proti delavskemu redu. Za tega pa je šlo vse v boj, ker je bil soc. demokrat. In zdaj? Gajšek je kršč. socialec in ta ne sme v oni meri dobiti plačali kot soc. de-mokratje zato tudi v boj — proti njemu. In kaj se zgodi? Tisti gospod šef proti kateremu so soč. demokratje pred pol letom še bljuvali ogenj in žveplo, v svojem glasilu »Arbeiter-wille« tisti gospod se jim uda in črta Gajšeku »zvišanje^ plače s pripombo, da je bolje če je eden sam nezadovoljn kot celi oddelek. Soc. demokratje so pa tudi rešeni zda!, saj tisti kos kruha katerega so Gajšeku iz ust iztrgali razdelili bodo med seboj in vse bode konec. Hoch die Arbeiterfreunde!
Tovarna za stola
Franceta Svigeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26-2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po nfcjnižjih cenah brez konkurence
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
mm
Delavke In aelmuijimnin
Najcenejše
dežnike, in solnčnike
domačega izdpika priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti  ---------
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19. — Stari trg št. 4, Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Jošn moč
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so :
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit ^	vrsta,	3 krat 5 v. petit vrsta.
T Uredništvo in upravništvo •	„Našemoči“
jS Kopitarjeve ulice štev. 2.
—v_
Ustanovljeno leta 1845.
Podružnica Resljeva cesta PreJ £• Jos Černe,
urar
Podružnica
cesta št. 2 Černe.
Milko Krapeš
št. a V Ljubljani Rcs,jeva ces
ne-	d J	prej	g. Jos.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula» in nikelnastih
ur, verižic, sttnskihin nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== uh pur ==
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba tofna. Solidne cene.
kjiasisi
Gričar & lieiač
Uublluia, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =====
novosti v
konfekciji za dame.
Pozor, slovenska delavska društva!
I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik £ Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	I^jut>lj»*iin,	Logarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
I
v>.\7—> V>.s .y> •/->•/—y. •/->••/->	.\y>.
- —
•M\ .v>/y. / y. v—^ .v>.v>> .v*
Llubllana — stari tri Steu. 10
čPolni/ei -zv 'j/kmeri/eo
Jiaieri iehjv -bobru, pv ceni in jtru- nesl/iiso'poivvci/i na/se obrne/o
oSi/n onc"ar/{hi etetXu
v <&ub/ya/ii Jibiodvorske u/iceJ?6. 'Ast//wvrsfrui!/\yasniiu da/c se brcxytlačno.
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in-čevlji
HHii
•/<".\ .V/S* 7	74> */-i\
</V NV»/, <A* </V </V
•/-a .v> y>.\ v>.\ v>.\
VV-/.	Vx/.</v‘
V<\
> .Vi .V> .V>
A VjV{.x.v
mm
UellKa zaloga
GD
Solidno Maso
CD *
Zmerne cene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar	Tisk	Katoliške	Tiskarne.