Kamniški OBČAN St. 7 Enosmerni promet skozi središče mesta vznemirja Skozi središče Kamnika je z zadnjim dnem aprila uveden enosmerni promet, ki poteka iz smeri tržnice Kamnik preko trga Prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg v smeri Maistrove ulice. Kot poudarjajo na Občini Kamnik, so se ureditve enosmernega prometa v središču mesta, ki so jo poskusno uvedli že v času Kamfesta in decembra lansko leto, lotili z namenom zagotoviti več površin za pešce, invalide in kolesarje ter zmanjšati tranzitni promet. Tudi evropske smernice usmerjajo prometne tokove ven iz mestnih središč. A uvedba enosmernega prometa v Kamniku je sprožila tako pozitivne odzive kot nasprotovanja. Vznemirja predvsem občane in lastnike oz. najemnike lokalov ob Medvedovi ulici in Tunjiški cesti, ki imajo odslej otežene in daljše vsakodnevne poti, lokali pa tudi manj obiskovalcev. Zato so županu že v ponedeljek, 6. maja, v imenu 1.300 občanov Kamnika, ki živijo v neposredni bližini nove enosmerne prometne ureditve, predali zahtevo za ukinitev enosmernega prometa po Medvedovi ulici. Zahtevali so sestanek z županom, krajevnimi skupnostmi, gospodarskimi subjekti in hišnimi sveti stanovalcev. Zupan jim je prisluhnil in za danes, 10. maja, sklical sestanek javnosti s strokovnjaki. »Ljudje smo določenih stvari navajeni in vsaka nova stvar zbudi v nas nezaupanje in dvom. Tako je že od nekdaj in tudi danes ni nič drugače. To pa ne pomeni, da je stvar slaba, je zgolj nova. Naj poudarim, da je ideja enosmernega prometa živa že dolgo, le uvedel je še ni nihče. Najbrž zato, ker to terja mnogo potrpljenja in poslušanja takšnih in drugačnih kritik. Ne gre za ukrep, ki bi mu takoj vsi ploskali. Takšna stvar potrebuje svoj čas. Ljudje novo ureditev v središču mesta v glavnem podpirajo, moti jih le enosmerno urejena Medvedova cesta. Le-ta je enosmerna na predlog Policije s ciljem povečanja varnosti najšibkejših udeležencev v prometu. Glede »sporne« ceste sem sklical sestanek s krajani za petek, 10. maja, ob 16. uri, v Domu kulture Kamnik. Verjamem, da bomo našli rešitev, ki bo sprejemljiva, saj nihče nima namena nikomur nagajati, ampak gre za celostno gledanje. Vsaka stvar na svetu ima svoje pluse in minuse. Dodal bi še to, da nismo ne prvo, ne zadnje mesto, ki je uvedlo enosmerni promet. Ko gremo v tujino, nam je normalno in povsem sprejemljivo, da se vozimo po enosmernih ulicah, včasih tudi več kilometrov daleč, ali pa so mesta celo zaprta za promet. Tudi v zastojih stojimo. Radi uporabljamo kot primer skandinavske države, Nizozemsko in še katero, doma pa nam je ta logika nekako tuja in smo pripravljeni marsikaj storiti proti spremembam in si prihraniti tistih nekaj sto metrov poti. Kamnik je majhno mesto, kjer še pešec ne porabi veliko časa, da ga prehodi. Sam mesto velikokrat prehodim po dolgem in počez in vem, da je tako«, nam je povedal župan Marjan Šarec. 52. leto Kamnik, 10. maj 2013 Razkošje barv in oblik dveh milijonov cvetov Letošnjo 22. tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme v Arboretumu Volčji Potok je bogatila Nizozemska vas, ki se je v park pod kamniškimi planinami vrnila že tretjič, po uspešnih gostovanjih v letih 1996 in 2004. In tudi tokrat je navdušila obiskovalce, tako kot dva milijona tulipanov v najrazlič- Osnovna šola 27. julija je praznovala 30 let Vsi otroci so naši otroci Otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo 27. julij, ne bodo zdravniki, odvetniki, inženirji, zagotovo pa bodo pridni delavci, predvsem rokodelci - slaščičarji, peki, vrtnarji ... in OŠ 27. julij je šola prijaznih ljudi, ki jih že tri desetletja z občutkom, spoštovanjem in tudi z ljubeznijo vzgaja in izobražuje ter jih pripravlja na samostojno življenje, kar se kaže tudi v vedenju in dosežkih otrok. Zaposleni uresničujejo te cilje preko programa izobraževanja za nižji izobrazbeni standard in preko posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Tako, kot s številnimi aktivnostmi tekom celega šolskega leta, so tudi v programu slovesnosti ob 30-letnici šole v soboto, 13. aprila, dokazali, da so kljub svoji drugačnosti uspešni, veseli, zadovoljni, da so dobri športniki, da znajo lepo igrati, plesati, peti in še marsikaj drugega. nejših barvnih odtenkih in oblikah cvetov, ki so se zaradi pozne zime prav v času razstave pokazali v vsem svojem razkošju. Reportažo objavljamo na 9. strani. VERA MEJAC Občina Kamnik je k sodelovanju in podajanju morebitnih pripomb na načrtovano ureditev povabila tudi Policijsko postajo Kamnik. Kot nam je povedal komandir Sebastjan Juhant, je Policijska postaja Kamnik na prvotni načrt prometne ureditve podala določene pripombe in predloge, med katerimi je bil tudi ureditev enosmerne ceste na Medvedovi ulici do Tunjiške ceste. »Pri tem gre izključno za zasledovanje cilja zagotavljanja večje varnosti cestnega prometa, še posebej za najbolj izpostavljene skupine udeležencev v prometu (otroci, pešci, kolesarji, invalidi). Odgovornost vseh nas, še posebej pa pristojnih organov je, da skupaj poskrbimo za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu«, poudarja Juhant. O enosmernem prometnem režimu in možnih spremembah, izboljšavah za vse udeležence bodo razpravljali danes. Kot smo izvedeli, je župan na Direkcijo za ceste že zaprosil za ureditev montažnega križišča pri uvozu z obvoznice na Cankarjevo cesto. Že dalj časa potekajo tudi pogovori o podaljšanju intervala in nočni utripajoči luči semaforjev proti Maistrovi in Cankarjevi cesti, kar bi zagotovo pripomoglo k večji pretočnosti prometa. SAŠA MEJAČ Ugodni popusti tudi letos! VRTNI CENTER ARBORETUM Učiteljice, skupaj z ravnateljico Jasno Lampe, pa so dokazale, da lepo pojejo. Več o praznovanju jubileja šole na 5. strani. Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 24. maja. Rok za oddajo člankov je v petek, 17. maja, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 22. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si Coramerce^rl i&pttf iim^ in p&mtatt Klara Krošelj, miss športa 2013 Lepotica in športnica v enem. 18-letna Kamničanka Klara Krošelj, atletinja in maturantka kamniške gimnazije, ki želi šolanje nadaljevati na dentalni medicini, je pred kratkim osvojila lepotno krono na izboru za Miss športa 2013. Sodelovalo je kar 230 tekmovalk, v finale pa se jih je uvrstilo le 18, ki so se gledalcem in žiriji predstavile v treh izhodih - v kopalkah, športnih oblačilih in elegantnih oblačilih. Vse je najbolj očarala svetlolasa Kamničanka, s katero smo spletli prijeten pomenek. Na strani 8. NAŠI POGOVORI IN REPORTAŽE Otroci so naše največje bogastvo ...in noben otrok na svetu ne bi smel biti lačen, zlorabljen in zanemarjen. Moto Igorja in Lidije Fischer, ki sta svoje poslanstvo in smisel življenja našla v pomoči obubožanim indijskim otrokom - na 11. strani Velik praznik v prijazni vasici Podjelše - 90 let Tončke Sitar in 247 let treh najstarejših vaščank Podjelš, mater 21 otrok: Vožbovčeve Helene, Jurjovčeve Tončke in Devovčeve Francke -na 10. strani O slovenskem inovatorstvu z Ano Hafner, predsednico sveta združanja slovenskih izumiteljev ASI - na 4. strani tUS MARKET Veronika Hufat Do večernih ur o otroškem varstvu, šolstvu, oskrbi s pitno vodo, družbi Velika planina in javnih zavodih Zadnjo aprilsko sredo pred prazniki je potekala 23. seja občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri se je odvijala vroča svetniška razprava o naknadno postavljeni točki dnevnega reda - Informaciji o zagotavljanju dodatnih oddelkov predšolske vzgoje za prihodnje šolsko leto. Dejstvo je, da je po zadnjih podatkih okoli 300 otrok ostalo brez vrtca, zato je nujno potrebno ukrepati takoj. Občinska uprava (OU) je začela pridobivati informacije o začasnih modularnih enotah, ki bi jih priključili obstoječim vrtcem, vendar svetniki iščejo rešitve tudi v drugi smeri, torej odprtju vrtca Trobentica na Fužinah, katerega lastnik je šel v stečaj, določene krajevne skupnosti pa same ponujajo svoje prostore v brezplačen najem za potrebe vrtca. Svetniki so se med drugim seznanili še s poročilom rekonstrukcije in gradnje OŠ Toma Brejca, ki je po terminskem planu v zaostanku, poleg tega pa se na sejah še vedno polemizira, kdo je odgovoren za to in za napake, ki bi morale biti znane že pred leti, torej že pri prvem pregledu objekta leta 2006. Poročila za preteklo leto so pripravili tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Kamnik, ter družba Velika Planina d.o.o., s katerimi so bili svetniki zadovoljni, podali pa so tudi svoje pripombe za prihodnje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala prošnjo Sveta Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik za mnenje o prijavljenih kandidatih in kandidatkah za ravnatelja/ico javnega zavoda. Sprejeta je bila odločitev, da se kandidatom in kandidatkam Nevenki Dolenc, Vidu Gregoraču, Vincencu Kušarju, Mateji Rožman in Zdenku Rožmanu poda negativno mnenje. Kandidati/ke sicer po mnenju Komisije formalno izpolnjujejo zahtevane pogoje za nastop funkcije ravnatelja, vendar nobeden od njih glede na program vodenja šole oziroma vizijo razvoja šole ne izstopa do te mere, da bi mu lahko le na osnovi predložene dokumentacije podelili pozitivno mnenje za vodenje za občino tako pomembne srednje šole. 839.430 evrov za oskrbo s pitno vodo Komunalno podjetje Kamnik d.d. je na podlagi koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo zavezan, da koncedentu (občini Kamnik) vsako leto predloži Program oskrbe s pitno vodo. Ta mora zajemati aktivnosti, ki bodo zagotavljale stalno in zadostno oskrbo z zdravo pitno vodo v vseh javnih vodovodnih sistemih, s katerimi gospodari občina. Prav tako mora opredeliti večja obnovitvena dela vodovodnih omrežij in naprav. Na podlagi predvidene porabe vode so v programu predstavljene predvidene višine prihodkov in odhodkov: za leto 2013 je planiranih 839.430 € za redno vzdrževanje, torej vzdrževanje vodovodov in intervencije v vrednosti 769.930 € (gre za interventne sanacije na vodovodih, preventivno iskanje in odpravljanje okvar, meritve pretokov in tlakov, zagotavljanje požarne varnosti, čiščenje in dezinfekcijo vodovodnih objektov, nadzor nad ustreznostjo pitne vode in izvajanje sistema HACCP itd.) ter redna menjava vodomerov v vrednosti 69.500 € (vodomeri so namenjeni merjenju količin vode za obračun, zato so skladno z zakonodajo podvrženi periodičnim pregledom in kalibriranju oz. zamenjavi). Program ne predstavlja direktnih finančnih posledic za proračun občine. Dejavnost rednega vzdrževanja se financira iz cene storitev za oskrbo spitno vodo, ki jo plača uporabnik. Obnove vodovodnih sistemov se financirajo iz sredstev omrežnine, ki jih prav tako plača uporabnik in jih koncesio-nar mesečno nakazuje v občinski proračun. Za obnovo vodovodov se namenja tudi del sredstev iz pobranega komunalnega prispevka. Višina sredstev omrežnine in komunalnega prispevka izhaja iz sprejetega proračuna občine Kamnik za leto 2013. Podan je bil tudi Predlog Programa odvajanja odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik za leto 2013, ki predstavlja gospodarjenje s kanalizacijsko infrastrukturo v občini v okviru predvidenih razpoložljivih sred- stev. Pripravljen je tako, da bo možno tudi sistemsko slediti in nadzorovati predvideno vzdrževanje obstoječega omrežja in da bo jasno predstavljeno, kje se sredstva porabijo. Vsakoletno pripravljene analize in pregledi sistema s kamerami bodo prikazali, kakšna je dejanska potreba po sredstvih, da bi omrežje najbolj optimalno vzdrževali. Program ne predstavlja direktnih finančnih posledic za proračun, ker se celotna dejavnost financira iz cene storitev. S koncesijsko pogodbo za opravljanje te obvezne gospodarske javne službe so namreč vse obveznosti prenešene na koncesionarja. V predlogu proračuna 2013 je predvideno, da se bodo finančna sredstva iz naslova zbrane takse zaradi obremenjevanja voda in koncesijska dajatev, ki jo koncendentu plača koncesionar, namenila za financiranje razvoja in izgradnjo kanalizacijskih sistemov v občini Kamnik v skladu s prioritetami investicij za leto 2013. Družba Velika planina je poslovno leto 2012 zaključila z boljšimi rezultati kot v prejšnjih letih Občinski svet se je seznanil z Letnim poročilom družbe Velika planina d.o.o. za leto 2012, njen direktor Dušan Bombač pa je na kratko povedal, da je družba v preteklem letu poslovala stabilno in poslovno leto zaključila z boljšimi rezultati kot v prejšnjih letih. Po letu 2000 je bilo leto 2012 v poslovnem smislu eno najboljših, doseženi rezultati v poletni sezoni pa so bili med najboljšimi doslej. Družba sledi razvojni strategiji, ki je bila zastavljena leta 2010 ob zamenjavi vodstva in reorganizaciji poslovanja. Z obratovanjem žičniških naprav in delovanjem okrepčevalnic Zeleni rob in Bar pri Žičnici vseh 365 dni v letu družba skrbi za prepoznavnost in zanesljivost storitev. S poudarjanjem naravne in etnološke dediščine zapolnjuje tržno nišo, ki je konkurenčni ponudniki nimajo. Objekti, ki so bili dani v najem, so v tem letu prešli pod okrilje družbe, urejajo pa se tudi sporna lastninska razmerja na spodnji postaji nihalke. Svetniki so bili zadovoljni z delovanjem družbe in njenim direktorjem, kljub temu pa opozorili, da naj družba jasneje zastavi vizijo razvoja: nekateri vidijo rešitve v smeri zagotavljanja pitne vode, drugi v še boljši gostinski ponudbi, odločitvi za zgolj zimski ali samo za letni turizem, spet drugi s plačilom »cestnine« po 5 evrov in iskanjem finančnega partnerja, kot je denimo na Krvavcu. Bombač je odgovoril, da družba ima vizijo, da pa je stanje v tej panogi katastrofalno in da je Velika Planina kar uspešna, zato se je vredno truditi zanjo. Sprejet je bil še dodaten sklep, da se družbi Velika planina d.o.o. predhodno sprosti 50.000 evrov iz namenskih sredstev za doka-pitalizacijo, ki so zagotovljena v proračunu 2013. Za dokapitaliza- cijo je sicer zagotovljenih 200.000 evrov, ki so namenjena za zamenjavo otroške vlečnice Jurček, nakup traktorja in ostale investicije. Glede na to, da so običajno v prvi polovici prihodki od poslovanja nizki in se družba nahaja v slabi likvidnostni situaciji, bi družba s sproščenimi sredstvi premostila trenutne likvidnostne probleme. Načrtovane investicije bo morala družba izvesti do konca leta ter razliko financirati iz lastnih prihodkov, ki jih bo ustvarila v poletnih mesecih. Letna poročila javnih zavodov dobro sprejeta OS se je seznanil tudi z letnimi poročili javnih zavodov v občini Kamnik za leto 2012, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Kamnik, to pa so Glasbena šola Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, Mestne lekarne, Osnovna šola 27. julij Kamnik, Osnovna šola Frana Albrehta, Osnovna šola Toma Brejca, Osnovna šola Marije Vere, Osnovna šola Stranje, Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, Vrtec Antona Medveda Kamnik, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Poročila so bila korektna, iz njih je bilo razvidno s čim vse se morajo zavodi ukvarjati. Svetniki včasih namreč ne dobijo povratnih informacij, kljub temu, da imajo v svetih zavodov svoje člane. Predlagano je bilo tudi, da bi se ob poročilih na kratko navedlo tudi program dela posameznega javnega zavoda za tekoče leto, da bi OS pri sprejemanju proračuna lahko smotrneje namenil sredstva za realizacijo njihovih načrtov. Določena pojasnila so na seji lahko podali tudi poročevalci, vodja aktiva kamniških ravnateljev Jasna Lampe pa je za konec še povedala, da jo veseli, da so bila poročila dobro sprejeta. Zahvala gre tudi svetnikom, ki imajo posluh, zlasti ker včasih prihaja do nepredvidenih zadev, ki pa jih s skupnimi močmi nekako rešujejo. Poslujejo dobro, je pa težava, da zavodi prejemajo skromna sredstva, zato z njimi lahko pokrivajo samo tekoče zadeve. Dodala je še, da z veseljem pridejo na sejo občinskega sveta kot poročevalci, pogrešajo pa, da bi bili vabljeni tudi, ko se sprejema proračun. Terminski plan OŠ Toma Brejca v zaostanku Samo Pajer, u.d.i.g., CSE Invest d.o.o. in direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda sta predstavila Poročilo o stanju na projektu Rekonstrukcije in gradnje prizidka s telovadnico Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku na dan 31. 3. 2013. Kot sta povedala, je projekt glede na pogodbeni terminski plan v zaostanku. Poleg dolgotrajnih neugodnih vremenskih razmer so razlogi navedeni tudi v delu poročila za mesec december 2012 in januar 2013. Glede na dejstvo, da je izvajalec GOI del šele konec marca dostavil bolj podroben mrežni terminski plan napredovanja del, se bo na njegovi osnovi lahko dejansko predstavila analiza na junijski seji. Kot smo poročali že v prejšnji številki, je bilo do konca meseca marca izstavljenih 5 začasnih situacij s skupaj obračunanimi deli v znesku 1.107.232,87 € (z DDV), kar predstavlja in ustreza 14% vrednosti vseh pogodbenih del. Zopet se je vnela vroča svetniška debata: OU naj bi za problematiko v zvezi z dotrajanostjo določenih delov šole vedela že leta 2006. Rečeno je bilo tudi, da si nihče ne upa na glas povedati, da bi bilo ceneje podreti zloglasno steno ob Ljubljanski cesti ter da nekateri še vedno dobro služijo na ta račun. Poleg tega se po mnenju nekaterih projekti ne smejo naknadno popravljati, opozorjeno pa je bilo tudi na premajhno število predvidenih parkirnih mest, kljub temu, da gre za mestno šolo. Končno so se svetniki strinjali, da nima smisla iskati krivce za nazaj, za naprej pa se je potrebno dogovoriti, kdaj približno bo delo končano in pod kakšnimi pogoji, da bo racionalno. Odslej je treba delati po zdravi pameti in z dobro strokovno utemeljitvijo. Ravnateljica OŠ Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc je povedala, da je treba zadevo res dobro poznati. Na podlagi izkušenj ve, kakšne so prostorske potrebe šole, ki jih je tudi zagovarjala na ministrstvu. Želi, da se zadeva uredi in da ne bomo čez leta spet imeli težave tako kot z vrtci. »Letos namreč še gre, potem pa bo potrebno več oddelkov, po tri, štiri oddelke na leto. Tako zaposleni, starši in otroci z optimizmom gledajo na gradnjo osnovne šole, kljub zaostankom in se veselijo, da se je gradnja po tolikih letih sploh začela in to pričakujejo tudi od članov občinskega sveta Občine Kamnik«, je poudarila ravnateljica OŠ Toma Brejca. V prvi obravnavi je bil sprejet Predlog Odloka o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine Kamnik, katerega cilj je uskladitev občinskega odloka kot podzakonskega akta z zakoni in odprava ugotovljenih pomanjkljivosti v dosedanjem veljavnem odloku. V predlaganem odloku: so bile spremenjene višine glob iz tolarjev v evre, so globe predlagane v zaokroženih zneskih, kar v dosedanjem veljavnem odloku ni bilo storjeno, je dopolnjeno ali usklajeno besedilo členov glede na potrebe po uskladitvi z zakonom ali ugotovljenimi pomanjkljivostmi, ki so se pojavile v odloku, za katerega se predlaga razveljavitev in uveljavitev predlaganega Pogajanja o urejanju in vzdževanju občinskih cest bodo zahtevna Svetniki so se seznanili še s Poročilom o poteku postopka pogajanj s koncesionarjem za opravljanje javne gospodarske službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest v občini Kamnik. Na podlagi poročila Nadzornega odbora o opravljenem nadzoru rabe javnih sredstev na področju zimske službe v letih 2008, 2009 in 2010 št. 032 (z dne 7.12.2012 in obravnave le-tega na 20. seji OS) je župan Marjan Šarec s sklepom 18. februarja letos imenoval strokovno komisijo z nalogo, da izvede pogajanja z izvajalcem gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest, da preveri koncesijsko pogodbo, ugotovitve nadzornega odbora, sklep občinskega sveta in cene storitev ter na tej osnovi pripravi poročilo o ugotovitvah in doseženih rezultatih pogajanj. V komisijo je bil vključen zunanji strokovnjak oziroma pravnik Evropskega pravnega centra Maksimiljan Železnik. Strokovna komisija je pregledala strokovne podlage za podelitev koncesije in 22. februarja v prostorih Občine Kamnik izvedla prvo pogajanje za znižanje vseh cen iz koncesijske pogodbe s koncesionarjem Komunalno podjetje Kamnik d.d.. Imenovana komisija je na pogajanjih predstavila ugotovitve nadzornega odbora, sklep občinskega sveta in cene storitev za izvajanje javne službe. Sprejela je sklep, da koncesionar do 4. marca pripravi pojasnila in odgovore na ugotovitve nadzornega odbora ter druge ugotovitve. Koncesionar je do navedenega datuma posredoval obsežna pojasnila, ki jih bo komisija proučila. Hkrati ugotavlja, da bodo pogajanja zahtevna in jih ni možno zaključiti na enem ali dveh pogajanjih. Temeljito je treba proučiti vsa predložena gradiva, opraviti primerjavo še z drugimi primerljivimi občinami ter proučiti tudi pravne posledice eventuelne prekinitve pogodbe. Na osnovi do sedaj zbranih podatkov komisija še ne more podati končnega poročila o rezultatu pogajanj. Komisija bo o doseženem podala končno poročilo po zaključku pogajanj in pregledu celotne dokumentacije ter o tem poročala OS. Po hitrem postopku je bil sprejet še predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Kamnik za leto 2012. Enako kot v preteklih letih, je bil tudi za leto 2012 potreben skrajno restriktiven pristop pri načrtovanju izdatkov za blago in storitve, to je materialnih in drugih stroškov v vseh državnih organih in izvajalskih organizacijah ter javnih zavodih, ki se financirajo iz proračuna. Pri pripravi zaključnega računa proračuna občine Kamnik za leto 2012 so bile upoštevane tudi pripombe Nadzornega odbora občine Kamnik iz preteklih let in priporočila revizorjev, ki so bila dana med opravljanjem notranje revizije na Občini Kamnik v letu 2012. KATJA URANKAR Zagotavljanje dodatnih oddelkov predšolske vzgoje s šolskim letom 2013/2014 VRTEC TROBENTICA ALI MODULARNE ENOTE K OBSTOJEČIM VRTCEM? Na dnevni red je bila naknadno dodana točka Informacija o zagotavljanju dodatnih oddelkov predšolske vzgoje s šolskim letom 2013/2014. Po mnenju občinske uprave je bilo potrebno točko nujno obravnavati pred majsko sejo zato, da se lahko na podlagi seznanitve s predlaganim gradivom pripravi rebalans na postavkah predšolske vzgoje v okviru predloga rebalansa, ki bo obravnavan na redni seji v mesecu maju. Na osnovi predloga rebalansa bo OU nemudoma začela s postopki za povečanje kapacitet predšolske vzgoje že z začetkom letošnjega šolskega leta. Višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin-Sever je razložila, da je po ugotovitvah Analize demografskih gibanj in ocene kapacitet vrtcev trenutno v Kamniku 68,9% pokritost. Občina bi morala z začetkom šolskega leta 2013/2014 dodatno zagotoviti 11 oddelkov za I. starostno obdobje in 4 oddelke za II. starostno obdobje, skozi leto pa potem še dodatnih 7 oddelkov za najmlajše otroke, tj. za cca 100 otrok. V zadnjih dveh letih je bil kar štirikrat objavljen razpis za podelitev koncesije za dejavnost predšolske vzgoje (11 oddelkov prvega starostnega obdobja), vendar ni bilo nobene prijave. Glede na to in ker zakon o vrtcih predvideva, da mora občina v primeru večjega števila otrok za vključitev v vrtec kot pa je na razpolago mest zagotoviti zadostne kapacitete, je OU pripravila predlog reševanja problematike predšolske vzgoje na območju mesta Kamnik (2 x 4 oddelki) in na lokaciji enote vrtca v Šmartnem (2 oddelka). S pripojitvijo bivalnih kontejnerjev k obstoječim enotam vrtca bi prioritetno pokrili potrebe po vključitvi približno 177 otrok (10 oddelkov): - 4 oddelki na lokaciji enote Rožle (2 oddelka II. starostnega obdobja (za cca 44otrok); 2 oddelka I. starostnega obdobja (za 28 otrok); - 4 oddelki na lokaciji enote Sneguljčica (2 oddelka II. starostnega obdobja za cca 44 otrok); 2 oddelka I. starostnega obdobja (za 28 otrok); - 2 oddelka na lokaciji enote Šmartno (1 oddelek I. starostnega obdobja za 14 otrok; 1 kombinirani oddelek I. in II. starostnega obdobja za cca 19 otrok). Prav tako je OU v sodelovanju z vodstvom OŠ 27. julij in Vrtcem Antona Medveda našla prostor za umestitev novega razvojnega oddelka v okviru stavbe OŠ 27. julij, medtem ko bo v prostoru enote Kamenček, kjer se je prvotno načrtoval razvojni oddelek, oddelek I. starostnega obdobja in s tega naslova dodatno sprejetih 14 otrok. Na ta način bi bilo s šolskim letom 2013/2014 dodatno zagotovljenih cca 191 mest predšolske vzgoje in varstva. Glede na neuspele razpise za koncesijo in veliko število čakajočih otrok bi se sredstva, prvotno namenjena za koncesijo, preusmerila v zagotovitev dodatnih oddelkov. Modularni vrtci so po besedah mag. Ivana Kende začasne narave in mišljeni kot prizidki k že delujočim enotam vrtcev. Da problematika vključenosti otrok v občini Kamnik traja že 20 let in da je nujno potrebno nekaj narediti, je poudarila tudi ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs: »Kot ravnateljica si zagotovo želim najboljših pogojev za otroke v vrtcu. Zagotovo je klasična gradnja vrtca kvalitetnejša od modularnih vrtcev, res pa je tudi, da se modularni vrtci razlikujejo po kakovosti in da nekateri v zadnjem času dosegajo že precej višjo kvaliteto, kot so jo pred leti.« Vnela se je dolga svetniška razprava med katero so se svetniki spraševali tudi o tem, kakšno je stanje že zgrajenega t.i. vrtca Trobentica na Fužinah. Po besedah župana Marjana Šarca se tam pred poletjem ne bo kaj bistvenega spremenilo; po sestanku s stečajnim upraviteljem je bilo ugotovljeno, da se mora najprej končati stečajni postopek, poplačati terjatve banke, šele potem bo možno nadaljevati, na vrtec pa čaka 300 otrok in je potrebno ukrepati takoj. Svetniki so se strinjali, da bi morali zadevo začeti reševati že prej, da pa je kljub temu, da se mudi, potrebno stvari dobro razmisliti. Do naslednje seje želijo natančne izračune in podatke o možnostih vrtca Trobentica in modularnih enot, zato so sprejeli dva dodatna sklepa: OU naj do naslednje seje pripravi uradno poročilo o možnostih nakupa ali najema vrtca Trobentica ter da naj se izvede neformalni javni razpis za postavitev modularnih enot vrtca z namenom pridobitve točnih podatkov, ki jih zahteva Občinski svet. REPORTAŽA S PRAZNOVANJ 10. maj 2013 3 ■1 - T Državni praznik - dan upora proti okupatorju je v kamniški občini obeležila slovesnost na predvečer praznika v petek, 26. aprila. Park Evropa pri Plečnikovi železniški postaji v centru mesta je bilo čudovito prizorišče slovesnosti s prepletom misli, besed, pesmi in glasbe. Številne zbrane je pozdravil župan Marjan Šarec ter poudaril: »Počastitev praznika 27. aprila je pomembna z vidika ohranjanja zgodovinskega spomina na čas, ko smo se Slovenci uprli uničenju celotnega naroda. Dolžni smo se upirati vsem tujim vplivom, ki nas hočejo ali bi nas hoteli uničiti. Iskrena zahvala borkam in borcem ter vsem, ki ste danes tukaj. S svojo prisotnostjo na današnji slovesnosti izražamo spoštovanje svoji domovini in da smo ponosni na svojo državo, katere del je tudi občina Kamnik.« Slavnostni govornik je bil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec: »Dan upora proti okupatorju zaznamuje našo upornost. Upornost pa zaznamuje tudi pogum in odločenost. Ni naključje, da ravno v Kamniku praznujete ta praznik, saj je tukaj doma tudi general Rudolf Maister, ki je simbol uporništva, poguma in odločenosti. Brez njegove odločenosti in uporništva H V ita .h danes ne bi imeli severne meje in Maribora. Večkrat poudarim, da je to pomemben temelj na poti k naši državnosti. Enako pa tudi narodnoosvobodilni boj, ki je izjemnega pomena pri vzpostavljanju naše državnosti. Vsekakor pa je bil pomemben člen tudi boj veteranov vojne za Slovenijo leta 1991, ko se so združile vse politične sile s skupnim ciljem za svojo državo. Vključili smo se v vse pomembne mednarodne institucije. Dandanes z doseženim nismo zadovoljni. Zdi se nam, da nam gre slabo in prihajajo težki časi, ko je prihodnost negotova za vse generacije. Mislim, da ravno upornost slovenskega naroda in dan upora proti okupatorju kaže na to, da moramo poiskati tretjo pot, o kateri je govoril župan Marjan Sarec. Prepričan sem, da je napočil trenutek, ko se morajo vse politične sile povezati in biti enotne, I * " „ saj potrebujemo rešitve, ki bodo prepričale Bruselj.« Slovesnosti ob prazniku so se udeležili mnogi gostje, med njimi poleg ministra Karla Erjavca tudi bivši predsednik Republi- ke Slovenije dr. Danilo Türk, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, predsednik Združenja borcev Park Evropa pri Plečnikovi železniški postaji so preplavile pesmi Ane Duša, Ane Marije Mitic in Višnje Fičor ter recitacije Gorana Završnika, Tanje Potočnik, Marje Kodra in Uroša Potočnika. za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonko Cvek, predsednik Združenja slovenskih častnikov Marjan Schnabl, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjaž Ravnikar, predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik in polkovnik Branko Podbrežnik iz Gene-ralštaba Slovenske vojske. V pozdrav prazniku so zadone-li zvoki Mestne godbe Kamnik, s spoštovanjem do naše zgodovine smo prisluhnili recitalom Gorana Završnika, Marje Kodra ter Uroša in Tanje Potočnik, park Evropa pa so v toplem pomladnem večeru preplavile pesmi Ane Duša, Ane Marije Mitic in Višnje Fičor. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva Pri Domu v Kamniški Bistrici je 1. maja potekala tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva, največjem praznovanju socialnih in gospo- bankrote ter s tem uničili delovna mesta, mnogo družin in njihovo dostojanstvo. Pomembno je, da se tukaj dobivamo, kajti tukaj je praznik spomina in opomina. Pustimo danes ob strani težke teme. Mi, danes na tem mestu, jih ne bomo rešili. Odgovornost je na politikih mlade in nove generacije, da državo obrnejo, ali pa obrnemo, v drugo smer. Sprašujemo se, kaj je rešitev? Prva in edina kvaliteta je poštenje. Dokler tega ne bo, tudi razvoja ne Slavnostni govornik Janez Ma-leš: »Letos mineva 90 let, kar so Solidarci prvič praznovali 1. maj v Kamniški Bistrici, kjer so ob prepevanju domoljubnih in revolucionarnih pesmih častili mednarodni delavski praznik«. darskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zbrane sta nagovorila župan Marjan Šarec in kot slavnostni govornik član DKD Solidarnost Kamnik Janez Maleš. »Danes se sprašujemo, je še vredno praznovati? Praznovati je smiselno. Zakaj se ne bi družili, ker smo nezadovoljni nad dejanji drugih. Nad dejanji tistih, ki so državo in podjetja pripeljali v stečaje in »Pomembno je, da se tukaj dobivamo, kajti tukaj je praznik spomina in opomina,« je na tradicionalni prvomajski prireditvi v Kamniški Bistrici poudaril župan Marjan Šarec. Praznovanje je pospremila pesem Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik. bo. Dokler delo ne bo cenjeno, tudi uspeha in razvoja ne bo,« je izpostavil župan Marjan Šarec. Slavnostni govornik Janez Ma- leš je v svojem govoru poudaril: »Letos mineva 90 let, kar so Solidarci prvič praznovali 1. maj v Kamniški Bistrici, kjer so ob prepevanju domoljubnih in revolucionarnih pesmih častili mednarodni delavski praznik v spomin na krvave boje, demonstracije delavcev v Chicagu daljnega leta 1872. Naši predhodniki se pred 90 leti niso pripeljali v ta prelepi kraj pod Kamniškimi planinami, temveč so večinoma prikolesari-li in prišli peš. Ta kotiček so si izbrali zato, da so se umaknili mestnemu vrvežu in očem oblastnikov, ki niso bili ravno navdušeni nad praznovanjem vseh tistih, ki so jih pri delu spretno izkoriščali.« Opisal je delovanje društva Solidarnost skozi leta in zaokrožil svoje misli: »Poudaril bi razliko med dogajanji pred davnimi leti in dana- šnjimi razmerami. Takrat so se delavci morali boriti za delavske pravice, krajši delavnik, socialne pravice in še in še. Danes pa jih je vse več, ki se morajo ponovno boriti za svojo osnovno pravico, ki mu jo zagotavlja ustava, to je pravica do dela. Do kdaj še in pod kakšnimi pogoji?« Praznovanje je z igranjem popestrila Mestna godba Kamnik, s pesmimi pa pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik. Po uradnem delu prireditve je zbrane zabaval ansambel Domačini. Sicer pa se je prvomajsko dogajanje v občini Kamnik začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik s tradicionalno prvomajsko budnico krenila z Glavnega trga v Kamniku. Pot so nadaljevali proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tunji-cam, Mekinjam, Motniku, Špitali-ču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču, ob 11. uri pa so na prizorišču osrednje tradicionalne prireditve v Kamniški Bistrici sklenili prvomajsko bujenje. Spremljal jih je tudi župan Marjan Šarec vse od Glavnega trga pa do Vrhpolja. Besedilo in fotografije: JANJA ZORMAN MACURA Prvomajsko dogajanje na Kamniškem se je začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik s tradicionalno prvomajsko budnico krenila z Glavnega trga v Kamniku proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tunjicam, Mekinjam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču do Kamniške Bistrice. 4 10. maj 2013 NAŠ POGOVOR: O INOVATORSTVU IN RAZISKOVANJU IZUMITELJ JE LAHKO PRAV VSAK, KI IMA DOBRE IDEJE IN VOLJO SPREMINJATI SVET NA BOLJE Kamničanka Ana Hafner je po izobrazbi sociologinja, na Fakulteti za uporabne družbene študije končuje doktorski študij sociologije. Je predsednica sveta združenja slovenskih izumiteljev ASI, ki ima sedež prav tako v Kamniku, in članica izvršnega sveta Mednarodne federacije združenj izumiteljev (IFIA). V tem svetu je na žalost še vedno edina ženska članica, ker je, kot pravi, žensk izumiteljic povsod po svetu še vedno zelo malo. Nam predstaviš inovatorski center, koliko časa že deluje, kakšne so njegove naloge? Kako to, da ima sedež v našem mestu in ne morda v Ljubljani ali kakšnem večjem mestu? Združenje ASI - Aktivni slovenski inovatorji je leta 2005 ustanovil Marijan Stele, pomemben slovenski strokovnjak za inovacije. V tistem času je namreč večina naših društev inovatorjev prenehala delovati in skupina inovatorjev je prišla do Marijana s prošnjo, da jim pomaga, da se ponovno povežejo med seboj. Sama sem takrat ostala brez službe, Marijan pa me je povabil, da bi prišla za tajnico v tem novoustanovljenem združenju, česar sem bila seveda zelo vesela. ASI smo do leta 2008 delovali v okviru gospodarskega interesnega združenja GIZ R TIM iz Žalca, leta 2008 pa smo ustanovili svoj samostojni zavod Inovatorski center ASI. Z Marijanom sva oba Kamničana, zato je bilo najbolj smiselno, da se zavod ustanovi v Kamniku. Njegov namen je, tako kot pri vseh društvih ali združenjih izumiteljev po svetu, da člane povezuje med seboj, da lahko izmenjujejo izkušnje in si dajejo vzajemno pomoč - izkušeni izumitelji so namreč lahko najbolj dragocena opora začetnikom - prav tako je pomembna naloga združenja promocija izumov in samostojnih izumiteljev. Kdo so samostojni izumitelji? Gre za izumitelje, ki izumljajo sami, zlasti v svojem prostem času. Niso torej raziskovalci ali razvojni inženirji, zaposleni v inštitutih ali velikih podjetjih, pač pa različni uslužbenci, lastniki malih podjetij, upokojenci, brezposelni, študentje, kmetje itd. Čeprav se danes na prvi pogled zdi, da nas z inovacijami oskrbujejo zgolj velike družbe, pa samostojni izumitelji po vsem svetu prijavijo zelo veliko, skoraj polovico vseh patentov. Njihovi izumi največkrat nastanejo tako, da izumitelj ali njegovi bližnji nekaj nujno potrebujejo zase, vendar tega ne morejo kupiti v trgovini, ker takšen izdelek ne obstaja, zato ga naredijo sami. Kot primer lahko navedem Mileno Potočnik, Kamničanko, ki je sicer kot fizioterapevtka zaposlena v zdravstvenem domu, svoj izum - pripravo za razbremenjevanje hrbtenice pa je v osnovi naredila zato, da bi pomagala sinu, ki je trpel zaradi bolečin v križu. Predsednica sveta ASI si že od leta 2011. Opravljaš to delo poklicno? Kako poteka tvoj delovni dan? Izvoljena sem bila na letnem srečanju leta 2011. Svet v zavodu sprejema določene pomembne odločitve, sicer pa ima največ odgovornosti za vodenje direktor Tomaž Pevc iz Trzina. Sama sem redno zaposlena na Inštitutu za razvojne in strateške analize v Ljubljani, na ASI pa žal trenutno nimamo nobenega zaposlenega. Smo se pa februarja prijavili na Javni razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij, ki nam sicer STEKLENIČKA ZA PARFUME Z RAZPRŠILCEM, OKVIRČEK ZA DIAPOZITIV, STROJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN AIRBAG SO SAMO NEKATERE OD VSAKDANJIH STVARI, KI SO JIH IZUMILI SLOVENCI univerzah so pred leti v ta namen ustanovili pisarne za prenos tehnologij, ki sedaj uspešno delujejo, vendar so njihove storitve namenjene predvsem znanstvenikom in raziskovalcem, samostojni izumitelji pa nimajo takšne podpore. Kolegi na Inštitutu za razvojne in strateške analize, kjer sem zaposlena, so pred časom dobili idejo, da bi se samostojni izumitelji morali povezati med seboj v neke skupnosti, kooperative (zadruge), v katerih bi drug drugemu pomagali, da bi se njihove najboljše inovacije začele uspešno prodajati. Istočasno je dr. Andrej Cvelbar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobil idejo, da bi se samostojni izumitelji morali začeti povezovati s študenti Ekonomske fakultete in je v ta namen sklical tudi sestanek. In ko sem ti dve ideji povezala, se je oblikoval predlog, da bi se morali samostojni izumitelji združiti z mladimi VSE PREVEČ ODLIČNIH IZUMOV KONČA ZAPRAŠENIH V GARAŽAH IN KLETEH NAMESTO, DA BI SE KORISTILI V NAŠIH PODJETJIH No, če vzamem že naše častne člane, kot so Peter Florjančič, Ivo Boscarol, brata Jakopin, Igor Akrapovič, Joc Pečečnik, Drago Lemut, Jože Bider in drugi, bi bilo inovacij kar preveč, da bi jih na hitro naštela ali da bi se celo lahko opredelila za najboljše. Samo Florjančič je v življenju prijavil skoraj 400 patentov, med najbolj znanimi so steklenička za parfume z razpršilcem, okvirček za diapozitiv, stroj za brizganje plastike in varnostna zračna blazina za avtomobil (airbag). Slednjo je patentiral že leta 1957, torej zelo pred časom, zato mu ideje takrat ni uspelo prodati. Sicer naše združenje v Sloveniji uspešno sodeluje z različnimi organizacijami, ki se prav tako ukvarjajo s spodbujanjem inovativnosti, kot so npr. Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan«, centrom odličnosti COBIK, odborom za znanost in tehnologijo na Obrtno-podjetniški zbornici, Inštitutom za inovativnost in tehnologijo Korona plus, s Tehniškim muzejem Slovenije, z različnimi fakultetami ... V tujini pa sodelujemo predvsem z različnimi nacionalnimi združenji izumiteljev. INOVACIJE SAMOSTOJNIH IZUMITELJEV LAHKO ZAŽIVIJO NA TRGU LE OB PODPORI MARKETINŠKEGA ZNANJA, ZATO JE NASTAL TUDI DRUŽBENI PROJEKT POVEZOVANJA INOVATORJEV Z MLADIMI BREZPOSELNIMI DIPLOMANTI EKONOMIJE ne bo omogočil tistega, kar si najbolj želimo, da bi lahko nekomu, ki bi skrbel za različna administrativna in organizacijska dela, nudili varno zaposlitev za določen čas, bo pa lahko do neke mere nagrajeno vsaj svetovalno delo naših izkušenih članov, ki bo druge izumitelje pripeljalo do določenih rezultatov. Svoje izume predstavljate predvsem na mednarodnih razstavah izumov? Tako je. Članstvo v Mednarodni federaciji združenj izumiteljev nam namreč daje različne ugodnosti, večinoma smo upravičeni do brezplačnega razstavnega prostora, lansko leto pa smo prejeli s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost tudi nekaj sredstev, ki so pokrila osnovne potne stroške za slovenskega predstavnika na teh razstavah. Tako sem sama predstavljala naše izume v Zagrebu, Erika Drobnič jih je na Kitajskem, dr. Davorin Kralj pa v Južni Koreji. Letos februarja sem bila tudi v Iranu, kar je bila zelo zanimiva izkušnja. Lahko našteješ bolj znane slovenske izume v okviru vašega centra? S kom vse sodelujete? Je med Kamničani veliko inovatorjev? Morda lahko koga izpostaviš? V Kamniku je kar nekaj izumiteljev, ker pa niso vsi naši člani (teh je vseh skupaj okrog 200 iz vse Slovenije) in tako osebno ne poznam vseh, bi lahko pri naštevanju mimogrede koga izpustila. Nedavno si se vrnila iz Amsterdama s tekmovanja za družbene inovacije, ki bi reševale brezposelnost. Tam si predstavila projekt povezovanja inovatorjev z mladimi brezposelnimi diplomanti. Lahko poveš kaj več o projektu in tekmovanju? V združenju ASI smo že dolgo razmišljali o tem, kako bi bilo mogoče bolje izkoristiti potencial tistih samostojnih izumiteljev, ki nimajo podjetniškega talenta, imajo pa odlične izume, vendar večina njih nikoli ne zaživi v obliki izdelkov na trgu. Večina izumiteljev je namreč zelo dobrih tehnikov, nimajo pa nobenega marketinškega znanja in drugih spretnosti in sposobnosti, ki bi jim omogočile te izume tudi prodati. Tisti, ki bi svoje patente radi prodali drugim podjetjem, ponavadi še tega ne vedo, na katera podjetja se sploh obrniti, kaj šele, da bi vedeli postaviti ceno za svoj patent ali podjetju predstaviti tržno analizo za inovacijo. Na javnih inštitutih in brezposelnimi diplomanti iz družboslovja. Eni bi prispevali tehnično, drugi pa marketinško znanje. Diplomanti bi lahko dobili zanimivo službo, inovacije samostojnih izumiteljev pa bi zaživele. Kako je torej potekalo tekmovanje, kakšna je razpisana nagrada? Lanskega decembra sem na internetu zasledila vabilo Evropske komisije za oddajo idej za kakršnekoli družbene inovacije, ki bi reševale problem brezposelnosti oziroma bi omogočile odpiranje novih delovnih mest. Ker je bilo dela s prijavo malo, sem na hitro opisala omenjeni predlog. Iz Evropske unije je na to tekmovanje prispelo preko 600 predlogov, od tega največ iz Italije, iz Slovenije pa 29. Komisija je nato med temi prijavami izbrala 30 najboljših predlogov, ki so bili uvrščeni v polfinale. Od tega jih je bilo največ iz Italije in Velike Britanije, naš predlog pa je bil edini uvrščen iz Slovenije. Vsi polfinalisti smo bili marca povabljeni na dvodnevno delavnico v Amsterdam, kjer so nas naučili osnov priprave poslovnega načrta za idejo. Tega smo morali pripraviti do 12. aprila, konec maja pa bo razglasitev treh najboljših, ki bodo dobili tudi denarno nagrado v višini 20.000 evrov za pomoč pri izvedbi ideje. Denarne nagrade se sicer ne nadejam, tudi glede na to, da sem v Amsterdamu spoznala vse tekmovalce in da so bili nekateri že povsem prepričani v svojo zmago. Konec koncev 20.000 evrov tudi ne bi bilo zadosti za to, kar sem si zamislila: da bi 7 brezposelnih ekonomistov takoj dobilo službo. So pa predstavniki Evropske komisije obljubili, da nas bodo vse obveščali o tem, kje bi bilo mogoče dobiti dodatna sredstva za projekt. Po drugi strani pa bi se ga dalo uresničiti tudi brez kakšnih sredstev, če bi se le našli brezposelni diplomanti, ki bi bili na začetku pripravljeni vložiti nekaj svojega časa in delati prostovoljno, dokler ne bi začela pritekati sredstva od prodanih izumov. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani http://socialinnovationcompetition.eu/397/, na istem mestu pa lahko zanj tudi glasujete in pomagate k njegovi morebitni realizaciji. Kdo vse je lahko inovator? Kako poteka »proces« od »rekreativnega ustvarjalnega raziskovanja« doma do inovacije? Izumitelj je lahko prav vsak, ki ima dobre ideje in voljo spreminjati svet na bolje. Med našimi člani, ki seveda izumljajo povsem tehnološke izume (za razliko od prej omenjenih družbenih inovacij), niso samo inženirji, temveč predvsem ljudje s končano srednjo šolo, tudi družboslovci, kot je na primer Erika Drobnič. Eden naših najuspešnejših članov Jože Bider rad pove, da nikoli ni bil nič drugega kot kmet. Vsi običajno v svojih delavnicah ali garažah najprej sestavijo neke prototipe, potem pa nekateri odprejo tudi lastna podjetja in skušajo sami tržiti svoje inovacije. Še več pa jih, kot rečeno, nikoli ne odpre podjetja in skušajo svoje izume ponuditi v izdelavo drugim podjetjem. Pri tem so le redki uspešni, kar pa sploh ne pomeni, da so njihovi izumi slabi. Problem je v tem, da ne dobijo prave profesionalne pomoči pri prenosu tehnologij. Tako se zgodi, da se njihovi odlični prototipi kmalu začnejo prašiti v garažah in kleteh, namesto da bi se izkoristili v naših podjetjih. S tem nastaja velika škoda, ne le za izumitelja, za vse nas. KATJA URANKAR RAZISKOVALCI IZ GSSRM POBIRAJO LOVORIKE Nekega lepega pomladanskega dne v aprilu so se naši raziskovalci odpravili na X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev »Znanost mladini«. Na poti do Gimnazije Litija, kjer je tekmovanje potekalo, so se peljali po vijugasti cesti mimo Vač. Tako so hkrati naredili še kratko geografsko ekskurzijo, ob kateri so njihovi želodčki kar poskakovali od veselja. Naša dijaka Mojca Podlesek in Žiga Pogačar sta se pod okriljem ÜB Nalcžba v vak> prihodnost I ITh.x v I III 'L ■ Mu.1 M IM Bflinuil4k PRILOŽNOST ZA DELODAJALCE! EVROPSKA SREDSTVA ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Enotne Regijske štipendijske sheme (ERŠS), 29. 03. 2013 objavila na spletni strani www.rralur.si Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije 2013/2014. VKLJUČITEV V PROJEKT, KI SE IZVAJA ŽE OD LETA 2007, DELODAJALCEM OMOGOČA 50% SOFINANCIRANJE KADROVSKEGA ŠTIPENDIRANJA IZ EVROPSKIH SREDSTEV, KAR JE DO DANES IZKORISTILO ŽE 62 DELODAJALCEV IZ LJUBLJANSKE URBANE REGIJE. Rok za oddajo vlog na RRA LUR po pošti ali osebno je 28. 6. 2013. Projekt Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Dodatna pojasnila glede RŠS LUR lahko dobite po telefonu (01) 306 19 05 ali e-pošti lur@ljubljana.si. prof. Renate Capuder Mermal predstavila s privlačnim naslovom ČOKOLADA DOBER ZAČETEK DNEVA?!. Ker čokolada, prav tako kot kava, vsebuje kofein, ju je zanimalo ali bi skodelico kave lahko nadomestila s čokolado. Naloga je že samo z imenom pritegnila pozornost, saj ni malo ljudi, ki obožujejo čokolado. In kdo si ne želi jutra začeti s čokolado, vedoč, da mu bo dala dodaten elan za začetek dneva. Jernej Jurič in Aljaž Jakin, pod okriljem prof. Cirile Jeras in prof. Renate Capuder Mermal, sta s svojo nalogo MIKROENKAPSULACIJA CELIC - CELIČNA TERAPIJA Z MI-KROENKAPSULIRANIMI CELICAMI vzbudila zanimanje za način zdravljena, ki je še v razvoju. Čeprav je naloga na prvi pogled delovala zapleteno, sta se fanta potrudila in jasno razložila, kaj sta želela doseči ter rezultate tudi jasno predstavila ter prispevala svoj delež k nadaljnjem razvoju celične terapije. Saša Skok in Miha Plahutnik, pod okriljem prof. Bojana Časa, sta s svojo nalogo SPOLNO ŽIVLJENJE DIJAKINJ IN DIJAKOV NA GSŠRM želela predstaviti spolne navade mladih. Rezultate svoje ankete sta primerjala z rezultati ankete iz leta 1995 in tako prišla do marsikaterega presenetljivega zaključka, ki je morda v nasprotju s splošnim prepričanjem moderne družbe. Miha Jemec, Gregor Košir in Žiga Reven so pod okriljem prof. Sonje Trškan s svojo raziskovalno nalogo NA SONČNI STRANI KAMNIKA predstavili potencial sončnih ko-lektorjev v Kamniku. Z izmeritvi-jo osončenosti in razporejanjem kolektorjev po strehah Šutne so raziskali vse možnosti in omejitve postavitve kolektorjev na kulturno zaščitenem območju. Vse raziskovalne naloge iz naše šole so v tekmovalnih kategorijah požele prva mesta. Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik se lahko pohvali, ne le s kvantitativno, temveč tudi z izjemno kvalitetno udeležbo. Naši mladi raziskovalci se že veselijo tekmovanja na državni ravni, ki bo potekalo 20. maja v Murski Soboti. Držimo pesti za nadaljnje lovorike letošnjih izjemnih raziskovalcev!!! Mojca Podlesek, 3.A Miha Plahutnik, 3.C Uspešni mladi raziskovalci z mentorji. MED NAMI 10. maj 2013 5 Osnovna šola 27. julija je praznovala 30 let Vsi otroci so naši otroci »Vsi otroci so naši otroci, je rekel prijazen glas, vse smrklje in frklje in froci, vsi svetlih in črnih in kodravih las. Vsi naši. Tudi tisti drugačni, drugačne usode in vere in ras, vsi beli in črni, vsi bolni in lačni, so taki kot kdo izmed nas...« lepo opisuje otroke Tone Pavček. Otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo 27. julij, ne bodo zdravniki, odvetniki, inženirji, zagotovo pa bodo pridni delavci, predvsem rokodelci - slaščičarji, peki, vrtnarji ... in OŠ 27. julij je šola prijaznih ljudi, ki jih že tri desetletja z občutkom, spoštovanjem in tudi z ljubeznijo vzgaja in izobražuje ter jih pripravlja na samostojno življenje, kar se kaže tudi v vedenju in dosežkih otrok. Zaposleni uresničujejo te cilje preko programa izobraževanja za nižji izobrazbeni standard in preko posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Po končani 9-letni osnovnošolski obveznosti učenci programa za nižji izobrazbeni standard šolanje nadaljujejo v dvoletnih skrajšanih programih, ki jih lahko še nadgradijo, učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja pa lahko S čudovito pesmijo Nella Fantasia nas je prevzela Sara, učenka 9. razreda OŠ Marije Vere. na šoli ostanejo do 21. leta starosti in se nato vključijo v Varstveno delovne centre. Med šolanjem so učenci športno aktivni, redno se udeležujejo področnih in državnih tekmovanj za osnovne šole s prilagojenim programom in Iger specialne olimpiade. Na vseh teh športnih tekmovanjih dosegajo lepe rezultate, osvajajo naslove področnih, pa tudi državnih prvakov. Tekmujejo tudi v znanju iz računalništva, matematike, družbe. in povsod so enkratni in edinstveni. Na slovesnosti ob tridesetletnici Osnovne šole 27. julij v soboto, 13. aprila, je ravnateljica Jasna Lampe toplo pozdravila zbrane v jedilnici šole in se zahvalila dobrim ljudem, organizacijam, podjetjem in institucijam za vso pomoč, da se je šola iz leta v leto razvijala. Tako so učenci leta 1986 dobili novo opremo v učilnicah in asfaltirano igrišče pred šolo, leta 1995 so dobili prvi računalnik, leta 2002 računalniško učilnico s sedmimi računalniki, 2008 pa jo šola dobila svojo spletno stran. V vseh letih so posodabljali vzgojno izobraževalni proces in skrbeli za prenovo in vzdrževanje objekta. Jeseni leta 2010 so sicer ostali brez igrišča, saj je na njegovem mestu zrasla zgradba vrtca Kamenček. »S tem so se sicer pogoji za delo poslabšali, so pa naši učenci z novimi sosedi pridobili na drugem področju«, pozitivno gleda ravnateljica. »Naša šola ni introvertirana, ampak deluje tudi navzven, z veseljem sodeluje z drugimi inštitucijami na raznih področjih. Ena pomembnejših je mobilna specialno pedagoška služba. Naše specialne pedago-ginje-defektologinje namreč na vseh večinskih šolah v občini, na OŠ Komenda Moste, OŠ Dra-gomelj, Vrtcu Antona Medveda Kamnik in Vrtcu Zarja nudijo dodatno strokovno pomoč. Poleg tega letos gostimo dva peta razreda OŠ Toma Brejca in moram povedati, da sobivanje poteka v obojestranskem zadovoljstvu«, poudarja Jasna Lampe. Zahvalila se je županoma občin Kamnik in Komenda, ki sta ustanoviteljici OŠ 27. julij, nekdanjima ravnateljicama šole Majdi Žlebnik in Milenki Brajer ter sodelavkam Danici Grabnar, Janji Verbančič in Nevi Ušeničnik, ki živijo s šolo že vseh 30 let. INFO tet. 722 50 50 www.kd-domzate si Vaje v Mctn&r Pčvca Skupna pesem učiteljev in učencev »Skupaj lažje rastemo« je zaokrožila slovesnost ob praznovanju tridesetletnice OŠ 27. julij, katere program je pripravila Biserka Volasko Ocepek, učiteljica na tej šoli že 27 let (na levi spredaj). Potrdili so, da šolo odlikujejo srčnost, spoštovanje, kultura, zavzetost in sodelovanje vseh vpletenih v šolski proces. Tflngtj AhrszDs Povabilu ravnateljice OŠ 2 7. julij Jasne Lampe (na fotografiji spredaj v sredini) na slovesnost ob tridesetletnici šole se je odzvala večina ravnateljev šol in javnih zavodov v kamniški občini, med njimi tudi Majda Žlebnik, prva ravnateljica OŠ 27. julij (na skrajni desni). Od dijaškega doma do osnovne šole Osnovna šola 27. julij stoji v središču mesta Kamnik na Tomšičevi 10. Kolikor je znano, je zgradba od 1816 leta do 1910 prehajala iz rok v roke lastnikov po dedovanju in s kupoprodajnimi pogodbami. Zadnji lastnik Karol Stare jo je leta 1941 izročil Mestni hranilnici v Kamniku. Ker se je začela druga svetovna vojna, so se v zgradbo vselili Nemci in jo uporabljali za vojaške in policijske namene vse do konca vojne, ko je zgradba postala splošno ljudsko premoženje in jo je maja 1946 leta spet prevzela Mestna hranilnica v Kamniku. Po letu 1950 so zgradbo uredili za namene dijaškega doma, ki je začel delovati novembra 1953 pod vodstvom ravnateljice Marice Brejc, sestre Toma Brejca, po katerem nosi ime kamniška osnovna šola. Pod njenim enajstletnim vodstvom je bil leta 1958 dograjen tudi prizidek k stari stavbi, v katerem so bile jedilnica, kuhinja, dve učilnici, pet spalnic z dvema ležiščema in upravni prostori. V obdobju 1964-1977 je bila ravnateljica doma Mala Drčar, naslednje šolsko leto je dom vodila Maja Verbole, od leta 1979 do 1982 pa Majda Žlebnik Občinska skupščina Kamnik je 30. 9. 1982 sprejela sklep o ustanovitvi Osnovne šole 27. julij v ustanavljanju v zgradbi Dijaškega doma Kamnik za otroke s posebnimi potrebami. Šola je dobila ime po nekdanjem občinskem prazniku, katerega je občina praznovala v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko se je 27. julija 1941 začel oborožen upor proti okupatorju in sta padla v Kamniku prva partizana, Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. Občinski Izvršni svet je zagotovil sredstva za preureditev Dijaškega doma v Osnovno šolo 27. julij v letu 1983, tako je bil 12. septembra 1983 prvi šolski dan, vodstvo pa je prevzela Majda Žlebnik. V šolskem letu 1999 je ravnateljsko mesto prevzela Milenka Brajar, ki je šolo vodila do upokojitve leta 2008. Od tedaj naprej je ravnateljica te šole Jasna Lampe. Župan Marjan Šarec je ob jubileju spomnil na razvoj šole v drugem sistemu in drugih okoliščinah: » Živeli smo v drugi državi in marsikaj se je v teh letih spremenilo. Ni pa se spremenilo eno. To je srčnost, kultura, zavzetost, sodelovanje vseh, če lahko rečem, vpletenih v šolski proces te šole. Ravnateljica je prva med učiteljskim kadrom, ki skrbi za to, da so učenci preskrbljeni s tistim, kar najbolj potrebujejo. Ti učenci so deležni vsega tistega, česar drugje ne bi bili. To so učenci, na katere smo Otroci OŠ 27. julij so zaplesali in zapeli ob spremljavi preprostih inštrumentov. Tako, kot s številnimi aktivnostmi tekom celega šolskega leta, so tudi v programu slovesnosti ob jubileju učenci dokazali, da so kljub svoji drugačnosti uspešni, veseli, zadovoljni, da so dobri športniki, da znajo lepo igrati, plesati in peti. Nekateri odkrijejo veselje in talent v plesnih korakih. ponosni. Ponosni smo na njihove dosežke in uspehe, pa tudi na njihove solze, težke trenutke, ki so jih morda deležni. Kajti vemo kako je v tej družbi. Ce nisi po tistih merilih, kot jih postavijo drugi, imaš pač probleme. Občina Kamnik kot institucija in občina Kamnik kot celota, torej združenje občank in občanov, ne pristajamo na to. Učenci bodo skupaj z razvojnim oddelkom sosednjega vrtca, ki ga bomo letos začeli, še bolj postali del te družbe, še bolj bomo ponosni na njih in veseli, da je pri nas taka šola in se je vredno truditi. Tudi če bili v oddelku samo trije otroci, trud ne bi bil zaman. Kajti vsak človek, ki je prišel na ta svet, ima svoje poslanstvo in svoj smisel, predvsem pa se ob njih učimo biti človek drug drugemu, biti na voljo takrat, ko je človek v težavah in mu pokazati pot v lepši svet. In ta lepši svet obstaja. Tukaj. Danes. Med nami. Samo videti ga je treba.« Župan se je z optimizmom dotaknil tudi današnjih težkih dni: »Preživeli smo že marsikaj in tudi to krizo bomo preživeli. Pozivam vas, prosim, da na tej šoli ostanete takšni kot ste, pripravljeni na sodelovanje. Otroci, ki jih danes tukaj vidimo, pa nam kažejo to pot. Kako je človek lahko hitro zadovoljen, če le vidi tisto, kar je v nas in izven nas. Iščimo lepe stvari, našli jih bomo. Iščimo pozitivizem, našli ga bomo. Crne misli odženimo. Crne misli ne vodijo nikamor, samo povzročajo večjo apatijo. Hvala spoštovana ravnateljica, vsi zaposleni in starši. Hvala lepa otroci, da nam kažete to pot. Smelo in pogumno v nadaljnjih trideset let.« Osnovni šoli 27. julij in obiskovalcem so za rojstni dan pripravili pester in prisrčen program s pesmijo, igro in plesom učenci šole in gostje iz Varstveno delovnih centrov Sožitje Kamnik in Mengeš, vse pa nas je s čudovito pesmijo Nella Fantasia prevzela Sara, učenka 9. razreda OŠ Marije Vere. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ If poslanskih klopi KJE JE BISTVO SPOPADA ZA FISKALNO PRAVILO IN POPRAVKE REFERENDUMSKE UREDITVE? Preteklo nedeljo sem imel priložnost sodelovati na srečanju predsednikov strank in vodji poslanskih skupin s predsednico vlade. Kot veste smo se pogovarjali o zapisu fiskalnega pravila v ustavo in o popravkih referendumske ureditve. Čeprav se bil najmlajši udeleženec sestanka, sem si drznil povedati nekaj krepkih na račun starejših kolegov, saj vse kaže, da bosta, zaradi trme ključnih političnih igralcev, v prihodnjih dneh padla fiskalno pravilo in popravki referendumske ureditve. Na sestanku pri predsednici vlade so nekateri večino časa posvečali temu, kdo je na sestanku in koga ni, kdo je komu kaj rekel in podobno, namesto, da bi se osredotočili na bistvene probleme. Slovenija bi lahko imela z uporabo zdrave kmečke pameti v žepu sprejeta dva protikrizna ukrepa, ima pa zagotovljeno zgolj politično in gospodarsko krizo. Pri fiskalnem pravilu gre za preprosto omejitev prekomernega trošenja. V besedah se vsi strinjamo, da lahko tro-šimo samo toliko kot ustvarimo, ko pa pride do realizacije se zgodba začne zapletati. Vladna koalicija želi, da omejitev trošenja ne velja zanje, ampak šele za prihodnjo vlado. Opozicija pa želi, da se fiskalno pravilo uveljavi še v tem mandatu. S strani opozicije je to logično stališče, saj zgolj nadaljuje s tistim, kar je govorila, ko je še sestavljala vlado. V težavah pa je seveda sedanja vladna koalicija, ki je ljudem obljubljala marsikaj prijetnega, javna finančna situacija pa jim tega ne omogoča. Če želijo uresničiti vsaj del obljub, bodo morali prekomerno trošiti in se zadolžiti, zato jim ni v interesu, da bi sprejeli pravilo, ki bi jih omejevalo pri trošenju. Ker za vpis fiskalnega pravila v ustavo in popravke referendumske ureditve potrebujemo 60 poslanskih glasov, so nekatere stranke že začele pogojevati v smislu, če želite, da vam mi podpremo spremembo referendumske ureditve, nam vi podprite fiskalno pravilo. Nova Slovenija pri teh kupčkanjih ne sodeluje. Povedali smo, da naših stališč ne nameravamo prilagajati politični taktiki glede na to ali smo v opoziciji ali v koaliciji. Danes se v opoziciji zavzemamo za iste stvari, kot smo se lani v koaliciji. Podpiramo uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2015 in takojšnjo spremembo referendumske ureditve. K temu nas ni vodila preračunljivost, ampak zgolj prepričanje, da sta to nujna koraka za stabilizacijo sedanjih negotovih razmer. Fiskalno pravilo nas bo prisililo, da se z našimi težavami začnemo soočati danes in jih ne nalagamo prihodnjim generacijam. Sprememba referendumske ureditve pa bo preprečila neprestane politične blokade. Razplet zgodbe bo sledil v kratkem. Obstaja velika verjetnost, da zaradi nezaupanja med političnimi akterji in taktike nekaterih političnih strank vse skupaj pade v vodo. Tisti, ki nasprotujejo fiskalnemu pravilu in spremembi referendumske ureditve, bodo seveda veseli, vendar je to veselje na kratek rok. Ne moremo socialne države zagotavljati na tuj račun. Ko tistih, ki bi nam posojajo za zagotavljanje socialne države ne bo več, bomo padli v kruto in bolečo realnost. Prav tako ne more biti jedro referendumske ureditve, da vsakokratna manjšina lahko blokira večino. Probleme naše družbe je potrebno enkrat rešiti, dlje kot odlašamo, večji so. Prav v takih trenutkih si želim, da bi v državnem zboru sedelo vsaj dvajset poslancev NSi in ne zgolj štirje. MATEJ TONIN, poslanec Zbor članov območne organizacije Socialnih demokratov Kamnik-Komenda Socialni demokrati za skupno uresničevanje najpomembnejših projektov v občini... »Leto 2012 je bilo dokaj uspešno, letos pa bomo še okrepili delovanje, predvsem v smislu pridobivanja zaupanja ljudi in njihovega sodelovanja pri spremembah,« je v svojem poročilu o delovanju območne organizacije Socialnih demokratov v občinah Kamnik in Komenda na zboru članov 25. aprila med drugim dejal Rafko Goltnik, predsednik OO Kamnik, ki je vodenje organizacije prevzel na zboru članstva sredi lanskega marca. Ob tem je pozval člane, da s svojimi idejami in predlogi še naprej pomagajo soustvarjati in uresničevati program za boljši jutri. Lani so kamniški socialni demokrati pripravili odmeven pogovor o samooskrbi s hrano, trajnostnem poljedelstvu in gorskem kmetijstvu, ki se ga je udeležil podpredsednik SD in takratni predsednik odbora za kmetijstvo v DZ Dejan Židan. Večjo aktivnost je stranka SD pokazala tudi pri lanskih predsedniških volitvah z zbiranjem podpisov in promocijsko aktivnostjo za predsedniškega kandidata Boruta Pahorja, ki je v občini Kamnik v prvem krogu zbral 38,65% , v drugem krogu pa 54,55% vseh glasov. Pri tem je bilo pomembno tudi sodelovanje s pokrajinskim odborom SD za Gorenjsko, katerega predsednik Rudi Bizovičar se je tudi udeležil kamniškega zbora. Kamnik namreč spada v volilno enoto I s sedežem v Kranju. S sodelovanjem stranke je s slavnostnim govorom na lanski proslavi ustanovitve Šlandrove brigade na Šipku nastopila podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon. Kot je poudaril Rafko Goltnik, kamniški socialni demokrati ostajajo zvesti delavski tradiciji na Kamniškem in na prvomajski srečanjih v Kamniški Bistrici vsako leto postavijo stojnico in med udeležence delijo rdeče nageljčke. Tajnica OO SD Milena Petrič je na zboru stranke med drugim povabila člane in simpatizerje, da se lahko na sedežu stranke na Šutni 14 v Kamniku vsak torek popoldne pogovorijo z neutrudnim članom predsedstva Marjanom in drugimi člani predsedstva. Pomemben dosežek na področju informiranja članov in javnosti je tudi postavitev kamniške strani na Mreži SD in na socialnem omrežju Facebook. Seveda pa si kamniški socialni demokrati že nekaj časa prizadevajo, da bi pridobili ustreznejši prostor za svoje delovanje od sedanjega majhnega in zelo skromnega prostora. Na zboru so spregovorili tudi o aktivnosti svetnikov SD v občinskem svetu. Vodja svetniške sku- pine Zvone Kolenik je poudaril, da čeprav je šlo za neformalno koalicijo z županom, ta sedaj po izstopu SDS nima več večine v občinskem svetu. Kljub vsemu so glavni projekti za to mandatno obdobje že začrtani in so v teku, predvsem projekt Šole. Tudi opozicija, zlasti NSi, po njegovem mnenju kar konstruktivno sodeluje. Kot je dejal Marko Dobnikar, svetnik SD v občinskem svetu Komende, SD ni v nobeni koaliciji, pač pa v občinskem svetu zastopa program stranke. Župan in predsednik kamniškega odbora Pozitivne Slovenije Marjan Šarec je spregovoril zlasti o problematiki gradnje šol v Kamniku in pri tem podčrtal konstruktivno držo dela opozicije, saj ima občinska uprava programe, s katerimi si upa pred ljudi. Med glavne projekte je uvrstil predvsem dograditev OŠ Toma Brejca, ureditev prostorskih težav na področju otroškega varstva in uresničevanje projekta kanalizacije. Ob tem je izrazil zahvalo svetnikom SD za njihovo konstruktivno delo v občinskem svetu. Rudi Bizovičar, član predsedstva SD, je pozdravil udeležence in zaželel vsem prijetno prvomajsko praznovanje. Povedal je, da se bodo v prihodnje organizacijske enote stranke SD pokrivale z volilnimi enotami, kar bo omogočilo tudi lažjo volilno aktivnost stranke. Poudaril je tudi, da SD pri uresničevanju svoje politike v parlamentu ne misli odstopati od sklepov, sprejetih na kongresu. Stranka se bo zavzemala za združevanje sedanjih številnih malih občin. V imenu Pokrajinskega odbora SD obljubljanske regije je zbor pozdravil tudi Uroš Breznik. Ob zaključku zbora članov, ki ga je vodila delovna predsednica Fadila Halilovič, so za dolgoletno delovanje v SD Kamnik Francu Svetelju, članu predsedstva SD Kamnik, podelili bronasti znak Socialnih demokratov. F. S. Skupina udeležencev na zboru članov SD Kamnik-Komenda 25. aprila 2013. Karl Erjavec se je v Kamniku srečal tudi s člani in simpatizerji stranke DeSUS Zunanji minister RS in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je na predvečer državnega praznika Dneva upora proti okupatorju obiskal Kamnik. Bil je slavnostni govornik na dobro obiskani občinski proslavi državnega praznika v Parku Evropa, ki ga je s pozdravnim govorom najprej počastil župan naše občine Marjan Šarec, s svojo prisotnostjo pa še tretji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. O vsebini slovesnosti z odličnima govorcema in izjemno dobrim moder- Montažne modularne enote za otroške vrtce je Tonin predlagal že leta 2010 Verjetno se bralke in bralci te rubrike še spomnijo, da problematika kapacitet otroškega varstva v Občini Kamnik ni zgolj problem sedanjosti, ampak je bila celo še bolj pereča že pred zadnjimi lokalnimi volitvami leta 20l0. Tedaj se je občinski svetnik iz vrst NSi mag. Matej Tonin, ki je bil tudi županski kandidat, v svojem programu zavzemal za najem ali nakup montažnih modularnih enot kot hitro in družinam s predšolskimi otroki najprijaznejšo rešitev, s katero se začasno poveča kapacitete, torej prostore za organizacijo dodatnih oddelkov otroškega varstva že obstoječih otroških vrtcev kot javnih zavodov, ne da bi morali za to graditi stalne objekte. Gradnja stalnih objektov namreč zahteva velike začetne finančne vložke in še vedno traja precej časa, poleg tega pa se ne more odzivati na nihanja povpraševanja po otroškem varstvu v prihodnosti. Tedaj je bil glavni argument ta, da je močno povečanje števila stanovanj v kamniški občini pritegnilo več mladih družin, kar je povzročilo nenaden in enkraten porast povpraševanja po otroškem varstvu. Danes pa vidimo, da se tudi v drugačnih okoliščinah montažni objekti za otroške vrtce lahko izkažejo kot koristna rešitev: ko namreč zasebni gospodarski subjekt propade, še preden bi uspel dokončati investicijo v načrtovani zasebni vrtec s koncesijo, na katerega je občinska uprava računala pri načrtovanju svoje politike zagotavljanja materialnih pogojev za izvedbo otroškega varstva. V tako nepredvidljivih razmerah, zlasti tedaj, ko problemi nastopijo proti koncu enega in s tem blizu začetka naslednjega šolskega leta, je najbolj smiselno uporabiti montažne modularne enote. Bistveno je, da so dodatni oddelki otroškega varstva na voljo tedaj, ko jih potrebujemo, torej tedaj, ko več otrok potrebuje čim prejšnjo vključitev v vrtec, in da lahko te enote odstranimo potem, ko bodisi ni več toliko povpraševanja po otroških vrtcih ali pa so se našle druge sprejemljive alternative za predšolsko vzgojo in varstvo. Seveda pa montažni in modularni objekti za otroške vrtce ne pomenijo idealne in popolne rešitve; niso zdravilo za vse tegobe, ampak so racionalen in uresničljiv kompromis, ki še zagotavlja zadostno kakovost bivalnega okolja za predšolske otroke v otroškem varstvu, ko nastopi potreba. Z razvojem tehnik montažne in modularne prefabricirane gradnje se je povečala možnost izbire in optimizacije kakovosti teh objektov glede na finančne zmožnosti občine. Tudi z vidika investicijskega inženiringa je mogoče pri tej alternativi prihraniti precej javnofinančnih sredstev. Občinska uprava mora dobro presoditi, kaj je glede na potrebe otroškega varstva najbolj smiselno: nakup modularnih enot ali njihov najem, nato pa skrbno spremljati nadaljnje trende demografskih gibanj ter povpraševanja po otroškem varstvu. Ko se zmanjša število otrok, tako da imajo vrtci manj oddelkov, se lahko del teh montažnih modularnih enot bodisi proda bodisi da v najem drugi občini. Ker pa imamo tukaj opraviti z malčki, torej s predšolskimi otroki, mora biti skrb za njihovo varnost, zdravje in kakovost bivalnih pogojev poglavitni kriterij. Res je, da je z estetskega in oblikovnega vidika montažne modularne objekte teže umestiti v prostor, saj imajo specifičen oblikovni slog, vendar pa je bolj pomembno otrokom zagotoviti streho nad glavo kot pa prepozno zgraditi arhitekturne presežke. Seveda pa montažni vrtci niso izgovor za občino, da bi zanemarila odgovorno ravnanje z že obstoječimi zgradbami, ki so namenjene otroškemu varstvu. Zato mora občina dobro pretehtati, kaj bi bilo najbolj smiselno ukreniti glede stavbe vrtca Trobentica na Grabnu, ki zaradi stečaja njenega lastnika ostaja prazna in jeseni ne bo sprejela otrok. Tri leta je trajalo, preden je sedanja občinska oblast sprejela rešitev, ki jo je mag. Matej Tonin tedaj še kot županski kandidat predlagal občini. Bolje pozno kot nikoli. Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik no obarvanim kulturnim programom na tem mestu ne bi pisala, bi se pa dotaknila vsebin, ki zanimajo člane in simpatizerje Desusa ter tudi druge občane. Po slovesnosti se je Karl Erjavec srečal s člani in simpatizerji stranke DeSUS, med drugimi tudi z bivšim predsednikom kamniškega Desusa in občinskim svetnikom Gordanom Ambrožičem. Občani so Karla Erjavca pohvalili zaradi vsebinsko dobrega in razumljivega govora ob državnem prazniku. Člane in druge Kamničane je med drugim zanimalo, kdaj bodo prejeli del pokojnine, za katero jih je prikrajšala prejšnja vlada. Nekateri so se Erjavcu potožili zaradi nizkih pokojnin, s katerimi se težko preživi, zmanjšanja in odvzema rekreacijskega dodatka (regresa), ki je bil upokojencem prav tako odvzet v času prejšnje vlade, in zaradi manj dostopnega varstvenega dodatka, kar je povzročila še predprejšnja vlada z bivšim ministrom Svetlikom. Občane je zanimalo tudi, kako bo z njihovo pokojnino v bodoče, saj so pritiski na zmanjšanje pokojnine že kar stalnica. Mlajše Kamničane pa je zanimal tudi vstop Hrvaške v EU in smer reform, ki jih pripravlja vlada. Erjavec je v razgovoru z občani med drugim poudaril, da so okoliščine resne, zato moramo narediti vse, da svoje težave rešimo sami. Za to pa moramo zagotoviti tudi nova delovna mesta. V vladi bo stranka DeSUS zagovarjala program, ki bo koristil vsem generacijam. Stranka je vesela, ker je začela dobro sodelovati z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), saj je večina ciljev stranke in ZDUSa skupnih. Erjavec se zaveda težkega socialnega položaja mnogih upokojencev. Zato je stranka DeSUS dosegla, da so se v koalicijski pogodbi partnerji zavezali, da se v primeru rasti plač po- kojnine še naprej usklajujejo do višine 50 milijonov evrov letno. Nova vlada je tudi popravila krivico, ki jo je z odvzemom pokojnin na ideološki osnovi upokojencem odvzela prejšnja vlada. DeSUS si prizadeva za vrnitev rekreacijskega dodatka upokojencem. Brez zaposlitev in prispevkov mladih pa pokojninska blagajna ne bo vzdržna. Erjavec je povedal, da se bo DeSUS zavzel za višje obdavčitve najbolj premožnih, ki naj nosijo večje breme rešitve gospodarske in socialne krize. Vesela sem bila, ker sem po slovesnosti v čarobnem okolju Parka Evrope imela priložnost razgovorov s člani, simpatizerji in drugimi občani, s Karlom Erjavcem, kamniškim županom Marjanom Šarcem in z bivšim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom. Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec tudi dobro pozna poskuse posameznikov za destabilizacijo kamniškega Desusa. Odločno podpira novo vodstvo kamniškega Desusa in mu še naprej želi uspešno delo. mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica DeSUS OO Kamnik pisma - mnenja - odmevi - pisma Neresnice Draga Kovačiča (2) Zaradi objektivnega informiranja javnosti ponovno zavračamo neresnice Kovačiča, objavljene v Kamniškem občanu 24. aprila 2013. Kovačič navaja trditve iz dopisov izmišljene komisije, ki jih je napisal in podpisal kar sam. Namen Kovačičevih izmišljenih konstruktov je nedvomno političen, to je, škoditi političnemu ugledu naše stranke. Zgroženi smo in začudeni nad nekritičnim prispevkom Kamniškega občana k širjenju neresnic o naši stranki, zato pozivamo urednico, da se z vpogledom v strankino dokumentacijo sama prepriča o dejstvih. Toneta Smolnikarja in Kovačiča demantira tudi državni DeSUS. Smolnikar je bil s priporočeno pošto obveščen, da ga tudi v državnem registru v preteklosti ni bilo najti med člani stranke. To Smolnikar ve že dolga leta, ko si je pri bivšem predsedniku kamniškega Desusa zaman prizadeval, da bi postal član stranke. Občinski odbor stranke hrani tudi dokazila o goljufijah in poskusih goljufij, tudi Kovačičevih, da bi nečlani stranke volili in bili voljeni v organe stranke. Kovačič na poziv občinskega odbora, naj predloži dokazila za svoje navedbe, ni predložil niti enega dokazila. Tudi seje občinskega odbora, na katero je bil vabljen, da predloži dokazila in jih pojasni, se Kovačič ni udeležil. Pač pa je v pismu z dne 10.4.2013 o svojih konstruktih navedel, citiramo: »Nimam ničesar reči«. Toliko o verodostojnosti Kovačičevih navedb, ki jih objavlja Kamniški občan. Ker kažejo indici, da naj bi se Kovačič vsega, kar je pisal, ne domislil sam, je občinski odbor Desus v sklepu Kovačiču o njegovi izključitvi iz stranke zaradi številnih kršitev strankinega statuta dopustil možnost ponovne presoje sklepa v primeru predložitve zdravniškega potrdila, iz katerega bi izhajali morebitni bolezenski razlogi Kova-čičevega zlonamernega delovanja. Javnosti z veseljem sporočamo, da imamo sicer v De-susu ugledno in zaupanja vredno članstvo, ki si prizadeva za realizacijo našega programa v dobro prebivalstva. Smo pozitivno usmerjeni. Se naprej ostajamo odprti za odkritosrčne in poštene ljudi. Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik Pismo Liste Toneta Smolnikarja Registrirana politična stranka Lista Toneta Smolnikarja (LTS) opravičuje poskuse infiltracije svojih članov v Desus z navedbo, da zanjo ni moteče, če so člani Desusa tudi člani LTS (Kamniški občan, 24. aprila 2013). Članstvo v dveh političnih strankah je po statutu De-susa sporno, saj bi šlo za očiten konflikt interesov, ki bi se v prizadevanjih za volilne glasove izrazil v spodkopavanju naše stranke s strani članov druge stranke. Zato v Desusu kršenja našega statuta s strani LTS ali druge politične stranke tudi v bodoče ne bomo tolerirali. Smo pa pripravljeni na korektnih osnovah sodelovati z drugimi političnimi strankami z namenom uresničitve našega političnega programa. Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik KULTURA 10. maj 2013 7 BALETNI KONCERT OB 60-LETNICI GLASBENE SOLE KAMNIK V letošnjem letu Glasbena šola Kamnik praznuje 60-letnico obstoja in temu je bil posvečen tudi nedavni Baletni koncert. Na njem se je predstavilo vseh 11 oddelkov plesa in baleta glasbene šole (5 oddelkov plesnih pripravnic in 5 razredov baleta), katere obiskuje 99 učenk. V prvem delu koncerta je nedvomno presegel mejo pričakovanega in občinstvo osupnil ples petih učenk 6. razreda baleta (Anita Pirc, Maja Blagoje-vič, Simona Kočar, Špela Bajc in Manca Černila) - Valček iz baleta Trnuljčica v koreografiji učiteljice Ane Trojnar, ki se je podpisala kot organizatorica koncerta tudi letos. Pri izvedbi in pripravi učenk ji je tri mesece pred koncertom priskočila na pomoč Monika Zorko in pripravila plesne točke dvema plesnima pripravnicama 3 ter 3. razredu baleta. V drugem delu koncerta so najbolj zavzete učenke 4. in 6. razreda baleta navdušile z baletnimi variacijami, duetom ter modernimi solotočkami in duetom. Med izstopajoči nastopi je bil atraktiven moderni duet Tango avtoric Simone Kočar in Špele Bajc, baletne variacije udeleženk 11. Baletnega tekmovanja mladih sloveskih plesalcev Pie Veronike Petrovič, Anite Pirc in Maje Blagojevič ter čuten moderni soloples Tine Habun. Baletni koncert je bil v četrtek, 25. aprila, v Domu kulture Kamnik izveden dvakrat in obe predstavi sta bili - pričakovano - hitro razprodani. Podpora staršev in navdušenje otrok nad baletom neomajno narašča, kar pripomore k bogatenju in oza-veščanju kulture v našem lepem mestecu. Izbrani oddelki in plesalke bodo ponovno zaplesali na 1. kamniški Plesni reviji v nedeljo, 19. maja, ob 19. uri, prav tako v Domu kulture Kamnik. Izpeljana bo pod organizacijo kamniške izpostave Javnega sklada republike Slovenije. Prvič se bodo skupaj predstavile vse kamniške plesne skupine: orientalska skupina Om shak-ti, plesna kluba Šinšin in Art, breakdancerji in seveda tudi učenke GŠ Kamnik. Ne zamudite prvega tovrstnega plesnega dogodka v Kamniku! Rezbarji iz vse Slovenije bodo ustvarjali na Šutni Prikupen nastop učenk Plesne pripravnice 1. V Kamniku in okoliških krajih deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Lani je 27 rezbarjev počastilo spomin na velikega kamniškega umetnika Maksa Berganta z umetniškim ustvarjanjem na Šutni, v neposredni bližini Maistrove rojstne hiše. Porodila se je ideja, da ta rez-barska delavnica postane tradicionalna. Rezbarji iz vse Slovenije se bodo tudi letos srečali in oživili kamniško Šutno 25. maja. Vse od 9. ure bomo lahko občudovali kaj vse izdelujejo in ustvarjajo iz lesa s svojimi ostrimi dleti. Ob 11. uri pa bo tudi kratek kulturni program ter pozdrav organizatorjev in kamniškega župana Marjana Šarca. Slovensko ljudsko rokodelstvo predstavlja dediščino naše kulturne preteklosti, zato jo ohranjamo rodovom, ki šele prihajajo. Ne smemo je zapraviti, zavreči, pozabiti. Po bogastvu vsebine, po oblikovanih zanimivostih in izra- zni lepoti je naše izročilo dragocen prispevek Slovencev evropski kulturi. Karla URH in Nives MATJAN Rezbarski mojster in mentor trzinskim rezbarjem 72-letni Marijan Vodnik iz Domžal je s svojimi čudovitimi izdelki poznan ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Na lanskoletni rezbarski delavnici na Šutni je rezbaril in razlagal pomen in simboliko njegovih mojstrovin, med njimi smo občudovali roke ljubezni in prošnje iz lesa mandeljna ... Foto: Vera Mejač Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 Tel: 01/320 55 86 www.kam.sik.si Torek, 14. mai ob 19.00 v Kamniku Predstavitev knjige Misli, ki jokajo avtorjaAndreja Pegana Petek. 24. maj ob 18.00 v Komendi Predstavitev knjige Beljakovine za življenje in smrt avtorja Iztoka Ostana BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5 www.domacija.com Nedelja. 12. mai od 14. ure dalje: Zeliščarsko popoldne z Angelco Jagodic MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3 Tel: 01/831 76 47 www.muzej-kamnik-on.net Sobotnajavna vodstva: Sobota. 18. mai 2013 ob 10.00 - javno vodstvo Marka Lesarja po razstavi Odsevi kamniških tisočletij. Vabljeni - ob mednarodnem dnevu muzejev bo vstop prost. ZVEZA BORCEVNOB KAMNIK Petek. 17. mai ob 9.30 uri Komenda, Komendska Dobrava: SPOMINSKA SLOVESNOST na kraju uničenja partizanske bolnice T. Zajca. Organizatorji: KO ZB Komenda, Občina Komenda in ZB NOB Kamnik ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Glavni trg 2, Kamnik Tel.: 01/831 82 50 www.kamnik-tourism.si Sobota. 11. maj ob 18. uri. Trg svobode Kamnik Klapa Brodarica iz Šibenika in Klapa Mali grad iz Kamnika Petek. 17. mai Staro mestno jedro, Kamnik: Veronikin Festival in kviz o poznavanju občine Kamnik Sobota. 18. maj, od 9. ure dalje Kamnik: Mednarodna revija starodobnikov Sobota. 25. mai Kamnik, Šutna: Srečanje rezbarjev Slovenije. Pričetekob 9. uri, kulturni program ob 11. uri. Nedelja. 26. mai. s pričetkom ob 10. uri Kamnik: TABOR NSi Priložnostzadruženje, ogledovanjeznamenitosti, okušanje lokalnih dobrot in zabavo. Več informacij o programu tabora najdete na spletni strani www.nsi.si. Sobota. 1. junij, ob 20. uri Kamnik: Koncert ob 35-letnici delovanja MePZ Cantemus v avli GSŠRM Kamnik (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra). DOM KULTURE KAMNIK Nedelja. 12. maia 2013. ob 19.30 KONCERT APZ TONE TOMŠIČ UL IN MePZ ODMEV KAMNIK Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli! Torek. 14. maia 2013. ob 19.00 v Klubu Kino dom ŠKK KARAOKETURNIR Vstop prost! Organizatorja: Študentski klub Kamnik in KD Priden možic Prijave dvojic na info@domkulture.org ali info@skk.si do ponedeljka, 13. maja 2013 Sreda. 15. maia 2013. ob 18.00 Gledališka skupina GSŠRM Kamnik Rudolfi JANEZ ŠVAJNCER: NORO NORI NORCI Absurdna komedija Za GSŠRM Kamnik in za izven Vstopnina: 5 eur Petek. 17. maja 2013. ob 19.30 ZAKLJUČNI PLES CIRIUS Zaključena prireditev Nedelja. 19. maja 2013. ob 19.00 FINESA PLESA Območna revija kamniških plesnih šol: KUOD Bayani, Baletni oddelek GŠ Kamnik, Plesni klub Sin Sin in Plesna šolaArt Organizator - producent: JSKD - OI Kamnik. Vstop prost! Torek. 21. maja 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom ŽENSKI VEČER STAND UP KOMEDIJE Nastopajo: Lucija Čirovič, Andrea Andrassy (HRV) in Nina Konvalinka Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkul- ture.org Petek. 24. maia 2013. ob 18.30 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50-LETNICI RODU BISTRIŠKIH GAMSOV KAMNIK Vstop prost! Sreda. 29. maia 2013. ob 18.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNICI GLASBENE ŠOLE KAMNIK Vstop prost! Petek. 31. maia 2013. ob 20.00 SLAVNOSTNI KONCERT IN SVEČANA AKADEMIJA OB 165-LETNICI GODBENIŠTVAVKAMNIKU IN 115-LETNICI USTANOVITVE MESTNEGA GODBENEGA DRUŠTVA Organizator: Mestna godba Kamnik Več informacij na : www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in četrtek od 9.00 do 17.00. tel. številka: 031 775 700 e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik Knjigarna Sanje Kamnik in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik Predstava Om Shakti navdušila Kamničane V Domu kulture Kamnik so kamniški publiki v soboto, 13. aprila, plesalke kamniške plesne skupine Shakti, ki deluje v okviru KUOD Bayani, premier-no predstavile svojo najnovejšo predstavo Om Shakti. Predstavi, ponovitev je bila v nedeljo, 21. aprila, sta popolnoma navdušili polno dvorano ljubiteljev plesa in indijske glasbe. Plesno predstavo sta z glasbo dopolnila glasbenika Vasja Štukelj na tablah in Ivan Jad-rešic na sitarju, med dvema plesnima točkama pa so si imeli obiskovalci predstave priložnost ogledati projekcijo mandal avtoric Vande Omejc in Gabrijele Železnik. Skoraj eno leto od ideje do izvedbe Plesno skupino Shakti sta leta 2008 ustanovili Sylvia Valentine in Nataša Kočar. Njuno znanje več kot 10-letnega učenja in preplesa-vanja korakov bogate plesne indij- ske zakladnice je tako letos obrodilo že drugo samostojno predstavo, leta 2010 so se plesalke slovenski publiki predstavile z zelo uspešno predstavo Kundalini. V skupini in na odru je plesalo 15 plesalk, večinoma iz Kamnika, pa tudi iz Komende, Kranja in Ljubljane. Predstavo so ustvarjale slabo leto, preplesavale so jo približno 8 mesecev s 3-4 vajami na teden, ki so potekale tri do štiri ure. Nataša Kočar pravi, da je inspiracija prišla iz njihovega udejstvova-nja v jogi, klasičnem indijskem plesu, od branja indijske literature, gledanja indijskih filmov, razmišljanj o hinduizmu, Indiji... Nov pogled na Indijo in ples sta si Sylvia Valentine in Nataša Kočar pridobili tudi z bivanjem v Indiji. Sylvia Valentine se je zadnje leto in pol strokovno izpopolnjevala na različnih plesnih akademijah v klasičnem indijskem plesu bha-rat naytam, indijski glasbi, pe- tju in folklori. Nataša Kočar pa se je izobraževala v klasičnem indijskem plesu kathak v New Delhiju. Njuna predanost in strast tako do plesanja kot poučevanja indijskih plesov nosi pečat predstave Om Shakti. Predstava Om Shakti z več tradicionalnimi indijskimi plesi Plesalke skupine Shakti so začele predstavo z joga plesom v kombinaciji z bharat natyamom ter nadaljevale s Šiva Šloko in teenta-alom v kathak stilu. Predstavo so začele s poznanimi klasičnimi plesi Indije, namen plesalk pa je bil v predstavi združiti in predstaviti povezanost klasičnega indijskega plesa, glasbe ter drame. V Indiji klasični indijski ples ni ločen od glasbe in drame, vse se povezuje v umetnost. Glasba med dvema plesoma ne predstavlja premora, temveč le nadaljevanje plesne toč- ke. Plesalke so v plesni predstavi izhajale iz dejstva, da je mantra AUM - OM prazvok, zvok, iz katerega se je vse razvilo. Sonce je vir življenja na Zemlji, zato so se na začetku predstave plesalke postavile v krog s položaji iz Pozdrava Soncu. Sledila je Šiva Šloka ali molitev bogu Šivi, ki je s svojim kozmičnim plesom ustvaril življenje. Izvajana glasba je predstavila tradicionalen tekst, ki se poje v slavo Šivi po vsej Indiji, ples pa je kreacija učiteljice Mayale Bracha, s katero skupina Shakti sodeluje. Plesalke so prikazale dva folklorno pripovedna plesa in nato še tri v bolj abstraktnem »fusion« stilu. V predstavi so želele pokazati, da indijski ples ni namenjen samo čaščenju in zgodbam, pač pa lahko iz klasične oblike prehaja v abstraktne in moderne forme, ki niso nujno narativne, pa vseeno gledalca ne pustijo ravnodušnega. Tradicija indijske glasbe in plesa Slovencem nepoznana Nataša Kočar iz izkušenj pove, da Slovenci večinoma težko razumejo klasični indijski ples in glasbo, kar je na svoj način razumljivo, saj je indijska klasična glasba ena najkompleksnejših na svetu in je za povprečno uho skorajda nemogoča za poslušanje. Ravno zaradi tega so se ustvarjalke predstave odločile, da v predstavo vključijo glasbo v živo, z željo, da poslušalci pobliže spoznajo zvoke tabel in sitarja. Od prve predstave Kundalini je minilo že kar nekaj časa in se vidi, da so plesalke pridobile na tehniki in izrazu. Želja, da gledalcem predstavijo privlačnost klasičnega indijskega plesa, povezanega z modernimi vplivi, se je plesalkam uresničila, saj so bili gledalci obeh predstav v Kamniku navdušeni. BOJANA KLEMENC 183 tekačic in tekačev na 25. Mekinjskem krosu Zadovoljni organizatorji v družbi prijateljev teka, tekačev in tekačic. 25. Mekinjskega krosa in 7. me-moriala Mira Petka, ki ga prireja Športno-kulturno društvo Mekinje, se je na praznik - 27. aprila udele- žilo 183 tekačic in tekačev. Med njimi je bil najhitrejši Sebastj an Zarnik (KGT Papež), ki je progo dolgo deset kilometrov pretekel v času 36 minut in 11 sekund, tik za njim je v cilj na drugo mesto pritekel Gašper Bregar (KGT Najhitrejši moški-absolutno: zmagovalec Sebastjan Zarnik, drugi Gašper Bregar in tretji Branko Kmetič. Papež) v času 36 minut 24 sekund, tretje pa Branko Kmetič s časom 39 minut 31 sekund. V ženski konkurenci, kjer so tekle na pet kilometrov pa je bila s časom 22 minut najhitrejša Mateja Adrovič. Drugo mesto je dosegla Andreja Godec (AD Šta- Najhitrejše v ženski konkurenci: zmagovalka Mateja Adrovič, drugo mesto je dosegla Andreja Godec in tretje Barbara Galjot. Klara Krošelj, miss športa 2013 »Šport ni le dejavnost, I v ■ v ■ I ■ ■ ampak nacrn življenja, I ■ v ■ ki me osrečuje« Lepotica in športnica v enem. 18-letna Kamničanka Klara Krošelj, atletinja in maturantka kamniške gimnazije, ki želi šolanje nadaljevati na dentalni medicini, je pred kratkim osvojila lepotno krono na izboru za Miss športa 2013. Sodelovalo je kar 230 tekmovalk, v finale pa se jih je uvrstilo le 18, ki so se gledalcem in žiriji predstavile v treh izhodih - v kopalkah, športnih oblačilih in elegantnih oblačilih. Vse je najbolj očarala svetlolasa Kamničanka. Klara živi v Mekinjah pri starših skupaj s sestro Katjo in dedkom. Njena športna pot se je začela pri kamniškem klubu gorskih tekačev Papež, kjer je trenirala tri leta in dosegla številne uspehe, med katerimi se lahko pohvali z 2. mestom v skupnem seštevku kategorije starejše deklice v sezoni 2008. Kasneje je gorske strmine zamenjala za peščeno podlago stadionov, še vedno pa obdržala dolge razdalje, saj je njena paradna disciplina tek na dolge proge. Že kot pionirka je bila članica reprezentance na četverobojih, kar je kot mladinka še nadgradila. V članski kategoriji je tekla tudi na evropskem klubskem prvenstvu. S prikupno Klaro smo se pogovarjali o njeni športni poti, tekmovanju in življenju nasploh. Koliko časa se ukvarjaš s športom? S športom sem se začela ukvarjati pri dvanajstih letih, sem pa že veliko prej nenehno nagovarjala starše, naj me vpišejo v kak atletski klub, potem pa sem vzela stvari v svoje roke. Usedla sem se na kolo, se odpeljala do vodje kluba gorskih tekačev Papež, pozvonila ter rekla, da želim trenirati atletiko. Kakšne so tvoje ambicije na športnem področju? Letos si želim osvojiti stopničke na državnem prvenstvu, naslednje leto pa je moj prvi cilj študij. Močno si bom prizadevala, da bom kljub temu ostala na atletskih stezah. Kaj rada počneš v prostem času? Kako si privoščiš sprostitev? Največ časa zagotovo posvetim atletiki in šoli, včasih sem igrala tudi klavir. Na splošno rada počnem zelo veliko stvari. Rada se ukvarjam tudi z drugimi športi, spremljam odmevne športne dogodke in zagrizeno navijam za naše športnike in reprezentance. Rada si ogledam dober film ali preberem dobro knjigo. Gledam tudi priljubljene ameriške serije, najraje pa čas preživim s prijatelji. Torej si strastna navijačica. Katere športe najraje spremljaš? Finalistke izbora Miss športa 2013 so se gledalcem in žiriji predstavile v treh izhodih - v kopalkah, športnih in elegantnih oblačilih. Najraje spremljam atletiko nasploh, ne samo tekov. Rada gledam tudi košarkarske tekme, saj košarko trenira moj fant. Spremljam tudi nogomet, vendar bolj odmevnejša prvenstva. Od zimskih športov pa spremljam smučanje, zelo občudujem uspehe Tine Maze in naših »orlov«. Kako običajno poteka tvoj dan? Moj dan poteka zelo organizirano, saj je to glavni pogoj za uspešno šolsko in športno pot. Predvsem moraš vedeti, kako si razporediti čas in čemu nameniti dodatne ure ali minute. Po šoli nastopi čas za atletiko. Trening naredim s trenerjem na ljubljanskem stadionu ali pa se sama odpravim na tek. Zvečer je čas za učenje ter naloge, nato šele sledi sprostitev in zaslužen počitek. Kaj ti v življenju največ pomeni? Največ mi pomenijo najbližji, ki mi vedno polepšajo dan. Kot največjo vrednoto pa smatram zdravje; tako zdrav duh, kot zdravo telo. Zaupaj nam še svoje življenjske cilje? Zelo preprosto! Želim si zaključiti fakulteto in imeti družino, pri vsem tem pa upam, da bo šport v kakršnikoli obliki vedno moj spremljevalec. jerska), tretje pa Barbara Galjot (Torkova tekaška Druženja). Mekinjskega krosa se udeležujejo tekači vseh starosti, letošnja najmlajša udeleženka krosa je bila dveletna Lana Sitar, najstarejši udeleženec pa Miha Horvat s 75. leti. Največ navdušenja je požela rubrika pokaži kaj znaš, kjer so morale finalistke predstaviti šport v 30 sekundah. Zakaj si se prijavila na tekmovanje? Tekmovanje se mi je od nekdaj zdelo zelo zanimivo, navdušila pa sem se lani, ko sem si ga ogledala po televiziji. Privlačilo me je že tekmovanje samo, poleg tega je, ne glede na končni izid, zelo lepa izkušnja. Kaj ti naslov pomeni? Ali prinaša kakšne dodatne obveznosti? Naslova sem zelo vesela, saj pomeni odlično izhodišče za nadaljnje delo in potrditev dosedanjega truda. Naziv cenim, saj smo vsa dekleta v tekmovanje vložila veliko časa in energije, zato sem na zmago zelo ponosna. Zaenkrat še nimam veliko obveznosti, vendar bodo te zagotovo še prišle. Čaka me predvsem izpolnjevanje obveznosti do pokroviteljev izbora. Kako poleg športa še skrbiš za svojo lepoto? Kako skrbiš za prehrano, kaj najraje ješ, piješ? Za lepoto je pomemben predvsem počitek. Trudim se, da vsak dan spim vsaj 8 ur, kar mi včasih onemogočajo različne obveznosti. Najraje pijem vodo, saj se zavedam, da pitje vode prispeva k lepši koži in vpliva na pravilno delovanje ledvic. Zelo rada jem zelenjavo, predvsem solate in mehiško hrano, velikokrat pa se pregrešim tudi s sladoledom ali kakšno drugo sladico. Nam zaupaš kdo je tvoj vzornik (če ga imaš)? Kateri športnik/športnica je po tvojem mnenju najlepši/-a? Moj vzornik je moj trener Matej Juhart, ki uspešno združuje športno ter poklicno pot, hkrati pa ohranja pravilne življenjske vrednote. Najlepši športnik se mi zdi Robin van Persie, na splošno pa večina športnikov dobro izgleda, saj šport krepi njihovo postavo. Od deklet so mi najlepša prav slovenska, izpostavila bi atletinji Snežano Rodič in Marijo Šestak. Poleg Slovenk je zelo lepa ruska atletinja Darya Klishina. Klari želimo, da uresniči svoje ambicije tako na športni kot tudi študijski in poklicni poti. M M ANITA MEJAC, Foto: Marvin Nizozemska vas med cvetjem pod kamniškimi planinami Letošnjo 22. tradicionalno spomladansko razstavo tulipanov, cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme v Arboretumu Volčji Potok je bogatila Nizozemska vas, ki se je v park pod kamniškimi planinami vrnila že tretjič, po uspešnih gostovanjih v letih 1996 in 2004. In tudi tokrat je navdušila obiskovalce, tako kot dva milijona tulipanov v najrazličnejših barvnih odtenkih in oblikah cvetov, ki so se zaradi pozne zime prav v času razstave pokazali v vsem svojem razkošju. V vasi dvanajstih hišk s tradicionalnimi fasadami in enajst metrskim mlinom na veter so se predstavili izdelovalci in podjetja, povezana z Nizozemsko. Predstavljali so nizozemske običaje, kulturo in tradicionalne izdelke. Otroci in družine so se lahko udeležili različnih delavnic in aktivnosti, med drugim so lahko preizkusili svoje dirkaške sposobnosti na gokart progi s pravimi gokarti na pedala, ki jo je postavilo kamniško podjetje Varstvo v sodelovanju z nizozemskimi proizvajalci igral. V svet čarovnij nas je popeljal čarovnik Grega, ki je med predstavo, polno zabave in smeha, poskrbel, da so skrivnostno izginili mlin na veter, tulipani, lesene cokle in žoge. K veselemu razpoloženju je dodal tudi nizozemski ansambel Oberkrainer. Člani zasedbe prihajajo z Nizozemske, a so nas navdušili z legendarnimi vižami Slavka Avsenika. Modna revija tradicionalnih nizozemskih oblačil je predstavila nizozemsko tradicionalno nošo. Slovesno odprtje spomladanske razstave v četrtek, 25. aprila, je sovpadalo s praznikom Konin-ginnedag - Kraljičin dan. Veleposlanik Nizozemske Jos Douma in njegova soproga Aleid običajno povabita veleposlanike in druge ugledne goste ter Nizozemce, živeče v Sloveniji, na praznovanje rojstnega dne kraljice Beatrix na vrt rezidence veleposlaniškega para v Ljubljani, tokrat pa sta na praznovanje povabila v Arboretum Volčji Potok. Nekaj dni pozneje so na Nizozemskem kronali kralja in v čast novemu kraljevskemu paru so v Arboretumu Volčji Potok pripravili tudi tekmovanje floristov. Svoje mojstrstvo je pokazal pihalec stekla. V Nizozemski vasi smo občudovali spretnega coklarja pri izdelavi tipičnih lesenih cokel. Na Nizozemskem sicer ne bomo srečali prav veliko ljudi, obutih v lesene cokle. Vseeno imajo izdelovalci cokel polne roke dela, saj so lesene cokle eden od najbolj priljubljenih nizozemskih spominkov. Slovenski cvetličarji so raznolike cvetlice v oranžnih odtenkih domiselno povezali v šopke, ki bi lahko bili darilo za novo kraljico in kralja. Pozornost obiskovalcev Arbo-retuma Volčji Potok je pritegnila zanimiva razstava cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme, kjer smo lahko dobili mnogo idej in koristnih informacij. A kot vsa leta, tulipan ostaja »kralj razstave«. Kot je povedal direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek, so kljub ne preveč prijaznemu vremenu v času razstave zadovoljni z obiskom. Želijo ohranjati tradicijo in že nekaj let za vsakega Slovenca posadijo čebulico tulipana, torej vsaj dva milijona in še nekoliko več, saj zaradi nepredvidljive narave iz sleherne čebulice morda ne zraste tulipan. V času letošnje razstave smo jih lahko občudovali v vsem razkošju barvnih odtenkov in oblik. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Nizozemska je majhna, a lepa dežela in te značilnosti ima tudi Slovenija. »Nizozemska vas v Arboretumu Volčji Potok je simbol sloven-sko-nizozemskega prijateljstva, ki ga želimo krepiti«, so si bili enotni (na fotografiji z desne) veleposlanik Nizozemske Jos Douma, njegova soproga Aleid, Kamničanka Mojca Pinterič, svetovalka veleposlanika, in povezovalec programa. Obiskovalce so tudi tokrat najbolj pritegnili tulipani v najrazličnejših barvnih odtenkih in oblikah. Pozornost so vzbudili tudi novo postavljeni žuželčji hoteli (na levi). V njih si zatočišče poiščejo koristne žuželke, ki so v pomoč pri vrtnarjenju, nekatere nabirajo cvetni prah, druge se prehranjujejo z listnimi ušmi. Žuželke iz žuželčjega hotela skrbijo za naravno ravnotežje med koristnimi in škodljivimi žuželkami v vrtu. Če ga postavimo v bližino vrta, se bo povečal pridelek, škodljivih žuželk pa ne bomo več opazili. Kamniška gorčica tudi na policah največjega muzeja gorčic Ob 90. obletnici podjetja Eta sta se največji zbirki gorčic na svetu v National Mustard Museum s sedežem v ameriški zvezni državi Wisconsin pridružila kamniška gorčica in ženof. Vsi ljubitelji gorčic, pa tudi drugi radovedneži, ki zaidejo v ta nekoliko nenavaden muzej, lahko naletijo tudi na slovenski izdelek, ki ga odlikujeta tradicija in vrhunski okus. Tovarna Eta, ustanovljena leta 1923, je s svojimi izdelki v mesto Kamnik vnesla svetovljansko kulinarično obzorje. S svojim paradnim izdelkom - kamniško gorčico je po svoji kakovosti in značilnem okusu poznana tudi izven meja Slovenije. Ob 90. obletnici je podjetje ljubiteljem gorčice ponudilo nov okus - polnozrnato gorčico ali kamniški ženof. tudi na naših tleh. Pri nas je ta priljubljen dodatek jedem nove razsežnosti dobil pred 90-imi leti, ko je bila v Kamniku osnovana prva industrijska proizvodnja gorčice. »Gorčico že od daljnega leta 1923 izdelujemo po starem, izvirnem receptu Stanka Žargija, ki je pod Kamniškimi Alpami ustanovil družinski obrat. Z Etino gorčico, ki je še danes mleta s pravim mlinskim kamnom, je tako do danes zastopano meščansko izročilo. Po mnenju strokovne komisije pod vodstvom dr. Janeza Bogataja se zato kamniška gorčica uvršča tudi med kulinarične posebnosti Kamnika,« dodaja Ksenija Jankovič Ba-novšek. Gorčica je bila priljubljen dodatek jedem že v antičnih civilizacijah, ki so njeno rabo razširile izven meja Sredozemlja. Danes je priljubljena po celem svetu in ocene kažejo, da svetovno prebivalstvo na leto zaužije več kot 317.500 ton gorčice. V kamniški Eti izdelajo več kot 750 ton gorčice na leto, ki jo izvažajo tudi na 14 tujih trgov. Tradicija potrošnikom veliko pomeni in 90 let delovanja je tudi na tujih trgih sporočilo, da je Eta zanesljiv, kakovosten in kredibilen proizvajalec. Zrno do zrna - gorcica! Čebulice tulipanov in drugih pomladnih cvetlic z Nizozemske si bo marsikdo posadil na domačem vrtu. Muzej gorčic (National Mustard Museum) s sedežem v ameriški zvezni državi Wisconsin, gosti edinstveno zbirko več kot 5.500 gorčic iz vseh petdeset zveznih držav ter iz več kot 70 držav z različnih koncev sveta. Barry Levenson, ustanovitelj in kurator muzeja, skrbi za impresivno zbirko gorčic, ki sta se ji pridružila tudi prva slovenska eksponata - kamniška gorčica in kamniški ženof ali polnozrnata gorčica. »Izdelka izgledata odlično in navdušen sem, da je v našem muzeju odslej zastopana tudi Slovenija,« je ob prejemu pošiljke povedal Barry Levenson. »Muzej gorčice vidimo kot izvirno idejo, ki zagretim ljubiteljem gorčice in širši javnosti na zabaven in zanimiv način približuje ta dodatek jedem,« je povedala izvršna direktorica Ete Ksenija Jankovič Banovšek. Kultura uživanja gorčice ima po svetu dolgo tradicijo, 10. maj 2013 NASI JUBILANTI Častitljivih 90 let Tončke Sitar -velik praznik v prijazni vasici Podjelše 28. aprila je praznovala Tončka Sitar s Podjelš častitljivih 90 let. V počastitev njenega praznika so ji vaščani in domači postavili dan pred praznikom mlaj s slovensko zastavo, saj je otroki. Oče je bil tesar, mati gospodinja, pozneje so živeli tudi na Bregu pr Šplk, kot je pravila sama. Z možem Francem sta podedovala skromno hišico, ki sta jo popolnoma obnovila, Najstarejše vaščanke Podjelš (skupaj imajo 247 let) in matere 21 otrok (z leve proti desni): Vožbovčeva Helena, mati sedmih otrok, slavljen-ka Jurjovčeva Tončka, mati petih otrok in Devovčeva Francka, mati devetih otrok. bila Tončka kar 65 let njihova vaščanka. Sedaj zaradi zdravstvenih težav biva v Domu starejših občanov v Kamniku, skupaj s sošolko in vaščanko iz otroških dni Pep-co Slapnik, ki se slavja zaradi bolezni ni udeležila. Slavljenke so se z voščili in šopkom spomnili tudi v Domu starejših občanov. Mama Tončka je pogosto doma, kjer najrajši poseda pred hišo ali pri kozolcu, zato je bilo tam tudi praznovanje. Ob njivi in kozolcu, kjer je Tončka dobila veliko žuljev od srpa, motike in grabelj. »A je bilo lepo, ko sem še lahko plela, okopavala in kosila,« pravi. Rodila se je v Godiču, v družini Petrovčičevih s štirimi zgradila gospodarsko poslopje, saj je bil France priznan zidar. Nekaj zemlje je Tončka skrbno obdelovala kot gospodinja in mati petih otrok: Vide, Francija, Ivana, Danice in Mire. Le toliko zemlje je bilo, za kravo s teličkom, pa nekaj prašičev, zajcev in kokoši. Ob kolinah je vedno sedla na kolo in raznašala koline domačim in sorodnikom. Veliko dela doma, pa veliko ur v »taberhih« pri sosedih. Tončko vsi poznajo kot zelo pridno in skrbno mamo, veliko časa in nesebične ljubezni pa je posvetila tudi bolnemu sinu Franciju, ki je umrl pri enaindvajsetih. Živela je polno življenje mame, žene, gospodinje, kmetice, življenje z veseljem in bolečino, ob rojstvu vnukinje Špele ji je umrl še mož. Pred petimi leti jo je strla smrt hčere Vide, njene prvorojenke. Veselila se je in žalostila skupaj z otroki ter sedmimi vnuki in vnukinjami, vedno jo je za vse zelo skrbelo, tudi ko so se že osamosvojili. Še do letošnjega leta je bil njen spomin izjemno bister, vse jo je zanimalo: od domačih, sorodnikov, sosedov do politike. Veliko je bilo njeno srce za domače, prijatelje, sosede. Zato Častne gostje slavja, ki skupaj štejejo kar častitljivih 571 let (z leve proti desni): soseda Helena, sestra Jožica, Benkovičeva Francka, prijateljica Mici Prešeren, soseda Francka, Sonja Papež in slavljenka. Sorodniki in vaščani ob postavljanju mlaja ... je vnukinja Špela mami spekla veliko torto - srce s 14 čokoladnimi ježki - za vse njene preljube pravnuke. Kot se spominja Tončka, je prijazna vasica Podjelše, ena izmed najmanjših vasi v občini, v času njenega bivanja štela le štiri hiše. V njih je prebivalo 36 prebivalcev, med njimi kar 24 otrok. Na vasi je bilo vedno veselo in živahno, zato ni naključje, da je iz te vasi izšlo kar pet učiteljic. Danes je 7 hiš, 45 prebivalcev in 16 otrok. Nekateri so odšli, se odselili, prišli pa so novi »ta mladi«, kar deset jih je. Mama Tončka se je dobro razumela s sosedi, saj si včasih šel k sosedu, če ti je zmanjkalo soli ali česa drugega, do Kamnika je bilo daleč peš. Ob porodih številnih sosedovih otrok je priskočila na pomoč, oprati je bilo treba ogromno »žehto« na Vosrancu za vasjo, dokler niso naredili vaškega vodovoda, speljanega iz Potoka. Zato je soseda Francka zapisala iskreno voščilo: »Praznujte velik praznik - 90 let. Hvaležni in veseli smo, da smo na tem lepem delu Slovenije skupaj živeli, cveteli in se lepo imeli kot prijatelji - sosedje ter da skupaj praznujemo Vaš častitljivi praznik.« Preko 70 nas je bilo na slavju: najdražji domači, sorodniki, prijatelji in seveda vaščani. Tako ... medtem pa so otroci»dirkali« s cizami srčna, domača in pristna so bila darila mami ... Vožbovčeva Helena, druga najstarejša vaščanka, je Tončki podarila mlaj iz njene »gmajne«, sosed Jože je izdelal letnico in jo obesil nanj, Urška pa je prinesla zastavo - za Jur-jovčovo mamo, so rekli. Tretja najstarejša vaščanka Devovčeva Francka pa je porabila kar lepo število ur za kleklja-nje vrtnice, saj ima mama Tončka rada rože. Pridne vaščanke in sorodnice so napekle slastne dobrote vseh vrst in domač kruh, deklice pa so nabrale šopke poljskega cvetja. Tako je bil praznik naše mame tudi praznik vseh vaščanov. Ben-kovičeva Francka je napekla celo košaro slastnih piškotov, kot jo je naučila tašča, Tončkina sva- kinja. Sestra Jožica z otroki in nečaki pa so v albumih ob obujanju spominov našli dragoceno spominsko sliko brata-dvojčka Toneta, sestre Jožice in Tončke. Pravnučki so narisali najlepše risbice in zapisali drobne srčne želje. Najsrčnejši poklon sla-vljenki pa je bilo naše prisrčno druženje. Mama je utrujena, a ganjena in prepolna vtisov, zaključila praznovanje, mi pa s petjem ljudskih pesmi, saj je veliko dobrih pevcev v naši vasi. Najlepše darilo mami Tončki je obisk, da lahko poklepeta z vami, četudi je sedaj spomin bolj živ le za pretekle čase in dogodke. Zapisala: MIRA PAPEŽ Fotografije: Igor Potokar TABOR NOVE SLOVENIJE Kamnik (Kamp Pod skalo), nedelja, 26.maj 1 Ä i'df/i. I ----M t *: . , ■ * —. * . ^B 4? % Iff ob 10.00 uri oti M 30 uri Ob 1i:30 uri ob 15:00 uri zoiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasberv urogram irma^iop Me&tnegodte Kamnik n&rednh ui,: dni c r o^ram tai" ■ jrs z n jqdvdi on nnKfcetfnice NS*. Uudmte Nova» Oručenje in zabavno [TODotdnp Z Anwmftlnm SaSa fosenlka nogometna tekma med ekioo NSI in ekip o PAX Soottowre otianke In äbtini, enkjdt istno w na Timm :Cw^ra l.tutijfc (d v srcu dptircimirlimn ^ro-- l-i;.^ ■.■F-^lria rr iviit!- rise-' vcep-h I: ■. ■: j -i i ^hljOTC&v StowrHIe nodettstea poodle f;,imDnijo drsenju, išbto■ .. spomavan J r.iMvivn trumerttiKi ävedam sč ill w t» rs^i m rnof^eon Prav tata Vü&n- öa be nam V reöe!)ü 2£ nriQ-L,:;tP da mak> parahte ra vsatctsni^ ttOSbe PDni^iiiv- (ram lepo "Spoin jvzt r novih im? jjhm) xi akuta: je Ick^lnin dotif^f öc- nd r-itoram, jafrr ck urtme nr- s^rfr Yimwime -^pcla m, hr-inr in piscfl tw aovöf V1 ČuftfiU' / fctatej ibniri N Si Blizu ljudem O Društvu botrov otrok TWIMC Otroci so naše največje bogastvo ... in noben otrok na svetu ne bi smel biti lačen, zlorabljen in zanemarjen. Moto Igorja in Lidije Fischer, ki sta svoje poslanstvo in smisel življenja našla v pomoči obubožanim indijskim otrokom. Zanju je pomembno, da imajo otroci primerno hrano, zdravstveno oskrbo, možnost šolanja, skratka otroštvo v pravem pomenu besede. Srečna sta, ko vidita hvaležne iskrice sreče v očeh otrok, katerim pomagata. Včasih ju ljudje sprašujejo, zakaj Indija. »Ni pomembno komu in kje pomagaš, pomembno je, da pomagaš tam, kjer začutiš v srcu. In midva sva to začutila«. Ni jima vseeno za kruto življenje otrok, čeprav so to otroci iz daljne Indije, saj je vendar ves svet naš. Otroci na cestah umirajo od lakote, zlorabljajo jih in izkoriščajo kot brezplačno delovno silo. Deklice so še bolj izpostavljene, saj jih še kot otroke, nekatere celo pri osmih letih, poročijo za doto, da preživijo sebe in ostale člane družine. Stari ljudje, ki nimajo svojcev, beračijo po cestah in čakajo usmiljenja ljudi, ki hodijo mimo. Nimajo doma, delati ne morejo, edini dom je cesta. Rada bi pomagala vsem, vendar to ne gre. A kot pravi Mati Terezija, pomoč enemu otroku je kot kapljica v morje, vendar brez te kapljice tudi morja ne bi bilo. Igor in Lidija z ljubeznijo in predanostjo pomagata mnogim, še posebej otrokom. In kako se je vse skupaj začelo? V pogovoru sta nam razkrila svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Lidija in Igor Fischer sta oktobra 2011 v Indiji obiskala Gašperja Orehka iz Moravč, ki pomaga indijskim otrokom že 17 let. in otroke botrov iz Slovenije. »Občutek, ko se srečaš z otrokom, ki si mu omogočil dostojno življenje, se ne da opisati z besedami, vidiš iskrice v očeh in izraz neizmerne hvaležnosti.« Igorjeva zgodba »Sem Igor Fischer in imam mlajšo sestro Ireno. Imel sem lepo otroštvo, ki sem ga najraje preživljal v Beli krajini pri starih starših na kmetiji. Tam sem se naučil živeti z naravo. Oči in mami sta nama s sestro omogočila lepo življenje, tudi šolanje. Bil sem bister in živahen otrok in sem marsikaj ušpičil. Domov sem nemalokrat prinesel zapuščene živali. Med prijatelji sem bil priljubljen, bili smo vsestransko športno aktivni, od nogometa, košarke, rokometa in plavanja, kar današnji mladini kar malo primanjkuje, saj so računalniki in Facebook mnogim nadomestili fizične prijatelje. Verjetno sem aktivnost prevzel od mojega očeta Petra, ki sem ga vrsto let spremljal na poti športnika in športnega aktivista, za te izkušnje mu bom vedno hvaležen, čeprav smo ga doma zaradi njegovih odsotnosti večkrat pogrešali. Šolanje sem uspešno zaključil na strojni tehnični šoli, nato sem se zaposlil v tovarni usnja Utok kot strojni tehnik pripravnik. V tem času sva se zbližala z življenjsko partnerico in prijateljico Lidijo, s katero sva si ustvarila čudovito družino. Ker je takratna tovarna usnja že kazala znake propada, sem našel zaposlitev na Slovenskih železnicah, kjer delam še danes.« Iskanje poslanstva ga je popeljalo v Indijo »V življenju se vedno iščemo, iščemo naše življenjsko poslanstvo in prav tako je bilo tudi v najinem življenju. Živeli smo kot mnoge povprečne delavske družine, ki se s skromnimi plačami borijo za preživetje ob visokih življenjskih stroških. Do prelomnice leta 1993, ko sem bil udeležen v težki prometni nesreči in na srečo preživel. Takrat smo začutili vse vrednote življenja in ljubezni v družini, ki jih v današnjem tempu življenja največkrat spregledamo. Po sprehodu skozi tunel v on-stranstvo sem bil poslan nazaj na zemljo z odgovorom 'Tvoje poslanstvo ni zaključeno, ljudje te potrebujejo'. Takrat se je začelo moje iskanje poslanstva. Začel sem se aktivno ukvarjati z duhovnostjo in masažami ter tako pomagal mnogim. Še danes se radi vračajo na terapije in pogovor. Marsikdo ne potrebuje drugega kot pogovor in nekoga, da mu prisluhne. Iskanje poslanstva me je popeljalo v Indijo, ki je vtisnila poseben pečat v mojem srcu. Dobil sem veliko odgovorov na moja iskanja, saj sem imel veliko časa zase in iskanje samega sebe, Lidija me je pri tem spremljala od doma. Srečeval sem se z otroci, ki so prepuščeni ulici in izkoriščani, ter starejšimi, ki so onemogli od borbe za preživetje in obležijo na cesti na milost in nemilost mimoidočih. Z mešanimi občutki sem se vrnil domov in začutil toplino doma in objem bližnjih. Stalno sem premišljeval kako pomagati.« Lidijina zgodba »Izhajam iz velike družine, imam še dve sestri Slavi in Urško ter brata Dušana. Ati je bil invalid in je delal kot vodovodni inštalater v Kliničnem centru, mami pa kot uslužbenka na SŽ, z nami je živela tudi stara mama. Najprej smo živeli v Zagorju ob Savi, a je po očetovi nesreči in našem stalnem obolevanju za bronhitisom zdravnik priporočal, da se preselimo. Tako smo prišli živet na spodnjo železniško postajo v Kamnik, kjer smo obiskovali osnovno šolo. Rada sem pela v cerkvenih, šolskih in drugih zborih (Cantemus), sodelovala sem tudi v dramskem krožku. Živeli smo skromno, a vseeno sta starša želela, da vsi štirje uspešno zaključimo srednjo šolo. To nam je tudi uspelo, za kar sem jima neizmerno hvaležna. Bili smo navajeni delati, saj smo si med počitnicami sami zaslužili za šolske potrebščine, zvezke in knjige. Na dopust nismo hodili, ker ni bilo denarja. Mami je varčevala za kurjavo in vse skromne prihranke sta z atijem dala za obnovo njegove domače hiše v Višnji Gori. Smo pa zato hodili k stricu na piknike in obiskovali sorodnike in prijatelje. Včasih sem šla na počitnice na morje v kolonijo ali pa k babici v Višnjo Goro, kjer mi je bilo zelo lepo. Teh trenutkov se spominjam kot najlepših v mojem otroštvu. Po srednji šoli smo se vsi štirje zaposlili in si ustvarili družine. Danes smo velika družina in ko se zberemo skupaj, je zelo veselo, saj imam tri nečake in tri nečakinje. Oče je po težki bolezni umrl, mami pa živi skupaj s sestro, vnukinjo in pravnukom. Delala sem kot komercialist, operater, prodajalka na terenu in pred štirimi leti ostala brez zaposlitve. V tem času sem imela priložnost, da začnem delati na sebi. Nekaj časa sem preko javnih del delala kot spremljevalka starostnikov v DSO Kamnik, kjer sem se veliko naučila o življenju, sprejemanju drugačnosti, starosti in smrti. Naučila sem se, kako malo je potrebno, da je človek srečen. Ni hrana, nega in topla postelja vse, kot nekateri mislijo. Največ je vredna topla beseda, iskren nasmeh in ljubezen, ki jo brezpogojno daješ. Največji problem modernega sveta je osamljenost in zavrženost. Osamljenost je pravzaprav neke vrste lakota, lakota po toplini in ljubljenosti. Vendar pa je to lakoto veliko teže prenašati kot lahkoto po koščku kruha (Mati Tereza). Delala sem z izjemnimi sodelavci, s katerimi smo oskrbovance razveseljevali z lepo besedo in pesmijo. Obiskujem tečaj trebušnih plesov v plesni skupini Mitwa, ki jo vodi soseda in dobra prijateljica Metka, in tečaj Bachovih plesov pri profesorici dr. Albinci Savitri Pesek. Svoje poslanstvo, pomoč otrokom, pa sem začutila, ko sem se začela intenzivno ukvarjati z iskanjem botrov otrokom v Indiji. V začetku sem se učila, zbirala podatke, pozneje pa je to moje veselje preraslo v resno in odgovorno delo.« Na njuni poti se dopolnjujeta in delujeta skupaj Lidija in Igor sta se poročila pred sedemindvajsetimi leti in živita v Mekinjah. Imata dva čudovita otroka, Roka in Anjo. Rok je že zaposlen, Anja pa zaključuje zadnji letnik Pedagoške fakultete. Ker sta že odrasla, sta v družino dobila še dva člana Tejo in Stan-kota. So veliki prijatelji in se radi družijo. Sta tudi velika ljubitelja živali, saj imajo psa Kessy in Piko ter mucka Tačko in Garfija. Par sta postala že v najstniških letih in ostala skupaj do danes. Kmalu po poroki sta se iz Kamnika preselila v Domžale, kjer so živeli 20 let, nato pa so se vrnili v Kamnik, ki ga imata zelo rada. V skupnih letih sta veliko preživela in ostala velika prijatelja. Zelo ju je povezala Igorjeva težka prometna nesreča. Rok in Anja sta bila še majhna in ni bilo lahko. Imeli so veliko srečo v nesreči, da je Igor sploh preživel in zaživel normalno življenje. Takrat sta se začela zavedati minljivosti življenja in nanj gledati z drugimi očmi. Veselila sta se vsakega dneva in ga poskušala živeti v polni meri. Čas je mineval, otroci so zrasli in odšli od doma. Kar nekaj časa sta potrebovala, da sta se navadila. Zdaj vesta, da je bilo to v redu, da je pripomoglo k njunemu odraščanju in ponosna sta nanju. Velika sprememba je bila tudi Igorjeva prva pot v Indijo, v Ašram Sai Babe in ves čas sva bila neverjetno povezana. Skupaj sta podoživljala bedo in nemoč otrok in iskala način, kako bi pomagala. Vse, kar imata, sta si ustvarila sama in neizmerno sta hvaležna, da jima je bilo to dano. Na njuni poti se dopolnjujeta in delujeta skupaj. Oba sta čustvena, dotakne se ju vsaka krivica. Rada pomagata ljudem v stiski. Imata veliko prijateljev in sta rada v družbi. Ko pa si zaželita samote, gresta včasih skupaj, včasih pa vsak zase na bližnji hrib, meditirata in sta povezana z naravo. Za svojo osebno rast sta veliko naredila, predvsem na duhovnem področju. S pomočjo Theta healinga in duhovnega učitelja Harisa sta se spremenila in umirila. A želja po pomoči je še vedno gorela. Skupaj našla način kako pomagati In tako jima je pot prekrižal Gašper Orehek iz Moravč, ustanovitelj dobrodelne organizacije TWIMC, ki pomaga indijskim otrokom s pridobivanjem botrov že več kot 17 let. Tudi sama sta se odločila za botrstvo trem deklicam in enemu dečku, da jim omogočita šolanje in dostojno življenje. Tako sta pred dvema letoma posvojila na daljavo dve indijski deklici Ko-wsalyo, Swetho, v letošnjem letu pa še Rubana in Rufino. Vzela sta jih za svoje otroke in za njih tudi skrbita. Swetha bo letos končala šolo za medicinske sestre in vesela sta, da sta ji to omogočila. Ob vsaki sliki otrok, ki jo Gašper objavi na spletu, jima zatrepeta srce. Vesta, da ne morejo rešiti vseh, vendar če rešimo peščico, smo naredili veliko. V oktobru 2011 sta obiskala Gašperja in otroke botrov iz Slovenije. Ob obisku sta Indijo čutila kot dom. Vse jima je bilo domače in dobro sta se počutila. Občutek, ko se srečaš z otrokom, ki si mu omogočil dostojno življenje, se ne da opisati z besedami, vidiš iskrice v očeh in izraz neizmerne hvaležnosti. Po obisku Gašperja, posvojenk in prijateljev v Indiji se jima je odprl popolnoma drug svet. Začutila sta, da lahko veliko naredita za indijske otroke. Všeč jima je bil pošten način dela Gašperja, ki je potreboval pomoč. Lidija je začela urejati spletno stran, oblikovati in objavljati besedila, prevajati v angleški in hrvaški jezik, urejati FB stran. Promovirala sta botrstvo za indijske otroke in število botrov se je iz dneva v dan večalo. Mesečni znesek za otroka znaša 20 evrov in če želi boter komunicirati z otrokom v angleškem jeziku, ima otrok možnost obiskovati zasebni angleški tečaj, za katerega je doplačilo 2 evra. Stroški nakazila v tujino so zelo visoki, od 9-14 evrov. Ugotovila sta, da je znesek provizije enak, če nakažeta za več otrok. Tako sta botrom ponudila možnost, da nakazujejo donaci-je na njun osebni račun, nato pa sta denar enkrat mesečno poslala Gašperju s specifikacijo nakazil. Provizije sta krila sama. Tako so otroci dobili celoten znesek. Ker se je krog botrstva zelo širil, tak način plačevanja ni bil več mogoč, marsikoga je zmotilo, da se denar nakazuje na osebni račun. Odločila sta se, da s pomočjo botrov ustanovita društvo. To jim je to tudi uspelo in prvega februarja lani so odprli Društvo botrov otrok TWIMC (The World Is My Country - svet je moja dežela). Botri za več kot 130 indijskih otrok V dobrem letu aktivnega delovanja je društvo pridobilo botre za več kot 130 obubožanih indijskih otrok. V Indijo so poslali več paketov oblačil, igrač in šolskih potrebščin. Po orjaškem divjanju ciklona Thane so s pomočjo donacij pomagali več kot 200 družinam do novih streh in bivališč na področju države Tamil Nadu v Indiji. Pomagali so več indijskim družinam po požaru. S pomočjo donatoijev so zbrali denar za operacijo jezika deklice Gayathri, kupili invalidski voziček dečku Karthiku. In še bi lahko naštevali. Lidija in Igor sta pripravila več potopisnih predavanj na temo »UTRIP INDIJE«, na katerih so se zbirale donacije za projekt »Lo-veable home«. Nenazadnje so pomagali tudi več socialno ogroženim družinam v Sloveniji s hrano in oblačili ter slovenskim družinam, ki so jih prizadele poplave. Društvo je aktivno tudi na face-book strani, e-mailu in skypu, kjer so v rednih kontaktih z botri in Gašperjem. Slike in opis življenja otrok, ki potrebujejo botre, so objavljeni na spletni strani www. child-sponsor.net in na facebook strani Društvo botrov otrok TWIMC. Postavitev • 1 »V • • 1 sirotišnice in doma ostarelih »Loveable home« V letošnjem letu imajo poleg pridobivanja botrov za otroke, kar ostaja njihovo osnovno poslanstvo, v načrtu še mnoge dejavnosti, med njimi zbiranje izdelkov za prodajo v dobrodelne namene, projekt povezave otrok Slovenje in Indije v obliki delavnic in izmenjave izdelkov med otroci za globalno povezovanje z naslovom »Ljubezen ne pozna meja«, zbiranje oblačil in donacij za Indijo ter oblačil in hrane za Slovenijo, sodelovanje z zavodom LU, na stojnicah in raznih sejmih za boljšo prepoznavnost, organiziranje dobrodelnih predavanj, prireditev in koncertov,. Eden od glavnih projektov v letošnjem letu je postavitev sirotišnice in doma ostarelih »Lo-veable home« v Indiji, za kar potrebujejo približno 120.000 evrov. Zavedajo se, da je to velik zalogaj, a verjamejo, da jim bo uspelo. K projektu je pristopila tudi Hiša Radosti in njen voditelj Haris Omanovič. V namen zbiranja sredstev za »LOVEABLE HOME« je v teku AKCIJA »OBJEM LJUBEZNI - skupaj zgradimo sirotišnico v Indiji«. Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo »OBJEM5« na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo sirotišnice v Indiji. Prispevajo lahko uporabniki storitev Mobitel, SiMobil, TUŠ-MOBIL in T-2. Več na spletni strani www.objemljubezni.com. Ljudje dobrih src, ki se želite pridružiti Društvu botrov otrok TWIMC ali kako drugače pomagati, se lahko obrnete na Društvo botrov otrok TWIMC, Neveljska pot 16, Kamnik, telefon: 040 296 531 - Lidija, 041 705 732 - Igor ali facebook profil Društvo botrov otrok TWIMC. Če želite direktno donirati za izgradnjo sirotišnice, donaci-je sprejemajo tudi na Društvu botrov otrok TWIMC, TRR 1010-0005-0872-324 pri Banki Koper. ANITA MEJAČ Na dobrodelno predstavo ali tek z namenom pomagati Lions klub Kamnik, v katerega je včlanjenih 23 članic in članov, uresničuje svoje poslanstvo človekoljubnosti, pomoči invalidom, ostarelim, bolnim, varstvu otrok in socialno ogroženim družinam tudi z dobrodelnimi srečanji in predstavami, kjer zbirajo dobrodelne prispevke. Sodelujejo tudi na množičnih akcijah v okviru Districta 129, občine in države. _ Tako so v aprilu pripravili dve predstavi v Domu kulture Kamnik. Člani amaterske gledališke skupine Jože Gostič iz Homca so uprizorili komedijo »Niti tat ne more več pošteno krasti«, dober teden dni pozneje pa so skupaj s Kulturnim društvom Tuhinj pripravili gostovanje znanega umetnika Zijaha Sokoloviča, ki je nastopil s kabaretom »Meduigre 0-24«. Obe predstavi sta bili zelo dobro obiskani in nasmejali obiskovalce do solz. A glavni namen je bil dobrodelne narave - pomoč invalidu Ninu Ra-koviču za nakup novega prilagojenega avtomobila za prevažanje z invalidskim vozičkom. Lions klub Kamnik je tudi s pomočjo predstave znanega umetnika Zijaha Sokoloviča pomagal invalidu Ninu Rakoviču k nakupu novega prilagojenega avtomobila. Foto: Nina Klisarič. Kot nam je v pogovoru povedal Igor Jurič, predsednik Lions kluba Kamnik, so v letošnjem letu finančno podprli odpravo študentov medicine, ki bodo kot prostovoljci delovali na Madagaskarju, nekaterim družinam so podarili pakete s hrano, denarno podprli predstavo gledališke skupine slepih in slabovidnih, poleg tega štipendirajo študentko na Pravni fakulteti. »Eden viškov naše dejavnosti v letošnjem lionističnem letu, ki se izteče 30. junija, ko se konča tudi moj enoletni mandat, pa bo dobrodelni tek v Arboretumu Volčji Potok. 19. maja ob 10. uri ga organiziramo skupaj z Lions klubom Domžale ob pomoči obeh Leo klubov. Teka se bodo udeležili nekateri znani športniki: Jakov Fak, Miro Kregar, Matic Romšak, Miran Stanovnik in še kdo, prav tako bodo na teku vsi župani občin, ki jih 'pokrivamo' (Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin). Za razpoloženje bodo skrbeli Radio Hit in domžalska godba. Del zbranega denarja s startnino bomo kamniški lionsi poklonili Ciriusu, Domžalčani pa bodo odločitev še sprejeli. Poleg teka na 3 in 5 kilometrov bo možna tudi nordijska hoja. Na koncu bo možnost tudi teka z zavezanimi očmi ob pomoči spremljevalca, da bomo opozorili na težave, s katerimi se soočajo slepi in slabovidni«, je nov športno-humanitarni dogodek Lions kluba Kamnik z zadovoljstvom predstavil Igor Jurič. Želimo le še dobrega vremena, da bi privabilo čim več tekačic in tekačev, ki bodo tekli ne le za zdravje in rekreacijo, pač pa tudi za dober namen. SAŠA MEJAČ Kristina in Matevž zmagala v super sprint duatlonu Ribnica w r «v • 1 1* Vii> Kamničani uspešno zaključili kegljaško ligaško sezono Triatlonci so se po trdem zimskem delu končno pomerili na prvi tekmi državnega pokala letošnje sezone. Vremenske razmere v Ribnici že nekaj let niso bile prijazne za mlade tekmovalce. Tokrat je bilo drugače. Idealno vreme je vsem tekmovalcem omogočilo optimalen nastop. To je najbolj pomembno za najmlajše, ki jim še primanjkuje izkušenj na spolzkem cestišču. Tekmo v sprint duatlonu sta dobila hrvaška du-atlonka in hrvaški duatlonec. Super sprint duatlon sta si pritekla Ka-mničana Kristina Uršič in Matevž Planko. Tudi drugi kamniški triatlonci so dosegli številne uspehe, še posebej v najmlajših kategorijah. V CICI DUATLONU (500 m teka - 2 km kolesa - 250 m teka) so tekmovalci šole triatlona Trisport pobrali največ medalj: cicibanke: 1. Vita Škrjanec, 2. Manca Maradin, 3. Zala Humar cicibani: 1. Aljaž Udovič, 2. Domen Bojanc ml. deklice: 1. Neža Gradišek ml. dečki: 2. Nejc Podgoršek SUPER SPRINT DUATLON (2 km teka - 8 km kolesa - 1 km teka: st. deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Ajda Ahačič st. dečki: 1. Jan Škrjanc kadetinje: 1. Kristina Uršič, 2. Tinkara Capuder kadeti: 1. Matevž Planko, 2. Klemen Bojanc, triatlon za vsakogar: 3. Jan David Klenjak V SPRINT DUATLONU (5 km teka - 20 km kolesa - 2,5 km teka) velja omeniti absolutno 9. mesto Domna Hribarja (3. mesto v kategoriji članov), 2. mesto Leona Obreza v kategoriji ml. mladincev in 4. mesto Jana Lipovška v kategoriji st. mladinci. Zmagovalci hitrih duatlonskih tekem so prav vsi tekmovalci. Tisti bolj izkušeni zaradi trdega dela, ki ga vlagajo poleg svojih vsakodnevnih obveznosti, Tekmovalci Šole triatlona Trisport. najmlajši pa zaradi poguma, vztrajnosti in pridnega dela. Velike zasluge za uspehe gre pripisati mladim trenerjem Šole triatlona Trisport. Druga tekma državnega pokala bo Triatlon Ptuj 12. maja. Več o triatlonskih tekmah na www.tzs.si; šolo triatlona Trisport pa najdete na facebooku. Zmagovalec super sprint duatlona Matevž Planko. Na prvi tekmi sem se pogovarjala s tremi mladimi kamniškimi triatlonci. Za enajstletno Majo Berlisk je bila to prva tekma. Kljub temu, da pridno trenira, je bilo potrebno veliko poguma. Vzpodbujala sta jo mami Anita in ati Gregor, ki sta tudi sama člana TK Trisport. Devetletni Aljaž Udovič in leto starejši brat Jaka trenirata triatlon že tretje leto. Na tekmah jih vzpodbujata mami Nina in oči Boštjan, kije sam navdušen kolesar. Fanta sta izredno simpatična in nasmejana. Aljaž je bil nadvse ponosen, saj mu je v hudi konkurenci uspelo zmagati. Kdo vas je navdušil za triatlon in koliko časa že trenirate? Maja: Za triatlon sem se odločila, ker me je zanimalo, kakšen šport je to. Triatlon treniram približno pol leta. Aljaž: Treniram že tri leta. Prej sem treniral plavanje. Ker sem poleg tega rad tudi tekel in kolesaril, me je mami navdušila za triatlon. Triatlon imam zelo rad. Najljubši so mi suhi treningi, ker veliko tečemo. Jaka: Treniram tri leta. Navdušil me je oči, ker mi Maja Berlisk. Aljaž in Jaka Udovič. je kazal posnetke Ironmana. Ali je težko usklajevati šolske obveznosti in šport? Maja: Niti ne, ker imam ob torkih, sobotah in nedeljah tudi čas za šolo. Aljaž: Ja kar. Včasih je težko, ker imamo v šoli veliko nalog. Včasih mi zmanjkuje časa za učenje. Jaka: Ne, ker naredim vse ob pravem času. Katera disciplina vam je najljubša, v kateri ste najboljši? Maja: Najbolj sta mi všeč plavanje in kolo. Tek mi ni tako všeč, čeprav kar rada tudi tečem. Aljaž: Najljubši mi je tek in pri teku sem tudi najboljši. Jaka: Najljubša sta mi plavanje in kolesarjenje, najboljši pa sem na kolesu. Kateri dogodek s tekem vam je ostal najbolj v spominu? Maja: Ko sem prišla na cilj čisto zadihana in nasmejana. Aljaž: V spominu mi je najbolj ostala letošnja tekma duatlona v Ribnici, ker sem prvič zmagal. Spomnim se startov triatlona in akvatlona, ko čakamo v vodi in je zelo mrrrrrraz. Na tekmi so mi najljubše tri stvari (v tem vrstnem redu): tekma, podelitev in hrana. Všeč mi je, ker so tekme v različnih krajih in se vedno sprehodimo po mestu. Na tekmah se vedno zelo zabavamo. Jaka: Najbolj so mi ostale v spominu kokosove kroglice na cilju tekme v Ribnici. Tudi meni je ostala v spominu mrzla voda na startu akvatlona na Ptuju. Načrti za letošnjo sezono? Maja: Da bom jemala triatlon resno, kot vsi uspešni triatlonci. Aljaž: Želim si biti čim boljši in se udeležiti vseh tekem, da bi zbral čim več točk v skupnem seštevku. Jaka: Potrudil se bom po svojih najboljših močeh, da bom na tekmah čim boljši. Moj cilj je tudi pojesti čim več sladkarij na cilju. Kdo je vaš vzornik? Imate tudi načrte za prihodnost? Maja: Trenutno ga še nimam. Želim pa si, da bi bil cel Trisport prvi v evropskem merilu. Aljaž: Moj vzornik je Matevž Planko, ker je zelo dober. Ko bom večji, želim iti na olimpijske igre. Jaka: Moj vzornik je Domen Hribar, ker veliko ve o triatlonu in je dal skozi že veliko tekem in je zelo dober. Velikih ciljev nimam, bilo pa bi super, če bi šel na olimpijske igre. Kaj menite o trenerjih? Maja: Miha Rojc in Teja Jazbinšek sta najboljša trenerja. Aljaž: Nataša je zelo prijazna in dobra trenerka. Všeč mi je, da nas »gon' na polno«. Teja se zelo rada heca, pri njej so treningi zabavni. Jaka: Nataša je zelo prijazna. Teja se pa zelo rada heca in ni stroga. Pogovarjala se je ROMANA CAPUDER Foto: Tomaž Vrtačič Pred kratkim se je končalo ekipno DP. Moška ekipa Kamnik Calcit je bila zelo uspešna: s trinajstimi zmagami in le petimi porazi so člani osvojili naslov podprvakov. Kljub temu je ostal grenak priokus, saj je bil dosegljiv naslov državnega prvaka, kar pa ostaja cilj za naprej. Na začetku sezone so imeli nekoliko manj sreče, kar je usodno vplivalo na nadaljevanje lige, ko so gostovali v Mariboru pri prvakih Konstruktorja, kasneje pa so imeli lepo priložnost, da se vrnejo v igro za prvaka. Spomladi so doma deklasirali Mariborčane. Žal je nekaj manjših napak na gostovanju v Kranju in Tržiču odneslo priložnost za naslov - na koncu so jim zmanjkale le štiri točke do njihovega prvenca. Večinoma je ekipa odigrala dobro sezono. V ekipo se je zelo dobro vklopil re-prezentant Klemen Mahkovic, ki je tudi eden od adutov na ekipnem SP na Madžarskem, kjer Slovenija brani bronasto medaljo. Dolgo časa se je lovil Damjan Hafnar, drugi novinec, toda na koncu je dokazal, da je odlična okrepitev. Malce slabša sta bila Marko Oman in Franc Grubar, ki sta se soočala s številnimi boleznimi in poškodbami. Ekipi so se uspešno priključili mlajši igralci, ki so sicer nastopali v glavnem v drugi ekipi, ta pa je na koncu v drugi ligi zasedla odlično tretje mesto. Igralci Calcita so na zadnjem domačem srečanju dosegli izvrsten ekipni rekord, ki je hkrati tudi rekord kegljišča v Kamniku. Nova znamka sedaj znaša - 3681 kegljev. Dekleta so pristala na končnem četrtem mestu, kar je bilo dovolj za izpolnitev načrta - uvrstitev v Evropo. Obe ekipi tako konec septembra nastopata v Evropi, moški na Evropskem Pokalu, ženske pa DP za posameznike in v kombinaciji za člane Damjanu Hafnarju naslov prvaka v kombinaciji Končalo se je DP v članski konkurenci za posameznike in v kombinaciji. Pot do finala je vodila preko regijskih prvenstev: v prvem krogu finala je nastopilo 56 igralcev iz cele Slovenije, od tu pa potem 16 najboljših, ki so v dvobojih na izpadanje prišli do konca tekmovanja. V ženski konkurenci v prvem krogu, ki je potekal v Cerknici in v Kranju, ni bilo pretirane sreče za igralke iz Kamnika. Majda Lužar je osvojila 36. mesto, Irena Koprivc je pristala na 25. mestu, pohvale si zasluži mlada Tadeja Kokalj, ki je končala na 22. mestu, za napredovanje pa ji je zmanjkalo le 26 kegljev. Zato pa so bili v KK Kamnik toliko bolj navdušeni v moški konkurenci, kjer je bil Calcit celo najuspešnejši klub. Po prvem krogu, ki je bil odigran v Novem mestu in Rušah, sta se med 16 najboljših uvrstila Klemen Mahkovic in Damjan Hafnar. V drugem krogu na izpadanje v Kranju (osmina finala) sta bila oba zelo uspešna in se uvrstila med osmerico najboljših. Prvi rezultat je obenem štel tudi za kombinacijo. V tej disciplini (seštevek prvih treh nastopov) je bil najboljši Damjan Hafnar, ki je s 1846 keglji postal državni prvak v kombinaciji. Odličen je bil tudi Klemen Mahkovic, ki je v konkurenci osvojil četrto mesto (1827 kegljev). Do tretjega mesta sta mu zmanjkala le dva keglja, do drugega pa štirje. Tudi četrtfinalni dvoboj sta Kamničana dobila. Na- članu Bresta iz Cerknice. Naslov podprvaka med posamezniki je za Hafnarja velikanski uspeh, saj že vrsto let ni nastopal na DP za posameznike. DP v sprintu za mlajše člane (U-23) Peter Jantol do naslova podprvaka Slovenije Konec aprila je bilo na sporedu DP v sprintu za mlajše člane. V Medvodah sta nastopili dve igralki KK Kamnik: Klari Koprivec je spodrsnilo v osmini finala in je na S trinajstimi zmagami in le petimi porazi so člani Calcita osvojili naslov državnih podprvakov. na NBC Pokalu v Nemčiji. Igralke Ete so imele priložnost doseči drugo in tretje mesto (zmanjkali sta jim dve oziroma le ena točka); resnično škoda, da so na nekaterih tekmah zapravljale ugodne rezultate, toda v osnovi so lahko zadovoljne. Kakovosti ekipe se vedno bolj približuje sedemnajstletna Klara Koprivec, ostaja pa upanje, da ji bo sledila še kakšna mlajša igralka. PIKADO LIGA Bližajo se končni boji v pikado ligi, do konca je namreč le še šest krogov. Nekateri favoriti so se opekli in kot kaže bo bitka za tretje mesto zanimiva in napeta do zadnje tekme. Ekipa Ježovc ima le točko prednosti pred mlado in ambiciozno ekipo Sušnik. V igri za prvaka pa je desetkratni prvak Bac 1 klonil pred odlično ekipo Cali-fornije z Doba. Boji so bili izredno napeti in zanimivi, a se je tokrat sreča poigrala z ekipo Bac 1. Tudi na dnu lestvice ni nič novega, le v drugem delu se je ligi priključila ekipa BM Bara s Steletove ulice v Kamniku. Vse ekipe so dokaj izenačene, nihče pa noče biti zadnji in do konca prvenstva bo še zelo zanimivo. B. R slednji dan sta se v Postojni pomerila skupaj: v izredno napetem in dramatičnem srečanju je na koncu slavil izkušenejši Hafnar, medtem ko je Mahkovicu pripadlo končno tretje mesto. V velikem finalu je bil Damjan Hafnar dolgo časa v igri za še drugi naslov prvaka, a mu je na koncu zmanjkalo moči in koncentracije, zato je moral stisniti roko mlajšemu tekmecu, sicer reprezentantu Mateju Lepeju, Peter Jantol s srebrom na DP v sprintu za mlajše člane. koncu osvojila 9. mesto. Za mesto boljša je bila Tamara Pevec, ki je nekoliko presenetila z uvrstitvijo v četrtfinale. Žal je bila v boju za odličje neuspešna proti mladinski reprezentantki Anji Dobra-vec iz Celja in je na koncu osvojila drugo mesto. Fantovsko tekmovanje v Novi Gorici je bilo zelo dolgo, a zanimivo zaradi številčne udeležbe. Igralci KK Kamnik so bili zelo uspešni: v osmini finala so izpadli Jakob Jančar (16. mesto), Gregor Poljanšek (15. mesto) in Rok Jantol (13.mesto). V četrtfinalu je tekmovanje zaključil Uroš Poljanšek, ki je izgubil proti Tržičanu Blažu Čerinu in je zasedel končno 7. mesto. Najbolj razpoložen je bil Peter Jantol, ki je v polfinalu izločil Čerina. V velikem finalu se je pomeril z Mariborčanom Markom Novarličem. Vsakemu igralcu je pripadel po en niz. V dodatnih metih je Jantol izgubil s 17:20. Osvojitev srebra v tej novejši disciplini je največji uspeh za Petra Jantola, ki je velik adut Kamničanov. Obenem je to nov dokaz, da se v Kamniku zelo dobro dela z mladimi. STANE KADUNC Ekipa Ježovc v boju za najvišja pikaderska mesta. L E S T V I C A : 1. CALIFORNIJA 318:130 53 6. 2. BAR BAC 1 337:111 49 7. 3. JEŽOVC 246:202 35 8. 4. SUŠNIK BAR 243:205 34 9. 5. BAR BAC 2 237:211 29 10. PETER PAN 205:243 21 PIVNICA ST. TRG 203:245 18 RUŠOVC 191:257 18 KOSTELAR 197:251 17 BM BAR 60:100 40 Iz tabora Calcit Volleyball Ostalo le pri željah Čeprav so odbojkarice Calcit Volleyball po prepričljivi zmagi v finalu pokala Slovenije veljale za favoritinje tudi v finalu končnice državnega prvenstva, so še tretjič zapored morale priznati premoč Nove KBM Branik. Kamničanke so imele kar dve priložnosti za drugo letošnjo domačo lovoriko in drugi naslov državnih prvakinj, vendar so prvo zapravile po slabi igri v Mariboru v četrti finalni tekmi končnice, drugo pa po porazu v petem nizu odločilne pete finalne tekme. Tako so v domačem prvenstvenem tekmovanju osvojile drugo mesto. Ob osvojenem pokalnem naslovu, tretjem mestu v srednjeevropski ligi in osmini finala v pokalu challenge bi težko rekli, da je za njimi slaba sezona. Ravno nasprotno, čeprav je res, da so tako vodstvo kluba kot igralke in navijači pričakovali še naslov državnih prvakinj. Da odbojkaricam Calcit Volley- balla dvorana Lukna očitno ne leži, se je ponovno pokazalo v četrti finalni tekmi končnice. Kamničanke so sicer v tej dvorani pred tremi leti osvojile naslov državnih prvakinj, vendar po tem nepozabnem slavju zmagale le še enkrat, v prvem delu letošnje srednjeevropske lige. tjem pa so doživele pravi polom, saj so osvojile le šest točk, pa tudi v četrtem so bile daleč od uspeha. »Nismo izkoristile tistega, kar nam je bilo dano. Namesto da bi po domači zmagi s 3:0 v Maribor prišle odigrati mirno tekmo, preprosto nismo naredile tistega, kar bi morale. Normalno je, da se Mariborčanke niso predale, me pa smo očitno mislile, da bomo do zmage prišle na lahek način. Ampak tako je to v športu. Upam, da bomo v nedeljo prikazale boljšo igro in dokazale, da smo najboljša ekipa v Sloveniji,« je po porazu v Mariboru povedala kapetanka kamniške ženske ekipe Petra Kramolc. Odločilno tekmo finala so Ka-mničanke začele odlično, toda že v drugem nizu so na dan prišle vse njihove slabosti v drugem delu sezone. Sprejem začetnih udarcev ni bil najboljši, temu primerna je bila učinkovitost v napadu, pa tudi v bloku so bile slabše. Drugi niz je tako pripadel mariborskim odboj-karicam, tretji Kamničankam, v četrtem pa so vajeti v svoje roke spet prevzele mlade odbojkarice Nove KBM Branika. V petem nizu so Kamničanke izid na dvanajsti točki še izenačile, nato pa so bile usodne v Mariboru, več o vzrokih za poraz pa bom povedal po dokončni analizi,« je po izgubljenem naslovu dejal Oleg Gorbačov, trener Calcitovk. Več razlogov za dobro voljo je imel trener Nove KBM Branika Bruno Najdič, ki je po novem državnem naslovu mariborske ekipe dejal: »Pred začetkom finalne serije smo rekli, da moramo vsako tekmo igrati zase, da moramo vsak niz igrati zase in to ne glede na to, do česa na igrišču prihaja. Se pravi, pozabiti na vse, kar je bilo dobrega, pozabiti na vse, kar je bilo slabega in se osredotočiti samo na vsako točko. Peti niz je vedno loterija, imeli smo ga pod kontrolo, na koncu je vseeno prišlo do izenačenja na dvanajsti točki, toda zmogli smo dovolj moči za zmago. Za nami je izredno težka tekma za obe ekipi, predvsem pa je bila to strašno dobra reklama za slovensko žensko odbojko, ki ima veliko perspektivo.« V moški reprezentanci tudi kamniška odbojkarja Prejšnji petek je s pripravami začela moška slovenska reprezentanca, ki jo čakata dve pomembni preizkušnji. Prva bo na sporedu od 24. do 26. maja, ko se bo v ljubljanskih Stožicah odvijal prvi Takrat jim je po zaostanku z 0:2 v nizih uspel popoln preobrat. Toda že v polfinalu srednjeevropske lige so jih Mariborčanke gladko premagale, nato pa so bile boljše tudi v drugi finalni tekmi končnice letošnjega državnega prvenstva. Po prepričljivi zmagi na domačem igrišču v tretji finalni tekmi so varovanke Olega Gorbačova pred novim gostovanjem bile že tik pred končno zmago. Vendar se je zalomilo že v prvem nizu. Drugega so tudi z nekaj sreče dobile, v tre- lastne napake in sanj o naslovu državnih prvakinj je bilo konec. »Težko je reči, kje se nam je zataknilo po osvojeni pokalni lovoriki, toda v vseh tekmah, vključno z današnjo, ki smo jih izgubili proti Novi KBM Braniku, nismo igrali tako, kot bi morali. To verjetno vedo tudi igralke same. Skušali smo marsikaj, da bi prišli do svoje igre, vendar nam žal ni šlo. Napaka je bila, da smo sploh dovolili, da je prišlo do pete tekme. Svojo priložnost smo zapravili na prvi tekmi krog kvalifikacij za nastop na SP, ki bo prihodnje leto na Poljskem. Najboljši slovenski odbojkarji bodo igrali proti Izraelu, Madžarski in Moldaviji, le prvo mesto prinaša neposredno uvrstitev v tretji, zadnji krog kvalifikacij, medtem ko bo drugouvrščena ekipa igrala še drugi krog kvalifikacij. 2. junija bo slovenska reprezentanca v Kašteli igrala proti Hrvaški prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za nastop na letošnjem septembrskem evropskem prvenstvu na Danskem in Poljskem. Povratna tekma bo šest dni pozneje v Sto-žicah, zmagovalec tega dvoboja pa bo konec septembra igral v skupini C, v kateri so že reprezentance Srbije, Finske in Nizozemske. Med sedemnajstimi izbranci selektorja Luke Slabeta, ki je še v lanski sezoni vodil odbojkarje Calcita, v letošnji pa je z ACH Volleyjem osvojil naslov državnega prvaka, sta tudi dva odbojkarja Cal-cit Volleyballa, organizator igre Jan Brulec in sprejemalec Jan Pokeršnik. Kadeti in kadetinje na mednarodnem turnirju v Beogradu V najmlajših kategorijah so zaradi prvomajskih počitnic počivali, vendar pa to ne pomeni, da njihovi igralci niso bili aktivni. Predvsem to velja za obe kadetski ekipi Calcita, ki sta nastopili na 48. mednarodnem turnirju v Beogradu. V konkurenci kadetinj, ki jih je vodil Franci Obolnar, so Kamničanke tekmovanje končale na sedemnajstem mestu. Prvo mesto so osvojile Beograjčanke, ki so v finalu premagale Ljubljančanke. V konkurenci kadetov so prvo mesto osvojili odbojkarji Maribora, ki so bili boljši od Zagrebčanov. Žal pa so s porazom beograjski turnir končali varovanci Aleša Hribarja, ki so tekmo za končno enajsto mesto dobro začeli, nato pa popustili in v dramatičnem tie-breaku ostali praznih rok, saj jih je Požarevac premagal z 2:1. MIHA ŠTAMCAR To nedeljo bodo v Stranjah odbojkarice Calcita v mali odbojki prvič v zgodovini kluba gostile polfinalni turnir za državno prvenstvo. »Navijači so seveda izredno dobrodošli, saj bo šlo za naporen turnir, boj za naslov državnih prvakinj pa prinašata samo prvi dve mesti. Dobro poznamo odlično ekipo iz Grosupljega, pa tudi ekipo Formisa, kateri smo morali priznati premoč na lanskem finalnem tekmovanju. Popolna neznanka za nas so odbojkarice iz Murske Sobote, s katerimi se bomo pomerile v prvem krogu,« je pred nedeljskim polfinalnim turnirjem v Stranjah povedala Živa Cof, trenerka prve ekipe Calcita v mali odbojki. LOKOSTRELSKA TEKMA FITA 70/50m krog + OK - SREDNJEEVROPSKI POKAL Lokostrelski praznik v Mekinjah Člani Lokostrelskega kluba Kamnik smo v soboto, 27. aprila, organizirali pravi lokostrelski praznik na nogometnem stadionu v Mekinjah. Zaupana nam je bila zahtevna organizacija lokostrelske tekme za Srednjeevropski pokal FITA 70/50m krog + OK, ki jo je slovesno odprl župan občine Kamnik Marjan Šarec skupaj s predsednikom Lokostrelske zveze Slovenije Tomažem Urlepom, predsednikom športne zveze Kamnik Branetom Golubovicem in predsednikom LK Kamnik Janezom Čiričem. Tekme se je udeležilo 156 tekmovalcev iz 57 klubov iz 7 držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Slovaške, Madžarske in Srbije. Tekmovali so v starostnih kategorijah kadeti (-nje), mladinci (-ke) in člani (-ce), kakor je tudi predpisano za srednjeevropska tekmo- vanja. Ker je ta vrsta tekme šele v razvoju, smo ob zbiranju prijav presenečeni ugotovili, da je s strani tekmovalcev iz Slovenije kot iz tujine vse več zanimanja, kar je razvidno iz števila prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev v vseh treh starostnih kategorijah. To pa je dobra novica, kajti le tako se lahko tekmovalci in tekmovalke pomerijo v mednarodni konkurenci. Organizacijski odbor LKK se je na tekmo pripravljal dva meseca. Zavedali smo se, da gre Tekme za Srednjeevropski pokal na stadionu v Mekinjah se je udeležilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih držav. Rezultati Kamničanov: Člani: 1. mesto: JAKA KOMOČAR 2. mesto KLEMEN ŠTRAJHAR 8. mesto: DEN HABJAN Članice: 1. mesto: MATEJA ANDREJKA Mladinke: 8. mesto: MAJA FIDERŠEK Kadeti: 3. mesto: GAŠPER ŠTRAJHAR 4. mesto: LUKA ARNEŽ 5. mesto: GAŠPER TONIN 9. mesto: LUKA GJURIN Kadetinje: 1. mesto: BARBARA ŠTEFULA 9. mesto: MAŠA RAJH za zahtevno organizacijo, ki je bila zaupana našemu klubu. Znano je, da imamo znanje in odlično ekipo ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in posledično brezhibno organizirati takšen dogodek. In tokrat je bilo na naši strani tudi vreme, ki je kljub slabi vremenski napovedi zdržalo do pospravljene zadnje tarče in zloženega zadnjega šotora, potem pa se je ulilo. Izredno veseli pa smo bili tudi uspehov kamniških tekmovalk in tekmovalcev, za katere smo uspešno navijali v izločilnih dvobojih. Kar pet medalj so pristreljali naši fantje in dekleta, katerim iskreno čestitamo, prav tako pa čestitamo tudi vsem tistim kamniškim fantom in dekletom, ki so se srčno borili, toda na koncu morali priznati premoč boljšega nasprotnika. LKK Rožle Repič na državnem prvenstvu pristreljal bron Kamniški strelci na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem niso ostali praznih rok. Rožle Repič je bil v Cerknici med mladinci z zračno pištolo po rednem delu drugi, v finalnem nastopu pa mu je zmanjkalo nekoliko zbranosti in je zdrsnil na tretje mesto. Z januarjem so bila sprejeta nova pravila strelskih tekmovanj, ki določajo, da se v finalnem nastopu prednost iz rednega dela tekmovanja ne upošteva. Po starih pravilih bi Repič sicer osvojil drugo mesto. V svojem krstnem državnem prvenstvu v streljanju s standard puško se je s četrtim mestom med kadeti izkazal Maks Šorn. Z rezultatom 379 krogov je le za dva kroga zaostal za zmagovalcem. Mladi strelski up, ki med svojimi lovorikami že ima državni naslov v najmlajših kategorijah, je prav na državnem prvenstvu dosegel enega svojih najboljših rezultatov in pokazal, da je najboljši, ko je to najbolj potrebno. Letošnjo sezono je na petem kolu zasedel drugo mesto, na regijskem prvenstvu Gorenjska pa prepričljivo zmagal. Med članicami je peto mesto zasedla Kaja Repič, ki je podobno kot brat Rožle v finalnem nastopu izgubila eno mesto. Da je finalni nastop po novih pravilih psihološko zelo zahtevna preizkušnja, je na lastni koži občutila tudi Kajina konkurentka Živa Dvoršak, srebrna iz letošnjega evropskega prvenstva v članski konkurenci. Strelka SD Olimpije je kljub izkušnjam z olimpijskih iger, svetovnih pokalov in evropskih ter svetovnih prvenstev v finalu zasedla drugo mesto. V rednem delu je s 399 krogi tekmicam sicer dala vedeti, da je v dobri formi, psihično pa kljub temu ni zdržala. Na marčevskem domačem odprtem prvenstvu gorenjske regije je kamniška članska ekipa s puško zaradi bolezni nastopila v okrnjeni zasedbi in za las zgrešila zmago. Dva tedna pozneje pa so Boštjan Fabjan, Damjan Burja in Jure Ugovšek pokazali kdo je najnatančnejši na Gorenjskem. V posamični tekmi strelcev z zračno puško so zasedli prva tri mesta. Fabjan in Ugovšek sta imela enak rezultat - 582 krogov, a je bil Fabjan natančnejši v zadnjih desetih strelih, Burja pa je bil tretji s 580 krogi. V skupnem seštevku so za suverenih 37 krogov premagali strelce iz Jesenic. Na državnem prvenstvu tega uspeha niso uspeli nadgraditi. Sicer so bili najboljša ekipa Gorenjske, med 21 ekipami pa so ob slabšem rezultatu Ugovška (569 krogov) zasedli 8. mesto. S 586 krogi je blestel Fabjan, ki je za krog zgrešil finalni nastop. Med cicibani je Anže Kotnik na svojem prvem državnem prvenstvu osvojil 40. mesto. Sabina Šorn, ki je letos osvojila svojo prvo medaljo na državni ligi za pionirke, se je solidno odrezala in osvojila 13. mesto. Ob pridnem treniranju ji bitka za najvišja mesta v svoji kategoriji v naslednjih dveh letih ne bi smela uiti. Pionirji so se odrezali nekoliko pod pričakovanji, Gregor Kukovič je zasedel 36., David Hodnik 47., Luka Mestek 66. in Žiga Mikeli 68. mesto. Vabljeni, da si na kamniškem strelišču (nad kegljiščem zraven nogometnega stadiona) ogledate treninge in se po napotkih usposobljenih trenerjev tudi preizkusite v tej disciplini. V močni konkurenci smo dobili nove državne prvake Finale državnega prvenstva Slovenije v kickboxingu po pravilih svetovne organizacije WAKO v disciplinah light contact, kick light in K-1 rules je postreglo z odličnimi in napetimi borbami. Tako se je v soboto, 13. aprila, v Novi Gorici na finalu zbralo skupno 160 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov, ki so se borili za turnirsko zmago in naslove državnih prvakov za leto 2013. Iz Kluba borilnih veščin Domžale so z zmago postali Državni prvaki za leto 2013: iz Komende Teja Mihelčič, disciplina starejše kadetinje -46 kg, iz Komende Teja Mihelčič disciplina starejše kadetinje -50 kg, iz Kamnika Andrej Repnik disciplina mladinci -63 kg, iz Kamnika Andrej Repnik disciplina mladinci -69 kg, iz Kamnika Matej Balantič disciplina člani -84 kg, iz Domžal Marjan Bolhar disciplina člani -79 kg. Kamničan Matej Balantičje po dolgem premoru zaradi poškodbe kolena s svojim nastopom navdušil dvorano in osvojil naslov državnega prvaka med člani -84 kg. Učenci OŠ Stranje uspešni na DP v krosu Ana Milovič in Rok Sušnik sta državna prvaka, Rok Podbregar podprvak Na državnem prvenstvu vkrosu za osnovne šole v Novem mestu so se odlično odrezali tekači OŠ Stranje. Med učenci /učenkami l. 2001 (vseh 133) sta na 1000 m suvereno zmagala in dosegla naziv državnega prvaka/prvakinje Rok Sušnik (3:28.1) in Ana Milovič (3:34.1), prav tako je šlo v Stranje tudi ekipno 1. mesto (Rok Sušnik, Luka Uranič, Nejc Uršič, Ana Milovič, Manca Oražem, Ada Osolnik ). Med učenci/učenkami I. 2002 (vseh 131) je na 1000m Rok Podbregar dosegel naziv državnega podprvaka (3:44.7), četrta je bila Neža Mohar Gradišek, ekipno ( Rok Podbregar, Vid Kališnik, Pia Remec, Neža Mohar) so dosegli 4. mesto. Med 114 učenci l. 2000 so si sledili: Miha Oražem (13.), Anže Kališnik (29.), Jakob Krt (39.). Učenci /učenke l. 1999 v postavi Domen Obreza, Nejc Pančur, Katarina Humar, Nuša Uranič so dosegli ekipno 3. mesto. Uspeha in dosežkov naših tekačev sva se veselili Špela Kobetič in Špela Papež. MIRA PAPEŽ Rok Podbregar kot drugi v cilju. Dečki l. 2001 na startu. Kje, prijatelji, so leta sladka, ko smeje vse drobcene skrbi smo v najbolj tihe kote duše skrili, ko sreče žejni smo brez konca pili, kar nam je mlado, rosno jutro dalo? Kje, prijatelji, so leta sladka? Zdaj vemo, kako bila so kratka. Gotovo vsakdo med nami pogosto nostalgično pomisli na minula sladka brezskrbna leta, ko smo mladostno razposajeni gradili prijateljstva. Prijateljske vezi so se začele plesti v majhni podružnični šoli v majhni vasi Motnik, ki predstavlja nekakšno vez med Tuhinjsko dolino in Štajersko. Malo prebivalcev, malo učencev, a močna povezanost in prepletenost sta še vedno ključni značilnosti šole in vasi. To povezanost učenci občutijo, vendar se njene moči in njenih prednosti še bolj zavedo, ko odrastejo in ko jim ostanejo le spomini na sladke skupne dni. Poiskati priložnosti za skupno obujanje spominov na enega najbolj posebnih obdobij v življenju se je zdelo nekaterim predstavnikom generacij, ki so pred tridesetimi in več leti obiskovale motniško šolo, poseben izziv. V prijetno domačem ambien-tu gostilne Pri Flegarju je ideja postajala vse bolj oprijemljiva in počasi smo se člani organizacijskega odbora odločili, da je napočil čas, da se ideja realizira. Pomemben dan v kroniki nek- Srečanje Motničanov letnik 1960-1970 M danjih motniških učencev, rojenih med leti 1960-1970, je bil 26. februar 2013, ko je gostilna Pri Flegarju gostila 27 od 45 članov te generacije. Lastnica gostilne gospa Betka je odprla srečanje s toplim pozdravnim nagovorom, zbrane je nagovoril še gospod Jože Goltnik kot predstavnik organizacijskega odbora. Nekateri se nismo srečali že nekaj let in seveda smo hiteli pripovedovati drug drugemu, kako nas je vodila življenjska pot. Najbolj pa smo bili presenečeni, koliko spominov se je prebudilo v nas, o koliko smešnih, razburljivih, zabavnih, napetih pa tudi žalostnih dogodkih smo skupaj razpravljali, jih analizirali. Sproščen klepet nas je kar ponesel v čas preteklosti in nas spomnil, kako je naša klepetavost včasih povzročila jezo katerega od učiteljev, zdaj pa je bila dokaz, da je v nas ostala tista nepogrešljiva radovednost, sproščenost, domiselnost in zgovornost. Razpoloženje pa so še stopnjevali zvoki Vilijeve harmonike, ki so mnoge spodbudili, da so zaplesali. Druženje so z večerjo obogati- li Flegarjevi, ki so nas razvajali s svojimi dobrotami. Ob večerji smo se, kot se spodobi, nekoliko umirili, nato pa nadaljevali z živahno zabavo. Bili smo razigrani in poskočni in nihče ne bi uganil, da se bližamo Abrahamu ali pa smo ga že prestopili. Meh je raztegnil tudi Semprimožnikov Tone, član naše generacije, in rajali smo do zgodnjih jutranjih ur. Z nami se je v šoli potil tudi sedanji načelnik Upravne enote Ka- mnik Miha Novak in tudi on se je z veseljem odzval vabilu in pohvalil idejo o srečanju, ki naj bi ga odslej pripravljali vsakih pet let. Nekateri še živijo v Motniku, nekateri smo se sicer odselili, vendar trdne vezi z našo malo, skorajda idilično vasico, ostajajo in vsi se radi vračamo v kraj svojega otroštva Motnik in radi ob posebnih priložnostih, ki jih ni malo, obiščemo tudi šolo, ki nas je prva popeljala na pot, ki je vodila do znanja. IVA ŽUMER Občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za prenovo ogrevanja s toplotno črpalko V zadnjih dneh nas je vreme končno začelo razvajati s toplimi pomladanskimi temperaturami, zaradi česar so najbolj zadovoljni lastniki energetsko potratnih stavb, ki so morali v pretekli ogrevalni sezoni seči globoko v žep, da so si zagotovili topel dom. Ob trendu višanja cen energentov in usmeritvi k trajnostnemu razvoju se je že veliko ljudi odločilo za prenovo ogrevanja s toplotno črpalko, še več pa jih o tem razmišlja ali načrtuje za prihodnjo sezono. Tehnologija ogrevanja s toplotno črpalko izkorišča obnovljive vire energije, zaradi česar so možni zelo visoki prihranki, uporabnik pa je nagrajen z vrhunskim udobjem. Pa je res tako? Ob poplavi toplotnih črpalk na trgu izbira morda izgleda enostavna, vendar je ustrezno dimenzioniranje prvi pogoj, da boste s prenovo ogrevanja tudi zadovoljni. Poleg izbire ustreznega toplotnega vira je potrebno izbrati primerno moč toplotne črpalke. Ta se določi glede na toplotne izgube stavbe. Ker pri toplotni črpalki ne gre zgolj za zamenjavo kotla, ampak za spremembo toplotnega režima, je pred montažo potrebno preveriti tudi ustreznost ostalih elementov ogrevalnega sistema - cevne povezave, črpalke in grelna telesa, saj ti pripomorejo k občutno boljšem izkoristku. Pri izbiri smo najprej pozorni na tehnologijo toplotne črpalke, dejansko pa bi morali pozornost nameniti tudi izbiri ustreznega toplotnega vira. Med vsemi najbolj izstopa hibridna tehnologija, z bistveno večjim izkoristkom, manjšo porabo energije in posledično še nižjimi stroški ogrevanja, saj lahko koristi več različnih brezplačnih toplotnih virov, bodisi zrak, zemljo ali sonce, uporabni pa so tudi odpadna toplota iz proizvodnih procesov, odslužene greznice, vodnjaki in jame. Cenovno dostopnejše in zadnje čase bolj popularne inverterske toplotne črpalke pri zunanji temperaturi okoli ledišča in visoki zračni vlažnosti, kar je sicer značilno zimsko vreme za večino Slovenije, pogosto odtaljujejo zunanji izmenjevalec. Težava inverterskih toplotnih črpalk ni kompresorski del, pač pa zunanji izmenjevalec, ki je primeren za hlajenje, vendar premajhen za zanesljivo ogrevanje. Zaradi pogostih odtaljevanj, najmanj enkrat na uro, ogrevalna moč pade tudi za več kot 30%, hkrati se močno poveča poraba električne energije, med tem procesom pa se ogrevalni sistem ohlaja. Primerne so le za obalno regijo, ki ima milejšo klimo. Hibridna tehnologija je za odtaljevanje našla najbolj ugodno rešitev, saj odtaljuje manj kot enkrat na dan. S tem se zmanjša obremenitev kompresorja in ostalih vitalnih delov, kar poleg učinkovitega delovanja pomeni tudi dolgo življenjsko dobo in zanesljivost v najtežjih vremenskih pogojih. Toplotne črpalke najbolje delujejo v nizkotemperaturnem režimu, vseeno pa so proizvajalci velik del razvoja namenili visokotemperatur-nim toplotnim črpalkam, ki dosegajo temperaturo tudi do 65 °C. Kljub temu se pri tovrstnem ogrevanju stremi k čim nižji temperaturi v ogrevalnem sistemu, saj vsaka stopinja manj/več zviša/zniža učinkovitost za 2,5-3%. V krmilni elektroniki je integrirana kompletna avtomatizacija ogrevalnega procesa, ki zagotavlja maksimalno udobje in učinkovitost ogrevalnega sistema. Z ustrezno toplotno črpalko dosežemo skoraj idealno razporeditev temperature v prostoru in s tem poleg visoke energetske učinkovitosti tudi višjo kvaliteto bivanja. V Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica so vključeni ekološki kmetje iz šestnajstih občin širšega območja osrednje Slovenije, zato je občni zbor organiziran vsako leto na drugi lokaciji. Pred dvema letoma je bil v kamniški občini, letos pa po dolgih letih ponovno na Moravškem. Predsednik Janez Ocepek je podal obširno poročilo o delu v preteklem letu. To dokazujejo številna sodelovanja na raznih prireditvah, sejmih lokalnega značaja pa tudi večjih, kot je Narava in zdravje. Organizirana so bila razna izobraževanja, seminarji in dve strokovni ekskurziji (Čadrg in Gornja Avstrija). Nabavljene so bile še dodatne stojnice in predpasniki za prepoznavnost združenja. Vodstvo je skrbelo za obveščenost članov, za promocijo, javljali so se na številne razpise, da bi pridobili čim več sredstev za načrtovane projekte. Uspešno že deluje skupina proizvajalcev. Podobno bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu. Nadaljevali bodo odprte projekte in pričeli z novimi. Zbirajo predloge za ekskurzije, prizadevali si bodo povečati sodelovanje s šolami in fakultetami (tradicionalni slovenski zajtrk), intenzivno delali na področju partnerskega kmetovanja,... Pozval je člane, naj v večji meri sodelujejo pri septembrskem dnevu odprtih vrat. Predstavil je tudi ponudbo podjetja BTC, ki v nakupovalnem centru Qlandia v Kamniku ponuja ekološkim kmetijam možnost prodaje pridelkov in izdelkov, kar bi bilo pametno izkoristiti, le organizirati se je potrebno. Za delavnost ter vzorno in natančno vodenje je bilo vodstvo in celoten upravni odbor pohvaljen s strani nadzornega odbora. Od številnih povabljenih županov in drugih gostov sta se odzvala samo Tomaž Močnik iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, sicer tudi član združenja, in podžupan občine Lukovica Bojan Andrejka. Slednji je zaželel čim večjo domačo pridelavo hrane in zagotovil podporo občine Lukovica tudi za naprej. FRANCKA TOMAN Javni Zavod Mestne Lekarne zbira ponudbe za nakup poslovnih prostorov uprave v Kamniku Področje Kamnik center. Želimo prostore velikosti cca 300-350m2, minimalno pet pisarn z dnevno svetlobo, prostorza arhiv, večjo sejno sobo za 24 oseb, sanitarijami in pomožnimi prostori. V poštev pridejo novogradnje ali novoadaptirani objekti, z lastnim ogrevanjem, klimatizacijo, elektriko in vodovodom. Minimalno 6 lastnih parkirišč. Nezavezujoče ponudbe sprejemamo v pisni obliki najkasneje do 31. maja 2013 na naslov: Javni Zavod Mestne Lekarne, Sutna 7, 1241 Kamnik T MESTNE LEKARNE zau/iarym ^KQVIT Na gmajni 17a, cJ.o.& Mengeš ogrevanje | hlajenje | prezračevanje | solarni sistemi • VRHUNSKE TOPLOTNE ČRPALKE ECOTERM • PRENOVA OBSTOJEČEGA OGREVANJA; DO 75% NIŽJI STROŠKI CELOVITA REŠITEV ZA NOVOGRADNJO OB KONCU KURILNE SEZONE je najprimernejši čas za prenovo ogrevanja! JP] e.1' o m 041 460 380 | www.ekovit.si | info@ekovit.si Im Vi 1jIü-Ih-iu -hI.i fiaiiiniL f.> VPIS UČENCEV za šolsko LETO 2013/14 Vpis učencev brez sprejemnega preizkusa PLES. PRIPRAVNICA otroci stari 6 do 11 let PRED. GLAS. VZGOJA rojeni leta 2008 GLAS. PRIPRAVNICA rojeni leta 2007 Vpis učencev s sprejemnim preizkusom VIOLONČELO* od 7 do 9 let VIOLINA* od 7 do 9 let VIOLA* od 11 do 13 let TUBA* od 11 do 18 let TROBENTA* od 9 do 11 let TOLKALA* od 9 do18 let SAKSOFON od 10 do 12 let ROG* od 9 do 11 let POZAVNA* od 9 do 18 let PETJE od 17 do 24 let ORGLE do 18 let OBOA* od 10 do 12 let KLJUNASTA FLAVTA od 7 do 9 let KLAVIR od 7 do 9 let KLARINET* od 10 do 12 let KITARA od 8 do 10 let HARMONIKA od 7 do 9 let FLAVTA od 10 do 12 let DIATONIČNA HARMONIKA od 9 do 11 let CITRE od 9 do 11 let Prednost pri vpisu imajo orkestrski instrumenti*. Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisna mesta. • Prijava novih učencev na sprejemni preizkus bo potekala v tajništvu Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11, Kamnik v ponedeljek, 20. maja 2013, od 7.00 do 14.00 ali v torek, 21. maja 2013, od 7.00 do 14.00 ali v sredo, 22. maja 2013, od 7.00 do 19.00. • Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Glasbene šole Kamnik in sicer za trobila, instrumente s tipkami in godala v petek, 24. maja 2013, od 16.00 do 19.00, za petje v petek, 24. maja 2013, od 18. 00 do 20.00, za pihala, brenkala in tolkala v soboto, 25. maja 2013, od 9.00 do 11.00. O rezultatih sprejemnih izpitov in terminih za vpis boste obveščeni do 15. junija 2013. Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik 10. maj 2013 15 Moji dragi, moje ognjišče, domača vas, domače dvorišče, kako težko, kako težko vas zapustim. ZAHVALA V 89. letu je odšel od nas naš ata, stari ata, praded, brat in stric RAFAEL ŠUŠTAR Čabrov ata iz Starih Sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za maše in cerkev. Hvala gasilcem za številno spremstvo, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za občuteno petje in glasbenikom družine Per za poslednjo melodijo v slovo. Žalujoči: sinova Rado in France ter hčerke Minka, Olga in Štefka z družinami, sestra Štefka April 2013 Ko je Bog videl, da je postala pot predolga, hrib prestrm in dihanje pretežko, Te je objel in nagovoril: »Pridi, greva domov«. ZAHVALA V 99. letu je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica MAGDALENA KLEMEN roj. Brnot Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt in osebju DSO Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, april 2013 Odšel je tja, kjer stanuje tišina, a ostal boš v naših srcih in dragocenih spominih. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil PETER DOLINŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala osebju gostišča Zeleni rob, družbi Velika planina, PD bajtar, RD Rigelj, Pašne skupnosti Velika in Mala planina, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in Heleni za ganljive besede slovesa. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi April 2013 Nekje v tebi je bol bila, zamahnil si z roko, češ zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega UROŠA ALBIČA Čibrovega Uroša s Potoka 9 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom iz Potoka in Zg. Tuhinja za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih - brez vas bi bilo še težje... Hvala zdravnici dr. Plešnar Cvirnovi in sestri Heleni, ki sta ob bolezni vsa leta skrbeli in pomagali Urošu in nam. zahvala tudi patronažni službi ZD Kamnik in ^osebju OI Ljubljana. Hvala tudi kolektivu Gostilne pri Čibru. Uroš bi bil ponosen na vas! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter prostovoljno prispevali 2.861,20 evrov za društvo Hospic v Ljubljani. Hvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Manji Žebaljec za ganljiv poslovilni govor, vsem pevcem in muzikantom, ki ste Uroša z lepim valčkom pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi župniku iz Zg. Tuhinja g. Nikolaju Štocarju, ki je poskrbel, da je Urošu v slovo zapel zvon pri Svetem Vidu. Žalujoči: Vsi njegovi Potok, Zg. Tuhinj, Kamnik, april 2013 POGREBNItik .0.0. Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207-Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogretonik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) www.irmi.si STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel, fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Ob smrti moje sestre DANICE KOROŠEC iz Poljčan se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti in podarili sveče. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Zalka Spruk z družino April 2013 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN V maju mineva leto, odkar je svojo življenjsko pot sklenila HERMINA ŠINKOVEC roj. Vidic Od nas se je poslovila nenadoma in tiho, na poslednjo pot smo jo pospremili v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste v mislih ter molitvi še vedno z njo. V naših srcih živi še naprej. Vsi njeni Maj 2013 Ljubil si zemljo, domače in dom, prekmalu zazvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 63. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast, zet, svak in stric MARJAN HRIBAR iz Zg. Tuhinja Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem, kolektivu podjetja Eta Kamnik, praporščakom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala govornikoma Ivici Bajde in Matjažu Bajde za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm. Zahvala dr. Pfajfarjevi in sestri Idi ter patronažni službi ZD Kamnik, še posebno patronažni sestri Lojzki. Žalujoči: žena Tončka, hči Andreja z družino, sestra Joži z družino ter drugo sorodstvo April 2013 RIBARNICA NA KAMNIŠKI TRŽNICI, TOMŠIČEVA 23, TEL.: 831 75 98 - VELIKA PONUDBA SVEŽIH JADRANSKIH RIB - JADRANSKI LIGNJI IN ŠKAMPI, ŠKOLJKE, KOŽICE, BAKALAR - VSAK TEDEN NOVE AKCIJE - RIBE BREZPLAČNO OČISTIMO NOV DELOVNI ČAS: torek 7.00-13.00 petek 8.00-17.00 sobota 7.00-13.00 ponedeljek zaprto sreda 9.00-17.30 četrtek 8.00-15.00 Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična pripravam tisk Set d.d., 10. 5- 2013- Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 87. letu je sklenila svojo življenjsko pot draga mami, babica, prababica in teta DRAGICA PIVK iz Kamnika, Steletova 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Ahlinu in patronažni sestri Katarini, družini Bečin, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni April 2013 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila naša draga mami, mama, prababica, sestra in teta IVANKA OSOLNIK Daničeva Ivanka, rojena Pirc, z Gozda nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku Pavletu Piberniku in pevcem za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in z nami delili nepopisno bolečino ob prerani izgubi tako drage nam osebe. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni April 2013 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 70. letu se je tiho poslovila naša draga mama JOŽICA MOČNIK roj. DROLC Nemočno smo obstali ob bolezni, ki je vzela našo najdražjo mamo. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavkam podjetja Titan, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in tople besede. Zahvala g. župniku in pevcem za opravljen obred. Mamino skrbnost, ljubezen in dobroto bomo večno ohranili v naših srcih. Žalujoči mož Franci, hči Tanja in sin Igor z družinama April 2013 Brisače, kopalni plašči, posteljnine, prti, kravate ... SvitamV 750. Ali se kdaj vprašate, kako pravzaprav ti izdelki nastanejo? V podjetju Svilanit letos praznujemo 75-letnico, zato odpiramo vrata in Vas vabimo, da vstopite v naš svet. DAN ODPRTIH VRAT, v soboto, 25. maja, v Kamniku na Kovinarski cesti 4. Ob tej priložnosti bodo potekale številne aktivnosti, med drugim tudi ogledi proizvodnje in prodajne akcije v naši trgovini. Vodene oglede proizvodnje bomo organizirali ob 10., 11. in 12. uri.l Vljudno vabljeni! SIMfiX OmWrUytW-Vi^Owrja tel. 01 724 16 56 KM lei. Ol 831 96 wwtt.s i ta.com [_-ili:l n.i trgcwnp ■iuU»nglnEmo|Jl ftVTOaCU- JU/TDMLIUMKA WlXMiLiEBeTVCl SjJXrCX Montaža in centriranje pnevmatik! Ljubljanska 9 (nasproti Mercator centra Kamnik) odprto vsak dan od 6h do 22h, tudi ob nedeljah in praznikih naročila sprejemamo tudi po tel.: 070-370-337 VELIKA IZBIRA DNEVNO SVEŽEGA KRUHA IN PECIV ŽEMLJE IN LEPINJE ZA PIKNIK - tudi po BUREK IN PIZZE naročilu Kamniški Občan S 01/83 91 311,041/662 450 K sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si www.svilanit.si POVABLJENI V KAVARNO BISTRICA NA DISECO KAVICO, SLAŠČICE IN SLADOLED V teh dneh, ko je spet živahno ob rekreativni poti ob Kamniški Bistrici V prijetnem okolju kavarne znotraj ali na letnem vrtu vas razvajamo in športnem parku Domžale, ste sprehajalci, starejši, mamice z malimi z dišečo kavico, okusnimi slaščicami in seveda sladoledom različnih radovedneži povabljeni, da spoznate domačnost in odlično ponudbo okusov. Preberete lahko časopise in revije, poklepetate z znanci ali kavarne Bistrica v sklopu sodobnega Medgeneracijskega centra Bistrica. preprosto uživate v prijetnem zelenem okolju ... SENIOR RESORT MGC Bistrica Cesta talcev 10,1230 Domžale, Slovenija Več kot dom. Institucionalno varstvo, dnevni center, oskrbovana stanovanja ter lokaTli s ponudbo različnih storitev. li^E^Jv^ ES i ■ ^ ^nift l^&fJtr^ ' V h BUK Bogat preplet dejavnosti zagotavlja radostno druženje vseh generacij in kakovostno življenje v prijetnem okolju. SENIOR RESORT MGC BISTRICA V OBJEMU ŽIVLJENJA