H 2 štev. V Ljubljani, petek 9 maja 1919. 11. leto. v*ija v Ljubljani in po pošti: iti* ... K 84'-- !*is> . . „ 42'— ’*■'! im . „ 21'-— *■ . „ 7'— taosemstvo: % v*io j;??© Mtipr«] K 96' ** P*i kit „ •* Sslti ista „ * »a *#s*o - „ 50’. „ 26'- Sr Bill S k j-teaum« naruMj«; »re? ^otiljstTO- denarja «t> sc moremo ozirati, ftarošr.Ikt naj posutjnj* anrofnlnti po nskamlc!, Oglasi e« računajo p:*5u>. rahljCKem prostor tu sirar S r- m visok ter 45 mm ■sirek pr&stor aa egferat 40 vin., s* večkrat popust Us-samb!« jo na Starem trgu gtcv. 19. Telefon Mev, UpravniStve jo na Marljinee?. trgn —- štev, 8. Telefon Ste?. 44. aan P©saiii.e«Bft Številka velja 40 vbiargev. Vpra&utjtKi »lede inseratoT L ampak banalen, vsakdanji greh zoper ni& n°* vsakdanjo moralo filistejcev; ničesar se en?r osv°bodila, ničesar vrgla od sebe.« *dk i -a ~7‘ je grof tako malo pustolovec, lov lma sn čemu nos‘ Potem nenavadno, pusto-jn n° ^bamenje, s kakršnimi se kitijo baje mornarji men' ,n^*- ne Pa i>nje&ovega" sveta — zna- nje, ki je poleg vse notranje borbe zadnjega časa tolikanj vznemirilo Doro? K temu vprašanju se je vračala vedno iznova, ne da bi našla verjeten odgovor; še proti jutru, ko je omagala in zaspala, je lebdel nad njo moreči hieroglif višnjeve repatice, tetovirane na grofovih prsih... Prebujenje jc dodalo k tej pusti negotovosti zavest, da sc je tolažila s praznimi besedami: razkol njene duše je bil resničnejši nego kdaj, prepad, ki je zijal med njo in njeno okolico, enako nepremostljiv kakor ledena dalja, ki jo je ločila od tujca vzlic žgočim spominom njene polti in kljub skrivnosti razkritih, prejokanih blazin njenega ležišča. XIII. Tisti dan po vlomu na Francoskem nabrežju je neizbrisno zapisan v kroniki našega mesta in to ne baš radi ziočina samega, ki so ga pokazali kasnejši dogodki že zdavnaj v pravi, za naše ljudi Še dosti manj razveseljivi luči, marveč radi vznemirjenja, ki ga je vrglo temno dejanje med vse plasti in sloje prebivalstva. Bila je panika, da ne pomnimo enake, odkar so stali Turki zadnjič pod mestnim obzidjem, obenem pa globoko, prirojeno zadovoljstvo, s katerim pozdravlja naš Škandalov lakomni in v pretresljive novice zaljubljeni človek sleherni oblak na enolični vedrini tukajšnjega življenja. Odkrila je grozodejstvo postrežnica, ki je prišla navsezgodaj ter našla grofa in njegova služabnika povezana kakor troje snopov, z zamašenimi usti, vsakega na svoji postelji, v ozračju, ki je smrdelo po kloroformu kakor prava pravcata operacijska dvorana; dobra ženica je iztržila od radovednežev toliko napitnine za svoja pojasnila, da je čez teden dni odpovedala službo in odprla majhno branjarijo, s katero se preživlja še dandanašnji brez vseh na-pbrov in skrbi. Njeno vpitje je takrat privabilo redarja, da je oprostil nesrečne žrtve ter jih izbezal iz nezavestnega sna. Še preden so si dodobra otipali ude, je pridrevila na li^e mesta skoraj vsa prestrašena policija, od ravnatelja pa do grešnika, ki je stal ponoči na straži, pa ni videl ničesar. Grof je sprejel to zakasnelo ekspedicijo z neprikritim, očitkapolnim preziranjem, kar je bilo gotovo na mestu, in z opravičeno trpkimi besedami dvoma o uspehu preiskave. Skesani čuvarji naše varnosti so kmalu dognali, kako se je izvršila stvar; vlomilec s svojimi pomagači, ako jih je imel, je bil povsem videzu preplezal dvoriščni zid, prišel skozi odprto okno v Jacquesovo sobo in odondot v ostale grofove prostore; omamiti speče ljudi, povezati jih s krepko vrvico in jim zamašiti usta, da ne bi mogli kričati, ako bi se kateri osvestil, mu je bilo lehko delo. Grof in Jacques sta kazala podplutve na zepestjih; na Hasanovi zamorski koži se kajpak ni poznalo nič, in stražnik, ki jih je bil razvezal, si je v razburjenju čisto pozabil zapomniti, da so bile Sene* galčeve vezi bolj rahle in površne, nego bi bil človek pričakoval od količkaj opreznega razbojnika ... Hiša je nudila žalosten pogled. Vse ključavnice so bile polomljene, vsi predali izdrti; železna kaseta je ležala poveznjena in prazna sredi sobe. CDullt.! Napačna metoda. (Od našega poročevalca.) Zagreb, 8. maja 1919. Zagrebški listi no smejo absolutno ničesar poročati o bojlli in dogodkih na Koroškem, kakor tudi ne o ničemur, kar Je s temi dogodki v zvezi. Vojaška cenzura za-pletijuje brez izjeme vse vesti, celo uradna situacijska poročila, ki jih je priobčeval tukajšnji poluradni „No-vinski odsek". Dva današnja lista sta hotela prinesti včerajšnji (poročili Ljubljanskega dopisnega urada o intervenciji italijanskega generala Se-gre-ja pri drž. tajniku dr, Deutschu na Dunaju in o ponudbi nemško-avstrijske vlade poslaniku kraljevine Srbov, Hrvatov, Slovencev, I. Pogačniku, da se naj začno dogovori za premirje. Oboje je bilo zaplenjeno. Celo današnji ljubljanski komunike, ki poudarja hrabrost in požrtvovalnost hrvatskih in srbskih čet v bojih na koroški meji, vojaška cenzura ni pripustila, tako, da za hrvaške liste in hrvaško javnost sploh ne obstoja — koroško vprašanje. To postopanje vojaške cenzure je popolnoma neumevno in spominja na najslabše izrodke nekdanje avstro-ogrske vojaške cenzure. Nepojmljivo je, kaj hočejo s tem doseči. Menda se vendar ne boje* da se ne bi zagrebška publika preveč razburjala, ko tudi vojaški krogi dobro vedo, da se tega ni treba bati. Hrvaško časopisje in z njim vred hrvaška javnost, v kolikor se sploh zanima za javna vprašanja, sta tako okupirana po hrvaških strankarskih bojih, da se redkokedaj kdo povspe na višji nivo. Velika večina se za vprašanja, ki se ne tičejo direktno Zagreba ali Hrvaške, sploh ali malo zanima in tako razpravljajo listi še nadalje na dolgo in široko o upravičenosti ali neupravičenosti vpo-kojitve nekega srednješolskega pro- | fesorja, o postavnem ali nepostavnem imenovanju nekega uradnika, ki ga je imenoval regent in bi ga baje moral imenovati ban in kar je še drugih „ravno v Zagrebu" priljubljenih afer. To v času, ko smo Slovenci pozabili na vse drugo, in so vse naše misli in vsa naša stremljenja osredotočena samo na eno točko — Koroško. Koroško vprašanje je tako važno ! ne samo za Slovence, ampak za celo Jugoslavijo, da bi se morala za nje zanimati vsa jugoslovanska javnost In vse stranke. Dolžnost vojaških In civilnih oblasti bi morala biti, da bi vplivale v tem smislu na javno inne nje. S sistematičnimi, stvarnimi poročili o poteku koroških dogodkov bi morale in lahko vzbudile civilne in vojaške oblasti tudi v širših slojih prepričanje, da se boji na Koroškem bijejo za nje in obenem opozarjale, da ima Jugoslavija še mnogo drugih skrbi, kakor jih vidijo oni v Zagrebu. Ozkosrčnost cenzure to onemogoča. To postopanje škoduje narodnim in državnim interesom, ne koristi pa nič, kajti, da bi se hoteli Nemci informirati iz hrvaških listov o našem bojnem položaju, tega se pač nihče ne boji, ko so v inozemstvu o poteku koroških dogodkov itak informirani in se lahko vsak dan poduče iz nemških listov, pač ne v našo korist, zato odpade ta moment stroge cenzure; ostal bi toraj edino le še obzir na državne in vojaške interese. Bojazen, da bi zamogla neugodna poročila škodljivo vplivati na javnost ter zmanjšati ugled države ali sito armade, tudi ne drži. Pred vsem bi bilo, kakor omenjeno, zelo želeti, da bi se hrvaška javnost o koroškem vprašanju točno informirala, na drugi strani pa bi se morale vojaške oblasti vendar naučiti iz zgodovine zadnjih let, da doseže taka trmasta cenzura po navadi ravno nasprotno, kar namerava, ker omogoča in podpira razširjenje najne-umnejših vesti in poročil. Take govorice vplivajo mnogo kvarnejše kakor resnica in s tem mtiogo bolj škodujejo ugledu vlade in vojaške oblasti. Razni elementi res že razširjajo tudi po Zagrebu najneumnejše govorice, kakor, da je naša armada na Koroškem po- nžena, da so zasedli Nemci že Maribor in se bližajo Celju. Skrajni čas je, da opuste vojaška poveljstva svojo neumestno in škodljivo metodo in dokažejo tudi v dejanju, da v Jugoslaviji nočemo podpirati neiskrene, zahrbtne metode nek-dajnega avstrijskega, policijskega in militarističnega režima. Od štajersko - koroške meje. Najgroznejša poročila dohajajo v teh urah o zverinskem nasilju nemških tolp na Slovenskem Koroškem. Ali r.aj mirno gledamo, da nam nemška surovina v tej brezkončni dobi, ko ni ne vojske ne miru, ubija, obeša in onečašča naš narod ob meji? Mi ne vprašujemo po ljubljanskem receptu, kdo je kriv nesreče, ki jo gledamo pred našimi očmi. Odgovoriti bi znali več kot bi bilo prijetno, a pomagalo ne bi nam to nič. Vas, ki gledate z ljubeznijo in skrbjo na nas iz varnega zaledja, kjer še vlada mir in red, prosimo in rotimo ob zadnji uri: očistite domovino surovih nemških elementov, ki se vam laskajo in hljnijo, ki pa bi v momemtu najmanjše možnosti planili po vas. Če nočete videti danes slovenskega gorja na Koroškem, spomnite se let svetovne vojne, vseh onih nikdar pozabljenih krivic, ki so se godile nad vami s privoljenjem in sodelovanjem vseh onih Nemcev in nemškutarjev, ki se danes mirno in od vseh voditeljev naših spoštovani in upoštevani, bogatijo od slovenskega denarja in živijo mirno naprej med vami, kot da se ni nič zgodilo. Ali mislite, da je [omenjeno dejstvo znak više kulture slovenske? To je znamenje slovenske sužnjosti, znak zastrupljenih slovenskih duš, ki niso več zmožne zdravega življenja. Cela j naša Slovenija je še polna teh nemških kreatur, gibljejo se v vseh mogočih službah pri sodiščih, po šolah, zelo mnogo celo v jugoslovanskih uniformah in zasebnih podjetjih In po stari navadi, in ker takt tako zahteva, govorite vi narodnjaki ž 'njimi po nemško in jih branite ter zagovarjate, ker bi jih sicer nevolja naroda že davno bila odnesla od nas. — Fride sodba, bo z Nemci vred odnesia tudi njih mogočne zaščitnike, narodnjake takta in obzirov. Če bi v to ne verovali, bi nam ob meji bilo v teh dneh obupati. Divjanje Nemcev v Celovcu. „Straža“ poroča: Slovenski trgovec, ki so ga Nemci v Celovcu izgnali, nam pripoveduje o divjanju Nemcev v Celovcu: Ko je padel Velikovec, so postali Nemci v Celovcu in na deželi naravnost divji. Slovence so ali zaprli ali pa izgnali. Zaprli so dr. Schaubacha, dr. Pirnata, dr. Rožiča, ravnatelja Bavdeka in uradnike Kreditne banke in več drugih. Slovenske družine so internirali v Špitalu ob Dravi. Žalostna je bila slika, ko so gnali dne 4. t. m. slovensko inteligenco kot kake roparje po celovških ulicah. Bilo je nad 200 oseb raznih stanov. Nemec nima srca. Ko so ce mali otroci, ki so jih matere nosile na rokah, jokali, se se Nemci in Nemke krohotali in zasmehovali nedolžne ljudi, ki niso storili prav nikomur nič žalega. Ob enem so gnali tudi kakih 300 naših vjetnikov iz jezuitske vojašnice po celovških ulicah. Celovška fakinaža je tulila, metala kamenje in gnila jajca v uboge internirance in vjetnike, iz hiš so jih polivali s smrdljivo vodo in straniščnimi odpadki. Divjaki so naše ljudi tepli, suvali, jih opljuvali in počenjali z njimi nepopisne svinjarije. — List „Mir“ so že pred tremi tedni ustavili, tiskarno zaprli, zaplenili družbi sv. Mohorja večje število knjig, zaprli vse slovenske trgovine in gostilne, trgovce in obrtnike pa izgnali. Sklicujejo se pri izgonih na § 2. zakona z dne 27. julija 1871 drž. zak. št. 88. Nemci delajo s Slovenci hujše, kot so nekdaj delali z nami Turki. AH bomo mi to mirno prenašali ? Klin s klinoml Zob za zob! Iz Maribora se morajo izgnati vsi nemški vo- ditelji in hujskači. Vprašamo vlado: Zakaj še niste izgnali ne Mahtierta, ne dr. Orosla, ne dr. Mraviagga, ne dr. Valentina in ne drugih zagrizencev in hujskačev. Zahtevamo, da se jih takoj in sicer brez pardona izžene ali internira! Politični pregled. p Zborovanje zaupnikov JDS, ki bi se imelo imelo vršiti 11. t. m. je preloženo. K temu sklepu se je odločilo vodstvo JDS z ozirom na koroške dogodke. Pozornost vsega našega naroda mora biti posvečena težko ogroženim narodnim in državnim interesom. p Dogodki na Koroškem in Nemška Avstrija. Dunaj, 8. maja. Današnji listi poročajo: Včeraj opoldne je bilo posvetovanje vlade z nemškimi koroškimi poslanci. Državni kanceiar dr. Renner je izjavil, da je treba brezpogojno izposlovati takojšnjo ustavitev bojev. Za četrtek je sklican koroški deželni zbor na zaupno sejo. p Točnost ljubljanskega „Ob-zorovcga“ poročevalca. Medtem, ko je ves slovenski narod vznemirjen in potrt, potem, ko so nemške čete zasedle skoraj vso slovensko Koroško, poroča ljubljanski dopisnik „Obzoru" da stoje naše jugoslovanske čete na Gosposvetskem polju in v Celovcu. Seveda, če je hrvatska javnost informirana na ta način o koroških dogodkih, potem je za nas popolnoma umevno neumevanje hrvatskih krogov za naše severne meje. Pokrajinske vesti. kr Žuženiberg. »Slovensko katol. izobraževalno društvo v Žužembergu" priredi v nedeljo dne 11. maja ob 15. uri v društveni dvorani veselico in zgodovinsko igro »Jurij Kozjak*. Izročitev mirovne Clemenceau Izroča pogodbo. — Seja v palači Triatlon. LDU L y o n, 7. maja. (Brezžično.) Znamenita seja v palači Trianon v Versaillesu, kjer je bila izročena mirovna pogodba nemškim pooblaščencem, se je vršila danes ob 15. Vsa ceremonija je bila zelo kratka in pri-prosta. Predsednik mirovne konference Clemenceau je govoril v imenu zaveznikov. Nato je izroči! grofu Brockdorff-Rantzau, nemškemu ninistru za zunanje stvari in načelniku nemške delegacije izvod mirovne pogodbe. — „Temps“ poroča nastopne podrobnosti seje: Pred vhodom palače Trianon je bila postavljena častna stotnija. Ob 14.15 min. je zadonelo povelje : »FTe-sentez armes!“ Pozdrav je veljal C e-menceauju, ki je kot prvi vseh delegatov prispel v palačo. Minister za zunanje stvari Pichoa js prišel takoj za njim. Na stopnjicah pred vhodom stoji mr. Wil!iam Martin, čigar naloga je, sprejemati in uvajati poslanike in delegate zavezniških držav, ki so medtem pričeli prihajati eden za drugim. Eden prvih je Vesnič (Srbija!), nato polkovnik House (Zed>njene države) in Veriizelos (Grška). Maršal Foch, ki je bil pustil svojo kočijo že pred vrati parka, je prišel peš skozi vrt, ki obdaja palačo. _ Predno je vstopil v palačo, je krenil k častni stotniji in io ogledal. Nato so prispeli: Balfour (Vel. Britanija), Matsui (Japonska), Tardieu in Berthelot (Erancija) inWhite (Zed.~ države). Ob 14. uri 50 min. je dospel v svoji kočiji, ki je nosila modro zastavico s srebrnim robom, predsednik VTilsen. Neposredno za njim so prišli Orlando, Sonnino, Crespi, Lloyd George, Hymans (Belgija), Bratianu (Romunija) in Paderevvski (Poljska). Delegati so prihajali odslej nepretrgoma, tako da so bili ob 14. uri 55 min. že vsi zbrani. Tedaj je častna stotnija, ki je pre-zentirala puške, pri prihodu vsakega posameznega delegata, odkorakala. kr Iz Škofje Loke. — Pač sna. ( pomedli že nekaj avstrijskih elementov, toda vlada je ostala še ista kot v stari ! Avstriji. Čeravno je bilo že večkrat v i časopisih objavljeno, naj se tisfi, ki 1 so služili Avstriji odstranijo in nado- 1 meste z drugimi, sedi Še vedno n* tukajšnjem županskem mestu g. J. H.,' znani šušterijanec, kateri je menjal 1 kožo, kakor mu je bolje kazalo. Go- 1 spodari nam tudi še naprej čisto po avstrijskem sistemu. — Pri prebiranju konj v tukajšnji občini so se skozi celo vojsko ozirali nanj, da mu ni bilo treba dati nobenega konja. Ravu»-tako pri zadnjem pregledovanju njemu niso nobenega vzeli, dočim so drugim pobrali konje, ki so jih dali me* vojsko 4 — 6 in še več. kr Bled. Koncert za prerojenje in povzdigo Bleda prirede blejske dame in gospodje v nedeljo dne 11. majnika-Dvorana: Blejski dom. — 1. H. W-Petrie Martell: Mornarjeva usoda, fantazija za gosli in klavir. 2. Grieg: Dih pomladi. Brahms: Podoknica. Sopran. 3. Čehov: Snubač, enodejanka-4. Smetana: Sekstet iz »Prodane neveste". 5. Lisinski: Venec slovenskih napevov za dve gosli, klavir. 6. .. Kofetarice, peta igra, 5 dam. Vstopnice v društveni pisarni (poleg pošte), zvečer pri blagajni. Sedeži 5, 4, 3 krone, stojišča 2 kroni. Predplačilu sprejme odbor društva za tujski promet. kr V Celju imajo nemški zdravniki vsi nenemška imena: Kepa, Jesenko, Golič Premšak, Mareš, Zadnik Negri; slovenski zdravniki, med katerimi se nahajajo najboljši rodoljubi ih celo eden slovenski skladatelj — pa imajo nemška imena: Schvrab, Brc* schar, Sterzman in Ra ith, ki je Poljak-Izjeme so le Brezovnik, Robič, Novak na slovenski strani in Kunst ko* Nemec. pogodbe Nemčiji. Prihod netnSkih pooblaščencev* Sele sedaj je bilo pričakovati prihoda nemških pooblaščencev. Ob 15-uri 5 minut se je pripeljal polkovnik Henrv, načelnik francoske vojaške misije, takoj za njim pa kočija, v kateri je sedel grof Breckdorff-Rantzau v družbi nekega drugega nemškega delegata. Nemški minister za zunanj® posle je imel salonsko suknjo in trd klobuk. Bil je bled in je Imel stisnjen® ustnice. Medtem, ko je stopal po stoP' njicah proti vhodu, je dospela v t#n kočijah vsa nemška delegacija. Wiltiam Martin in polkovnik Henry st® spremila grofa Brockdorff Rantzau-ia in ostale nemške delegate v predve?0 . oalače. Tu je stopil pred nje sluga zunanjega ministrstva in jih povedel * vratom dvorane, v kateri so bile zbran® zavezniške delegacije. Odprl je vrat«1 in naznanil prihod nemške delegacij® t nastopnimi besedami: „Messicuf8 les plenipotentiaires allemaads" (gospodje nemški pooblaščenci). Zastopniki aliiranih in asociiraru® držav so bili polnoštevilno zbrani v konferenčni dvorani. Clemenceaujev nagovor. — obračuna. Ko so vstopili nemški delegati?' je predsednik Clemenceau otvoril sej® in imel na nemške delegate nastop® nagovor: Tukaj no more biti niti niti kraj za mnogo besedičenje. ^ Pred seboj imate akreditirane zastoP' nike malih in velikih aliiranih in ^ ciiranih držav, ki so več kot štiri ley neomajno vztrajali v tej kruti voj®’ ki jim je bila vsiljena. Prišla Je resnega obračuna. Vi ste nas zapj-fij sili za mir. Pripravljeni smo ugfa rt Vaši želji Ta zvezek, katerega Vj*« bo izročil gospod generalni tajnik® rovne konference, vsebuje P goje, katere smo določili. V sv* proučenja njegovega besedila se v seveda dovoljujejo vse potrebne o i šave in ugodnosti, kakor to zahi uljudnost. ki je svojstvo vseh c ziranih narodov. Da spoznate n »jj mišljenje od druge strani, Vas m °P03oriti tudi na to, da je ta, drugi versai!Ieski mir, ki bo predmet naših Pogovorov, priborjen po tu zastopanih narodih za previsoko ceno, da *je bi bili mi vsi brez Izjeme odločeni, Poseči z vsemi sredstvi, ki so v naših močeh, vsakrš no zadoščenje, za kakega imamo pravico. — Imel bom Cast, razložiti gospodom pooblaščencem način postopanja, katerega smo držali pri pogajanjih. Ako bo potem I tata od gospodov žeiel kaj pripomniti bo seveda imel pravico do besede. Ustnega razpravljanja ne bo in vse eveniuelne pomisleke bo treba Predložiti pismeno. Nemški (pooblaščenci imajo 15 dni časa, da predlože Svoje pripombe, ki morajo biti pisane v francoskem ali angleškem jeziku. (Nato Clemenceau našteva glavne točke jtorovne pogoobe, ki obsega 404 členov), paije se bo določil tudi rok, do kakega bo morala nemška delegacija dati svoj končnoveljavni odgovor.*; Odgovor nemško delegacije. Nemčija ponižana in zlomljena. Nato jc prosil za besedo grof Brockdorff Rantzau in izvajal: Gospodje! Dobro se zavedamo slovesnosti naloge, radi katere smo se zbrali tokaj z Vami in ki obstoja v tem, da se čimpreje osrečimo s trajnim mirom. Ne udajamo se nikakim iluzijam o da-tokosežnosti našega poraza in o naši onemoglosti. Dobro nam je znano, da |e sila nemških vojsk zlomljena. Vemo udl, kako globoko je sovraštvo, ki bas ofcdaja tu in slišali smo ravnokar jmagovalce staviti strastne zahteve, toago ralce, ki hočejo predložiti račune 'lam kot premagancem in nas obenem Kamniti kot krivce. Od nas se zahteva Poznanje, da smo edini krivci vojne, ako priznanje bi bilo v mojih ustih laž. Grof Brockdorf Rantzau je končno rjavil: Mir, katerega ne bi bilo mogoče opravičiti v imenu pravice pred pred svetovnim torom, bi izzival proti sebi vedno nov odpor. Nihče ne bi ga •hogel podpisati z mirno vestjo, ker taSt I?*.r neizpeijiv in nevzdržljiv. n,c mogel prevzeti za izpe-javo takega miru jamstva, ki morajo ■ežatt v bistvu podpisa. Listino, katero ste nam izročili, bomo vzeli v pretres z dobro voljo in s trdno nado, da bomo mogli mirno podpisati končni rezultat našega sestanka. Ko je grof Brockdorff - Rantzau dokonča« svoj govor, ga je vprašal piedsedmk Clemenceau? /AH imate Se kat pripomniti? Načelnik nemške delegacije je odgovoril: „Ničesar več.“ , Nato je predsednik zaključil sejo, ki j ie bila končana ob 16. — . . OkrajnLiii glavarstvom župan-j stvom in drugim uradom. j Primorani vsled [koroških dogodkov, iščejo koroški begunci na Kranjskem in Štajerskem zavetja. Mnogi ,?med njih so dvakratni begunci: pregnani z Goriškega so se nastanili na •^roškem, ja sedaj so drugič pregnani Po svetu. Česar niso ti reveži izgubili Pri begu s Koroškega. Posamezni niso reŠili ničesar, kot golo življenje in cape na sebi. Dolžnost vseh oblasti, okrajnih glavarstev županstev itd., je pomagati toht ljudem. Življenska kruta usoda J’’1 je izmučila, in zato je dolžnost 'jakega in zlasti tudi vseh javnih or-S5.nov. pomagati ljudem, ki niso sami ^kriviii svoje bede in trpljenja, z be-jdu -n dejanjem. Brez mrmranja, brez ^botavljanja se jim mora priskočiti na PtohoČ. Zato poživljata poverjeništvo *-a socijalno skrbstvo in posredovalni I tod za begunce vse oblasti, da povsod ob vsaki priiiki nudijo tem največjim evežem glede stanovanja, dela, obleke, Prehranjevanja, begunske podpore itd. Rftooč. Poverjeništvo za socijalno 'Srbstvo bo izvršuje svoje dolžnosti « slučaj kakih pritožb radi postopanja it, beguncem, storila proti ksivcem , prgične korake. Begunci, ki bi imeli j“- ° tozadevno pritožbo, naj se zglase v ! P^edovalnem uradu za begunce is«- — Poverjeništvo za soci- L P Srbstvo in »Posredovalni urad ^gtmee v Ljubljani«. Sfo roškim bequnce •m. Odbor koroških beguncev, kije bil izvoljen 6. maja igi<), je iz svoje srede izvolil za tajnika g. Fran Aichholzerja, za njegovega namestnika g, Zdravko Kovača, za blagajnika g. dr. Arnejca. Odbor se je predstavil g. predsedniku deželne vlade, ki je obljubil vsestransko pomoč za oskrbo beguncev. Vsi koroški begunci se tein potom poživljajo, da takoj naznanijo svoje sedanje bivališče odboru koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4 (Dobrodelna pisarna), kamor se naj obračaj« tudi v vseh begunskih zadevah. Beguncem, ki se mudijo za par dni v Ljubljani, je poskrbljeno prenočišče v „Deželnem vzgofevališčuu, kjer sc morajo izkazati s potrdilom begunskega odbora, ki se dobi v pisarni med uradnimi urami, od 10. do 12. ure. Nujno prosimo vse begunce, da nemudoma zabeležijo vse jim znane slučaje grozodejstev nemške soldateske in civilnega prebivalstva na Koroškem, ter vse tozadevno gradivo čimhilreje upošljejo begunskem u odboru. Tudi oni, ki so gradivo kjersibodi že oddali, itnj isto še enkrat dajo zapisati ter oddati na gornji naslov. Pozneje došlc begunce, katerim j c gotovo znano več takih slučajev, naj se opozori, da vse tozadevno gradivo upošljejo hitro odboru; istemu naj sc odstopijo vsa pisma in poročila z enakimi podatki. Odbor prosi, da se mu prijavijo iz raznih krajev stalni poročevalci. Dnevne vesti. dn Nadaljevanje članka „Eko-nomična Srbija do katastrofe I. 1915.“ smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti na jutri. dn Begunci (učitelji in učiteljice) iz Koroške naj javijo takoj svoje naslove in izrazijo svoje želje, da bo mogoče ukreniti vse potrebno radi plač in preskrbe. Tudi vsaka sprememba bivališča naj se naznani. Zdravko Kovač, Leonišče, Ljubljana. dn H koroški tragediji. V skupno vojsko kraljevine SHS sta sprejeta med drugimi tudi „Kranjca“ grof Barbo ml. in Krisper ml. — Dravska divizija je vpoklicala mnogo častnikov, a tričetr-tine teh so od bivšega avstr. 128. polka. Da je bil ta polk skoz in skoz nemški, ve vsakdo, le stotnik Pišler, ki je odločil te vpoklice, baje ne ve tega. Tužna nam majka, če bo takim ijut izročena brarnba domovine. dn Policijsko ravnateljstvo prepoveduje lastnikom hotelov in prenočišč kakor tudi vsem strankam, ki oddajajo sobe ali postelje v najem in za prenočišče, sprejeti častnike in vojake na stanovanje brez tozadevnega dovoljenja štacijskega pov. v Ljubljani. Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbl od 30. septemb. 1857, drž. zak. št- 198 z globo do 200 kron, ali pa z zaporom do 14 dni, dn Konstatiramo. Ker smo priobčili poročilo z Jesenic o protidr-žavnem nastopu tamošnjih rdečkarjev, nas zmerja včerajšnji ?,Naprej“, da smo: politične barabe, falotje, pasje duše, revolver, žurnalistične bsrabe, ki , nam bo priletela taka brca, da bomo j skočili do lune. Žal, da smo imeli o j „Napreju“ še predobro mnenje, sedaj j pa naj sodi javnost sama. Državno pravdništvo je dalo na Jesenicah zapreti „nedolžr.a jagnjeta*, ki jih „Na-prej“ zagovarja ter uvedlo preiskavo. Brez vzroka gotovo ne. V vsaki stranki so manj vredni elementi, a poštene Stranke sc jih skušajo vselej otresti, ,,Naprej*1 pa zagovarja na tak razbojniški način svoje bratce. Zdaj slutimo, odkod izvirajo tista anonimna slov. in nemška grozilna pisma, ki smo jih prejeli včeraj in danes, da nas bodo pobili, da bo Ljubljanca zasmrdela, da smo Oberhezeri, da bo kmalu konec naše slave in bitja. Vse take grožnje nas ne’ strašijo. Blagor domovine nam je nad vse in neustrašeno bomo pisali kakor doslej tudi odslej. dn Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so ustanovili policijsko ekspozituro. Urad vodi g. Ljubič. ljudem dn Vsem stavbenikom v Sloveniji se naznanja, da se vrši dne 9. t. m. (petek) ob 14. uri v restavraciji Smit (preje Fantini) v Ljubljani, Gradišče, sestanek. Vsi gospodi kolegi cele Slovenije se uljudno vabijo, da se v svojem lastnem interesu zanesljivo in polnoštevilno, brez izjeme, tega sestanka udeleže. dn Kapetan dr. Ljud. Pivko v Mariboru. Iz Črne gore je dospel v Maribor kapetan profesor dr. Ljudevit Pivko, ki je bil v italijanskem ujetništvu, kjer je vodil in organiziral jugoslovansko propagando, Kapetan, dr. Pivko je bil po polomu Avstroogrske interniran v Italiji, a pozneje je odšel z jugoslovansko legijo v Dubrovnik. Armadno vodstvo generala Conrada Hbtzendorfa je dr. Pivka strastno napadalo po vojaških listih in ga stavilo pred vojno sodišče zaradi ..veleizdaje" pri Saizanu na Tirolskem. Tudi nemški kričač Wastian ga je strastno napadal v bivšem avstrijskem parlamentu. dn Radi veriženja je aretirala ljubljanska policija kleparja Jak. Fiigla, ki je izročen dež. sodišču. dn Knez VVindischgraetz je hotel uiti v italijanskem transportnem vlaku v Nemško Avstrijo, kar mu je pa preprečil službujoči uradnik v Poljčanah. dn Vseučillška komisija ima svojo XIII. redno sejo v soboto, dne 10. t. m. ob 17. uri v deželni palači, Bleiweisova cesta 10, II. nadstr. dn Eksplozija bencina na Gradu. Ob 1. ponoči je začelo biti plat zvona na Grajskem zvoniku. Začuli so se tudi prvi streli vojaških patrulj, ki so prve opazile žateč plamen na planoti Ljubljanskega Gradu. Stanovalci Gradu so se prestrašili. Neznana zločinska roka, gotovo s peklenskimi načrti, je zanetila nekdanje skladišče municije na Gradu, kjer je bilo sedaj shranjenih 16 sodov bencina. Sprva se je začutil votel, silen puh. Dvignil se je visok, čarobnožareč zubelj proti temnemu nebu, prepreženemu s črnimi oblaki. Rdeči plamen je razsvetlil vso ljubljansko ravan, kakor kak reflektor. Plamen je ponehaval, a zopet kmalu vzkipeval v mogočnem stolpu, kakor hitro se je vnel kak sod bencina. Od 1. ure do zgodnjega jutra so se ponavljali prizori. Požar je tako silno razbelil zidovje, da je še ves dan bil v podr-tinah vroč, kakor v kaki peči. — Zločinci so neznani. Nekateri trde, da so bili temni elementi v igri. dn Narednik Beneš iz Velikovca naj se javi v našem uredništva. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj nam ga naznani, prosimo. Društvene vesti. Ur Društvo »lov. kmetijskih učiteljev ima v soboto, 10. marca, ob 15. uri v poslopju Slov. Kmetijske družbe svojo oclbo-rovo sejo. Na programu je organizacija gospodinjskih in kmetijskih tečajev. Udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. »Jugoslovanska Železničarska Sveža*, podružnica, Ljubljana 1, ima danes zvečer važno odborovo sejo v društvenih prostorih "Narodnega doma“. Pridite vsi točno. Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. Aprovizacija. a Kis za Vlit. iu IX. okraj se dobi na krompirjeve izkaznice pri Mllhieisnu na Dunajski c., za osebo pol litra, liter stane 2-20 kron. - 10. t. m.- za VIII. okraj od 8. do 0. l do 180, od 9 do 10. 181 do 360, od 10 do 11. 361 do konca. IX. okraj od 14. do 15. 1 do li!0, od 15. do 16. 131 do 260, od 16. do 17. 261 do konca. a Ameiikauski Špeli za IV. okraj dobe stranke iz Muhleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V soboto, dne 10. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 47 (Leskovec & Meden od 8. do 11., štev. 48 (Ješe, Rimska cesta) od pol 14. do 15., št. 49 (Medica) oct 15. do pol 17., štev. 50 (Jemec) od pol 17. do pol 18. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma speha. Kilogram stane 18 K. Strankam se je točno ravnati določenega reda. Državno posojilo nosi n Zadnje vesti. Boji za Korotan ustavljeni. Pogajanja za novo premirje. — Dravska divizija vodi pogajanja. Ljubljana, 8. maja. LDU poroča zvečer: Včeraj se je dunajska vlada obrnila na deželno vlado v Ljubljani s prediogom, da naj bi se danes ali jutri vršila pogajanja v Celovcu radi premirja in radi demarkacijske črte na Koroškem. Deželna vlada se je izjavila nekompetentno za sprejem in obravnavo take ponudbe, vsled česar je odstopila predlog centralni vladi. Ista je danes preko pred-stavitelja kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško avstrijski vladi, da je poverila vrhovno poveljstvo, da se preko Dravsko divizijske komando pogaja radi ureditve koroških dogodkov in da bodo vsled tega delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemško-avstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deutschem. Sovražnosti ustavljene. Ljubljana, 8. maja. LDU poroča: Danes ob štirinajstih je nemško-avstrijski tajnik za vojne stvari dr,. Deutsch javil dunajski vladi, da jo n« vsej koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom. Odhod delegatov dravske divizije Ljubljana,«, maja. Ljubljanski dopisni urad poroča zvečer: Delegati Dravske divizijske oblasti so to noč odpotovali preko Msribora v Celovec na pogajanja z Nemško Avstrijo. Celjski hujskači aretirani. Celje, 8. maja. (Izv. por.) Tu so aretirali osem glavnih hujskačev, med njimi oba De Toma in znanega vele-hujskača dr. Ambroschitza, pri katerem so našli veliko zalogo municije, pušk in samokresov. Vklenjenega so pripeljali v Celje znanega trgovca in vojnega dobičkarja WosGinagga iz Šoštanja. Mirovim pogodba — smrtna obsodba Nemčiji. LDU Berlin, 8. maja. (Dun. KU) „Berliner Tageblatt“ javlja iz Versaillesa: Mirovna pogodba je napravila na Nemce jako mučen vtis. Sodba nekega navzočega politika ka-rakterizira njih občutje tako-Ie: Ta pogodba pomeni smrtno obsodbo ~~ Nemčije, vendar i.e smemo pogajanj prekiniti, nego poskušati, da v posameznih točkah vendar kaj dosežemo. Seveda je vse skrajno negotovo. Poslanik Hribar odpotoval v Pariz. LDU Praga. 8. maja. (Č1TJ) „Venkov“ javi Ijestva SHS potoval v Par a, da je poslanik kra-ribar včeraj 2jutraj od-z in da se bo vrnil Se le koncem meseca. Reka — odprto vprašanje. LDU C u r i h, 8. maja. (ČTU) Pariški zastopnik „NeueZtlricherZeitung“ izjavlja, da je vprašanje Reke ostalo nerešeno kiju temu, da so se Italijani vrnili v Pariz. LDU Berlin, 8. maja. (ČTU) Iz Pariza javljajo: Francoski poslanik v Rimu je predlagal, naj Italija kot mandatar Narodne z reze upravlja Roko do let« 1978. Do takrat bo za Jugoslavijo izgotovljeno pristanišče, ki je oddaljeno od Reke nekaj milj, potem p« bo Roka pripadala Italiji. — Italija se jc izjavila za pripravljeno, da prične razpravljati na tej podlagi. Listnica uredništva. 6. Borivej Sbil, Kočevje. Na Vašo prošnjo Izjavljamo, da Vi ni6te pisec članka .Iz kočevskega okraja*. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Najboljše uspehe imajo oglasi v dnevniku »Jugoslavija"! Ako iščete kIu-2 j-viojhp kaj naprodaj ozi-žbe, ali pa Če roma hočete kaj kupiti ali z«menili y Jf |gOSH.Vljl* tedaj iuserirajlc Ovojni papir PtF" fin superior bel in rujav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali cel vagon. — Pisma pod »Ovojni papirw, Ljubljana, poštni predal 74. ! SUETLR! Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, ckktrotclmiko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS 3antto Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. S „KINTA“ karbidne svetilke Gospodarska zveza v Ljubljani ,oe, 3_, je ravnokar prejela krompir. Na zalogi ima tudi klajno apno in razne vrste mila. — Blagovolite se oglasiti pri njej. Zuonarna Za uvoz in izvoz 1006 import in E*port Ferdo Sert, Maribor. Koroška cesta 21. ParkEtm delite dobava in poklada kakor tudi vsa popravila fer v to stroko spadajoča dela priporoča JOŽEF PUH, Ljubljana, Gradniku ulica fit. 22. jijj Proda'se: Na prodaj Je skoro nov dežni plašč in peleiina iz gumiranega blaga. Oboje predvojno blago. Pojasnila daje iz prijaznosti F. K. Kaiser, puškar, Selenburgova ulica o. ČEVLJI. Večja partija otročjih, dekliških, ženskih in moških, usnjatih, nekaj tudi suknenih zimskih čevljev se skupno v partiji proda. Naslov se izve pri uprav-ništvu lista. 531 Proda sc fina črna čipkasta svilnata pelerina za starejšo gospo. Naslov pove upravništvo. 521 2—1 Živo apno sc ho razprodajalo, večja množina od 7 do 16 t. m. v Stranjah. Franc Bodlaj trgoveč, Kamnik. 525 4—1 Priporoči! se tvrdka: JOS. PETEMNC Ljubljana, Sv. Petra nasip St,7 ob Ljubljanici. Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznik dolov, igel in olja, fer drugega galnnte-rij škrgi«, blaga. Večja partija pineinskcga papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade, gj Razno: gj □ j Št. 5855/62. Iščem majhen lokal v prometnem kraju. Ponudbe pod »Slaščičarna" na upravništvo * 573 2—1 500 kron nagrade onemu ki oskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje 2—5 sob v sredini mesta, isto se najame takoj ali za avgustov termin. Ponudbe na „0. S.“ kavarna „Unionu. 534 Po coni nudi večjo partijo cefirja, modre in črne kotenine, kambrika ženskih uogavie, jos. Peteline, Sv. Petra nasip 7, Ljubljana. 499 Karbidne svetilko na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po 30 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 414 Stranka, ki bi bila pripravljena sprejeti 2 dijaka in 2 dijakinji iz dobre hiše na hrano in stanovanje, naj blagovoli takoj naznaniti na naslov Ogrič Niko, Mestni trg 24/1, Ljubljana. Istotam se sprejme stanovanje 1—2 ali 3 sobe s kuhinjo, za kar nagrada r>0o K tistemu, kdor pove za stapovanje. 229 Lepa birmanska darila. Nikeltiaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr, Čuden Sin, nasproti glavne poštev Ljubljani. 459 K. Linhart, urar Marija Terezija e. 7. .» Kupi se :s Veika zalogazlatih, srebrnih in niklastlh ur kakor Omega, Schnffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 Vinske sode 50-500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski ‘ sodi". »ajnorejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za eeijo 32 K, poštnina posebej CJInvuo zastopstvo »KINTA" svetim, Ljubljana, Dunajska cesta m. Telegrami: K1NTA Ljubljana. Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 419 Moško kolo, dobro ohranjeno, se kupi. Naslov se izve v upravi. 523 3—1 staro in novo, slivovko, rum itd. utrdim po najuižjib ecuab. Kupujem suhe gobe, dobre vreče. M. Rant, Kranj. m Službe: Išče sc gospod ali gospodična, zmožna slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, stenografije, strojepisja in knjigovodstva. Detail. ponudbe z navedbo plače pod »Sekreter" na upravo. 852 Lokomobila Strojna tovarna in livarna det. dr. v Ljubljani, Ilunujeltu c. 35, Zvonarska ul. 3. Iščem 50 tesačer ter za sekanje gozda podjetnika z najmanj 40 delavci Plača na akord po dogovoru. Gozdna lega in dievje zelo lepo. A. Kajfež, Kočevje. 680 Trebatn jeduu vješto kuharicu koja bi ujedno i dve krave dojila, ter kuhala za četiri osobe uz mjesečnu plaču od 100 kruna uz stan i obskrbu, event. po sposobnosti i više. Ponude na Nikolu Fusara, Nova Gradiška. malo rabljena, 10— 15 H P, na vozu montirana, se proda. Kurjava mogoča s premogom ali drvmi, torej pripravna za vsako primerno podjetje. Ponudbe pod „Lokomobila“ na I. jugoslov. anončni in informačni zavod Be-seljak & Rožanc, Ljub« ljana, Frančevo nabrežje 5. 1060 3—1 Tovarna za h troj c In armature, kovinska In id železo-llvarna. prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z 1>- referencami. Troham jednog kočijaša za dva konja uz plaču od 100 kruna i svu obskrbu. — Ponude na Nikolo Fusara, Nova Gradiška, Slavonija. Traži se za starljog, ne-oženjenog gospodina bez djece vješta kuharica, koja če voditi gospodarstvo. — Mjesečna plača 100 K, event. g še. Ponude na dr. Platona upoviča, Nova Gradiška, Slavonija. 518 S tcuogrn 11 njo, izurjeno v slovenski in nemški stenografiji tčr strojepisju išče dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva c. 8, nasproti „Union-a“ 521 2—1 Učenka sc Išče za takoj z začetno plačo za krznarijo. Naslov v upravi lista. 504 Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kelte, Ljubljana, Franca -Jožefu e. 8. Sprejmejo se dobri stavb-ni mizarji pri Jožefu Senica, I iti ni 1 u n -v nunatoi.. __ Ljubljana, Dunajska cesta (za 2—1 536 Bežigradom c). Najboljša naložitev denarja! Ugodna prilikal Proda se lepa vila s prostranimi sobami in lepim zelenjadnim in sadnim vrtom, na spodnjem Štaterskem tikom železniške postaje v prijaznem trgu. Resni kupci, ki se za ta nakup zanimajo, naj javijo svoj naslov uprav. Jugoslavije" pod ,.A. K. Vila". 37 I HA1JLIV ■ Prvovrstno pralno In toaletno milo ima v zalogi Josip Rajšter, trgovec v Šoštanju. Zahtevajte vzorce in oferte. 1056 RAZGLAS. V soboto, dne 24. maja t. !. se bo vršila pred gostilno Skoberne v Celju za celi političen okraj celjski klasifikaciji1 onih vojaških konj (last bivše armade), ki dosedaj še niso bui od pregledne komisije klasificiranj. Posestniki, ki imajo vojaške konje in se ne morej*; izkazati s potrdiiom kake pregledne komisije za konje, ozl' roma oni, ki konje trdov.ratuo niso hoteli peljati k razred«' vanju (klasifikaciji), plačali bodo globo in se jim bodo vrbo* tega odvzeli konji. Okraju« glavarstvo Colje, dne 6. maja 1919. 1 Okrajni glavar: Andrej k« s- F Jnin na va§one 1 na llianie r^l nflplP ~ pgenice’ brašn0- B I UllllJC kukuruzu,oves,grah. suhu sljivu, sljivov pekmez, konopljeno sjerne, modru galicu, šumpor lukavački, 100 °/0 lužni kamen, kristalu n sodu i svake veličino zdravih rabljenih i novih vinskih .bačava. i Ivan Raič, Sisak. Tvornica Traži se objekt, koji bi se mogao upotrije-biti za tvornicu drvene robe. Tvornica mora imati vodnu moč i mora ležati u neposred-noj bližini željeznčke postaje. — Ponudbe sa točnim opisom i cijenom treba poslati na naslov „Javor d. d.“ prije 1. hrvatska stolar-ska i tapetarska udruga, Zagreb. lU6() Dotični gospod, 12? sel mojo taško, v kateri je bilo 15.000' - K in razni drug’ spisi, se tem potom javno pozivlje, da mi taško s spisi takoj ter 10.000--- K na moj naslov povrne, dočim naj 9 ~>00<)'~ K obdrži, katere mu prostovoljno stavim na razpolago, dokler mi jih sam ne bode povrnil. Inače — vsako delo pride enkrat na dan, pa bode tudi to. Če mi tega zneska ne povrne, me povsem uniči in me pahne z obiteijo vred v bedo. Uverjen naj pa bode, pa mi ga bode nekoč moč spoznati in ga predati rokam pravice. RcismanO: Osijek. 1075 2 bančna uradnika z menjalnično prakso se sprejmeta za Ljubljano. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja pod znamko »Bančni uradniki 27“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 1062 8—d Prva slovenska kavarna »CEflTHRIi a v Mariboru se priporoča Slovencem domačinom in tujcen* ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna- Svežo koruzno moko in pšenične otrobe razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti SjedinjenL paromlini I). D. v Bjelovar«. j