SlU-.JSKA KNJižN.CA V CEUU Pr^d vstopom v sleherno Novo leto si želimo sebi in drugim sto želja. Redkokdaj pomislimo ob koncu starega leta, če so se vse izpolnile Na mnoge pozabimo. Letos stopamo v Novo leto z novo, pomembno željo, ki je prisotna na sleherni strani naše nove ustave: »človek jc naše največje bogastvo«. Toda ta želja naj ne bo prisotna samo na papirju, v be-sedi, prodre naj v sleherno komuno, občino, da bo naš človek povsod čutil, da je v ospredju odločanja, skrbi za njegov osebni in družbeni standard, da mu pripada mesto, ki mu ni enakega na svetu. 40-LETNICA ZMAGE NAD ORJUNO S Borba delavskega razreda Slovenije proti fašistični Orjunl, • borba, ki jo je organizirala naša Partija, sodi med najslav-® nejše strani v zgodovini našega delavskega gibanja pred O narodnoosvobodilno vojno. Miha Marinko — II. kongres KPS ) Prve priprave na slavje Tako je bilo! (Bo knjigi »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu — Ivan Regent, Ivap Kreft) Vsedržavno vodstvo Orjune (Organizacije jugoslovanskih nacionalistov) je določilo I. junij 1924 kot dan pohoda med rudarsko delavstvo v Trbovljah. Proletariat s komunisti in predvsem s skojevci na čelu se je postavil v bran. Glavno vodstvo je pripadlo partijskemu komiteju (Odbor za delavsko odbrano), v katerem so bili Jaka Žorga, Ivan Baznik in France Klopčič kot predstavnik SKOJ. Ta komite je prebil 25. in 26. maj v. trboveljskem revirju, kjer je vodil priprave in dajal navodila tamkajšnjemu akcijskemu odboru, sestavljenemu večina iz skojevcev, pod vodstvom Mihe Marinka. V prvo junijskem spopadu so padli trije orjunaši in pet delavčevi Franc Fakin, 22-lctni rudar, ubit v kamnolomu, Albin Fric, 24-letni rudar, Jožef Zupan, 36-letni rudar, Jakob Ocepek, 60-lelni rudar ln Ivan Rozina, 68-letnl upokojenec. Ranje- tzavzetju« Trbovelj po Orjunl. — Odpor med ljudstvom proti Orjunl je bil po trboveljskih dogodkih še večji, tako da se niso upali nikjer več javno nastopiti, razen v mestih. 1964. leta mineva 40 let, kar so orjunaši doživeli v središču rudarskih revirjev — v Trbovljah v spopadu z delavskim razredpm svoj prvi poraz. V Trbovljah so že začeli s prvimi pripravami na praznovanje, ki bo združeno tudi s praznovanjem 1. junija — trboveljskega občinskega Rudarski dom v Trbovljah, požgan 1, junija 1924 praznika. Proslava 40-Ietnlce zmage nad Orjuno bo imela zasavski značaj, se pravi, da bodo prireditve in slovesnosti Izmenoma v vseh zasavskih-občinah. Za zdaj je izdelan le okvirni program prireditev. Računajo, da bodo . v letu 1964 — predvsem še v mesecu maju — pripravili v Zasavju vrsto revij kulturnih skupin, tako revije mladinskih pevskih zborov, mešanih in moških pevskih zborov, dramskih skupin, godb na pihala, zabavnih ansamblov, orkestrov ln solistov glasbenih šol, razstavo likovnih umetnikov lz Zasavja, večer »Proletarski pesniki in pisatelji« ter še-vrsto drugih kulturnih prireditev. Obsežen spored tekmovanj in nastopov pripravljajo tudi člani športnih in telesnovzgojnih organizacij; v praznovanje 401etnice zmage nad Orjuno pa se bo vključila tudi mladina iz Zasavja; zraven tega pa pripravljajo v Trbovljah še nastope »Pionirji med vojno, po vojni in danes«. Omeniti pa velja, da nameravajo ob proslavljanju 40-letnlce zloma Orjune izvesti tudi kantato o razvoju delavskega gibanja v Trbovljah. | Ob tej priložnosti bodo v Trbovljah — podobno kot vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — slavili nekaj pomembnih delovnih zmag. PREKLETO MALO ZA TROOVUI Mile Klopčič pripoveduje: »Z bratom (Francetom Klopčičem — op. uredništva) so naju prvič aretirali leta 1923, ko je bilo meni 17 let ln pol, bratu 19 let In pol. Nato so si aretacije in zapori sledili nekaj let tako pogosto, kakor da sva sc abonirala na te imenitne zavode. Slo Je za članstvo v SKOJ, za širjenje komunističnih letakov v vojski, za štrajke, za spopad z Orjuno v Trbovljah — a to sodi v zgodovino Komunističnega gibanja na Slovenskem... Danes bi rad zapisal le eno od resničnih jetnlških anekdot...« Franc FAKIN, žrtev Orjune nih Je bilo okrog 40 antifašistov. Največji ddpor pa je vsekakor izzvalo nečloveško mučenje Fakina, ki so ga končno umorili. Po uboju Fakina so se orjunaši razšli po Trbovljah ln sc znašali nad rudarskimi družinami. Glavna skupbia Je požgala Rudarski dom. Aktivnost Komunistične partije In SKOJ proti Orjunl se je manifestirala nredvsem v tem, da Je organizirala 1. junija 1924 odpor proti Dne 1. junija 1924 so orjunaši napravili pohod v Trbovlje. Prišlo je do spopada. Padli so trije orju-naški voditelji in pet ali šest delavcev; zagorskega člana Proletarskih akcijskih čet tovariša Fakina so orjunaši ujeli, ga mučili in nato ustrelili. Celjski zapori so sc polnili s komunisti iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Ljubljane. Tudi nekaj orju-našev so zaprli, a so jih izpustili brez procesa. Proti komunistom so sestavili obtožnico in decembra 1924 se ic začel proces. Bilo nas je okrog dvajset obtožencev, ki smo tri dni sedeli na razpravi v sodni dvorani »Stare gro- fije«. Pred nami je na podiju sedel sodni senat, ki mu jc predsedoval Levičnik. Za njegovim hrbtom je bilo široko in visoko okno na Savinjo. Bilo je sončno vreme in v premoru so to okno odprli. Nenadoma prileti skozi okno siv gojob. zaokroži dvakrat, trikrat nad nami in po vsej dvorani in spet odleteli v decembrsko sonce. Prisednik Bračič, star sodnik, je ravno takrat šel skozi dvorano; ustavil sc je, spremljal z vznak vrženo glavo let goloba, nato pa nam rekel: »No, to je pa dobro znamenje!« Tudi za nas je bilo to nekaj nenavadnega in lepega; prepričani smo bili, da se je to zgodilo prvič. V tem prepričanju sem živci do pred nekaj leti, ko mi je neki Celjan razdrl to lepo predstavo, češ, da so golobje večkrat prileteli v razpravno dvorano »Stare grofije«. A povedati sem hotel pravzaprav o pogumni odrezavosti soobtoženca Ivana Janca, mladega rudarja — komunista iz Trbovelj. Ta je na vprašanja sodnikov odgovarjal tako lepo po domače, kakor da sedi s svojimi sosedi knapi kje na koncu kolonije in igra z njimi duraka, med rudarji tako priljubljeno igro s kartami. Obtožen je bil — kakor mi vsi — sodelovanja pri pripravah ul izvedbi napada na Orjuno, kot stranske grehe pa mu je tožilec očital, da je prodajal brošuro »Lenin«. To brošuro je izdala Partija nekaj mesecev prej, takoj po Leninovi smrti; šele kakšen teden ali dva po izidu jo je oblast zaplenila. Med predsednikom senata in obtoženim Jancem se je razvil takle pomenek: »Obtoženi ste tudi, da'ste kolpor-tlrall komunistični tisk, časopise in brošure. Je to res?« »Seveda je to res, da sem kolpor-tiral delavski tisk, cajtenge pa brošure, vse, kar so mi poslali iz Ljubljane.« »Pa ste veliko tega prodali?« »Ne, ne veliko.« »Koliko ste prodali brošur o Leninu?« »Samo kakih štiristo.« »O, to Je pa veliko!« sc jc začudil predsednik Levičnik. »Oh, gospod predsednik, to je dva tavžent knapov.« prekleto malo za Trbovlje, kjer je Predsednik senata jc ta odgovor kar lepo spravil v žep. (Janca so v zadnji vojni v Zagrebu ubili ustaši). — Mladina j‘e bila vselej Partiji najbližja. Udeležena pri mno- — gih akcijah, ki jih je organizirala Partija v boju za pravice delavstva, se je zbirala v organizaciji SKOJ, ki je ob strani — ilegalne Partije za samostojno izvrševanie njene naloge. II. kongres KPS »Morda zadnje leto vojne, so ugibali premnogi, ko se je leto devetnajstoštiriinštirideset nagibalo h kraju. Nekaj dni pred koncem leta bilo na področju Vač in okolice nekaj partizanskih enot, tako VI. udarna brigada »Slavka Šlandra«, XI. udarna brigada »Miloša Zidanška«, Kamniško-zasavski odre.d, ranjenci »Pokretne bolnice« ter številni terenci. Borci obeh brigad so bili utrujeni, kajti pred kratkim so se prebili z Dolenjskega. 28. decembra zvečer se je bliskovito širila neprijetna novica: — Nemci pripravljajo hajko. Napadli bodo! — Da bi jih hudič! Za preklinjanje ni bilo časa. Potrebno je bilo hitro ukrepati. Nemci so se bližali. Izgleda, da so vedeli, da sta obe brigadi izčrpani od dolge in naporne poti, ter da je na tem področju tudi »Pokretna bolnica« z ranjenci. To osvobojeno ozemlje je bilo potrebno očistiti, da bi se lahko nemške enote nemoteno umikale preko Štajerske v Avstrijo. Nemci so v ta namen skoncentrirali na posameznih področjih obroča nekaj tisoč vojakov. Obroč se je raztezal od Zagorja, ob dolini Save do Domžal, proti Moravčam, Kandršam, zaključil pa se je spet v Zagorju. Borci obeh brigad in odreda so zavzeli položaje, ranjenci in terenci pa so se umaknili iz vasi. Rodilo se je usodno jutro 29. decembra 1944. Sneg je naletava! izpod neba v kosmičih. Sledi, ki so jih pustjji zadnji partizani, so hitro izginjale pod debelo snežno odejo. Vas Vače, ki je bila še dan poprej polna partizanov, je bila skorajda prazna in v pričakovanju. Pojavili so se do zob oboroženi Nemci. Pričela se je pravcata ofenziva, ki se je v presledkih vlekla vse tja do marca prihodnjega leta. Nemci so trdovratno hoteli »očistiti« teren. Ofenziva oziroma hajka, se je ta dan razmahnila po vsem vaškem, moravškem, zgornjesa-vinjskem in kolovraškem področju. Enote Nemcev, ki so prve prispele na Vače, so v raznih smereh nadaljevale pot. Skupina Nemcev se je napotila v smer Klanc — Slivna. V neposredni bližini kmetij Janka Topliška, Marije Ustar in Franca Lovšeta v Slivni se razprostira gozd. V Pečju, kot pravijo domačini kraju, je bila naravna jama, v kateri so imeli terenci z vaškega področja svoj bunker. Ponoči med 28. in 29. novembrom so se vanj zatekli nekateri ranjenci in terenski aktivisti. Kot so pripovedovali, je zlezel zadnji v bunker domačin Avgust Ustar. Padel je strel.,, Nemci so obstali pred jamo ... ... Cez čas so proti Vačam peljali trinajst ujetih partizanov in aktivistov. Bili so zvezani. Iz vsake strani pa je bil po eden privezan še k vrvi. Zadnji je bil sam, brez tovariša, s katerim bi šel v smrt. Nemci niso spraševali, niso poslušali. Le enaindvajsetletno Nežko Osolnik so vprašali, koliko je stara. In Fakinu, zadnjemu v koloni, so sezuli škornje. Drugega nič. Kolona se je ustavila pod Mačkovcem. Srdit glas je zapovedal: Pokleknite! Cevi brzostfelk so bile uprte v ujetnike. »Lezite!« Trenutek zmede. Zadnji iz kolone ujetih, tisti, ki ni imel ob sebi tovariša, da bi šel z njim v smrt, je pobegnil. Osvobodil se je zmrznjene vrvi in ušel. Nemci so ga ranili, vendar mu je uspelo, da je ušel smrti. V zimski dan so zadrdrall streli, dvanajst tovarišev In tovarlšlč je obležalo v snegu, prerešetanih od sovražnikovih krogel. Pokriti s snežno odeje so nekaj dni ležali icdotaknjeni. Nemci niso dovolili takoj pokopa. |Op. pisca: Po podatkih, ki mi jih je bilo uspelo dobiti v času, ko sem iskal gradivo za ta sestavek, so med temi dvanajstimi padlimi: Tone, Mici, Nežka in Janez Osolnik, po domače Ravnikar-' ievi, Jelka Potočnik iz Duše pri Kamniku, Alojz 3ril iz Kolovrata, Jože Seražin iz Divače, August Jstar, domačin, Mirko Lebar-Pepče in Gašper Sajovic z Izlak. Prrrr' - —'alih dveh padlih >ta mi nezn->-n. Tovan.. uspelo pobeg- niti tik pred streljanjem, je Fakin iz Trbovelj). Istega dne se je zgodila še hujša tragedija. Ranjenci »Pokretne bolnice« ter nekaj terenskih aktivistov se je emaknilo v Slivniški les. Nemške kolone so napadle Les iz več strani. Pričel se je oster boj. Kamniško-zasavski odred se je upiral premočnemu sovražniku, vendar se je moral umakniti. V hudem boju sta bili tudi Slandrova in Zidanškova brigada. Nemške enote so v Lesu naredile »čistilno« akcijo. Po skupinah so vodili ujete partizane, ranjence in aktiviste proti Selam. Dvaintrideset je bilo ujetih. Spet so v mrzel decembrski dan zadoneli streli, dvaintrideset jih je obležalo v snegu, prerešetanih od krogel. Tudi teh nekaj dni niso dovolili pokopati. Borba med Nemci in partizani je tisti dan tekla od Gornje Slivne po grebenu do Sv. Trojice. Nemci so zažgali še malo partizansko vasico Sv. Miklavž. Na večer sta se brigadi kot Kamniško- zasavski odred umaknili zaradi očitne premoči sovražnika. VI. in XI. brigada sta odšli čez Veliko cesto pod Menino planino, kjer pa sta bili spet napa- deni, Kamniškp-zasavski odred pa se je uftiaknil proti Kolovratu. Kmalu zatem so na področju Vač organizirali »belo gardo« iz ljudi, ki so prej sodelovali s partizani, ilegalno pa delali za »belo gardo«. Njen organizator na Vačah je bil Franc Juvan iz Klen-ka pri Vačah, v sodelovanju s Stefom Polancem* ta je poprej opravljal nalogo mobilizacijskega referenta na vaškem terenu. Istočasno je pristopil k njim tudi Jakob Kimovec iž Slivne, ki je postal tudi »funkcionar« pri belih v Litiji ia na Vačah. Nekako do srede januarja je pristopilo k »beli gardi« 64 prebivalcev s pdoročja bivših občin Vače in Peče. Na tem področju so se od leta 1942 pojavili domačini tudi kot tajni gestapovci in raztrganci. Verjetno bo zasluga domačih izdajalcev, da sta se na Vačah In v Selu zgodili dve tragediji, ki sta zahtevali kar 44 žrtev. Zbral in zapisal:~Pavel BURKELJC Op. pisca: V kratkem času, ki sem ga imel na razpolago za zbiranje gradiva, nisem utegnil -izvedeti še nekaterih drugih okolnosti, povezanih z dogodki 29. decembra 1944. Bralce, ki so jim nekatere od teh stvari bolj poznane, prosim, da mi tega ne zamerijo in pa, da mi sporoče nepojasnjena dejstva. Pred novim letom smo obiskali nekaj naših znanih umetnikov, ki jih bralci našega tednika prav dobro poznajo. Zdi se, da ni treba posebej predstavljati Ladka KOROŠCA, Mileta KLOPČIČA, Milana RIJAVCA in Iva ZORMANA, ki so se ljiT beznivo odzvali povabilu našega uredništva za razgovore. Kaj so povedali pa preberite v nadaljevanju tega sestavka._____________ Ladko Korošec: »Povsod, Zagorjan« Skorajda tremo sem imel, ko sem stopal proti ljubljanski Operi, kjer naj bi se sestal z enim od verjetno najboljših jugoslovanskih opernih pevcev Ladkom KOROŠCEM. Zatorej se mi razgovor z njim ni zdel preveč enostaven. Toda pošteno sem se uštel. Resnično. Prevzela me je njegova preprostost, za katero sem nekajkrat slišal. Celo tako, da sem pozabil predstaviti kolega, ki je bil z menoj. Vprašanj za razgovor potemtakem ni bilo težko poiskati. J LadkoKOROŠEC Mnogim ljubiteljem operne glasbe so znani uspehi Ladka Korošca. — Zdi se mi, je dejal tov. Korošec da sem letos v svoji karieri dosegel največ, saj sem tudi pel na enem od glavnih glasbenih festivalov v Edinburgu v Angliji. — Sancho Pansa iz Don Klhota Je menda vaša priljubljena vloga, a katero ste skupaj s Cangalovlčem kot Don Kihotom poželi precejšnje uspehe. Kolikokrat ste peli v tej vlogi? — Tega točno ne bi mogel povedati. Verjetno pa več kot stokrat. Trikrat za po vrst j o za Novo leto sem pel Sancho Pansa v Španiji, ■ domovini tega junaka. Kljub tremi in dejstvu, da jim je Sancho Pansa zelo blizu že iz literature, sem uspel. Priznani kritik je zapisal: »Korošec je pel in igral Sancho Pansa, kot bi ga iztrgali iz knjige.« Ocena, ki jo je bil deležen Ladko Korošec kot Sancho Pansa v domovini tega junaka, je prav gotovo veliko priznanje za takega umetnika, saj jo ima tov. Korošec tudi upravičeno za svoj največji uspeh. Kje vse ste že gostovali? — Tudi to bo težko zadeti. Pa poskusil bom. V Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Bolgariji, Združeni arabski republiki, Španiji, Poljski, Angliji, Belgiji in drugod, menda razen Skandinavije in Japonske, skorajda povsod. — Zagorjanom ste se pred nedavnim predstavili s svojim filmom. — Res je. Veste," v prostem času in kadar potujem zelo rad snemam na svojo kamero. Tako sem posnel Planinski tabor na Zasavski gori, ki sem ga zavrtel ob planinskem tednu v Zagorju. Imam pa lepe filmske posnetke tudi iz puščave, Španije in drugod. Seveda snemam vse v colorju. Ko je beseda nanesla na Zagorje, se je Ladko Korošec še posebej razvnel. Kot pravi sam, prav rad pride v domači kraj. Pri srcu mu je med drugim tudi pevski zbor »Loški glas« z Lok. Kadarkoli ga loški pevci povabijo na svoj občni zbor, čigar član je precej dolgo, se ga udeleži, če le utegne. — Kaj pričakujete kot umetnik ln človek, da vam bo prineslo leto 1964? — Kot umetnik si želim v Novem letu, da bi gostovania v prihodnjem letu na Dunaiu. v Monte Carlu, na holandskem festivalu, uspela. Vsem dobrini ljudem in sebi pa želim m i r. Ker so tovariša Korošča čakale službene obveznosti, pol ure pa smo krepko izkoristili zn uradni in »privatni« razgovor, je bPo pač potrebno, da smo se poslovili. Tokrat brez mote treme, seveda po Koroščevi zaslugi. Mile Klopčič: »Knapom vso srečo v novem lelu« Tudi pesnika in prevajalca Mileta Klopčiča ni potrebno posebej predstavljati. Ko sem ga obiskal-na njegovem domu rn potožil po gripi, je tova- riš Klopčič povedal, da je bil pred dnevi prvikrat pri zdravniku. Sicer pa je tudi tovariš Klopčič prav rad odgovoril na nekatera naša vprašanja, hkrati pa nam je poslal Krilovo basen »Britev«, ki jo je poslovenil in je prvikrat objavljena v našem tedniku. (Posebna zahvala tovarišu Klopčiču za poslano basen.) — Kaj trenutno ustvarjate bi alt menite v letu 1964 izdati kakšno delo (prevod)? — Moji prvi prevodi iz tuje poezije pred 25 leti so bili zelo dobro sprejeti. In ker imamo prevodov iz svetovne poezije zelo malo, sem se poslej posvetil skoraj izključno prevajanju tujega pesništva, predvsem ruskega. V slovenščino sem prelil že blizu 20.000 verzov, v veliki večini klasičnih s strogo obliko, ki sem jo vselej do največjih možnosti zvesto posnel. Naš jezik je v tem izredno gibčen. Lani spomladi sem prevedel 50 izbranih basni velikega ruskega basnopisca Krllčva, ki izidejo v letu 1964 pri »Mladinski knjigi.« V basnih razgalja in biča Krilov človeške družbene napake, ki se večno ponavljajo: tako bodo basni tudi danes in tudi pri nas še zelo aktualne. Prejšno zimo pa sem prevedel rusko pravljico v verzih »Konjiček — grbavček« Petra Jeršova, napisa- Mlle KLOPČIČ no 1834. Pesnik je vzel iz ruskih narodnih pravljic razne motive in dodal iz svojega ter napisal enotno pravljico o Ivanuški, naj mlajšemu od treh bratov, ki je sicer veljal za tepčka, a sc izkaže za najbolj bistrega od njih in za izredno pogumnega in dobrega. Pravljica je napisana za velike in male, za stare in mlade. Tudi ta obsežna pesnitev (nad 2500 verzov) izide v letu 1964. Obe bosta bogato ilustriram, od tod zakasnitev z natiskom. Pripravljam pa Puškinov roman v verzih »Jevgenij Onjegin«. Kolikor le imam časa za literarno delo, ga vsega posvečam temu romanu. To bo šesta, zadnja knjiga mojega izbranega Puškina, ki izhaja pri Državni založbi. Velika naloga, ki sem si jo postavil pred 14. leti — izdati velik izbor Puškina, tega velikana v svetovni književnosti —■ bo s tem izpolnjena. Verjemite mi, da se bom na moč vesel oddahnil. Ali menite, da so zasavski revirji ‘ — predvojni ali povojni — v zadostni meri predstavljeni v umetnosti: v literaturi, kiparstvu, slikarstvu, glasbi? Če ne, kje so vzroki po vašem mnenju? — Zasavski revirji — naš rudar in njegovi hoji — so v umetnosti premalo obdelani, v nekaterih panogah nič. V pesništvu in likovni umetnosti je rudar zastopan, v glasbi skoraj nič, v filmu mč. Isto bi lahko trdili o delavskem Mariboru, o železarskih Jesenicah in Ravnali, torej o vseh štirih naših proletarskih središčih. Pa vendar se je v njih ustvarjal precejšen del naše zgodovine, zlasti zadnjih 50, 60 let-Nimamo ne romana ne filma o rudarskem življenju, o št raj kih, o ilegalcih-komunistih v stari Jugoslaviji itd. Naši zasavski revirji so bogati s snovjo, a ustvarjalčev doslej ni bilo. Mešanje ljudi in od nekdaj-dobre šole v revirjih so dale mnogo inteligence in iz revirjev smo dobili vrsto umetnikov, zato upajmo, da bomo dobili nekoč tudi pripovednika. Snovi bo imel dovolj in tudi čudovitih, opisa vrednih ljudi imamo v naših dolinah dovolj. — Leta 1964 bodo proslavljali 40-letnloo spopada z Orjuno v Trbovljah. Boste za to priliko napisali besedilo za kantato? — Zelo rad bi, a to zahteva časa, zlasti ker gre za tekst, kakršnega še nisem pisal (v tem bi bila sicer zame tudi mikavnost), razne pogodbe s termini pa mi vežejo roke in čas. Moram pa izrecno pozdraviti zamisel trboveljskih tovarišev, da čim svečaneje proslavijo to obletnico, in njih domišelnost, da so se začeli pripravljati na to dovolj zgodaj. Spopad z Orjuno leta 1924 je nedvomno eno na jsvetlejših poglavij v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega delavstva. Trbovlje so takrat zadale smrtni udarec porajajočemu sc fašizmu. Partija in SKOJ — ta predvsem je izvedel to akcijo — sta živela v ilegali, a njun vpliv je bil tako močan, da sta mobili- „ zirala borce iz vseh treh naših dolin za obračun z Orjuno. Poudariti je treba, da je bil to čas, ko nemški nacizem še ni bil na oblasti in ko ni bilo za komuniste pri nas drugih perspektiv kakor brezposelnost, zapor ali smrt. Bilo je to 6 let po prvi svetovni vojni in 9 let pred fa-šiziran jem Nemčije jp postalo jasno, da sc začenja nagel razvoj v novo svetovno vojno, ki utegne marsikaj postaviti na glavo. Akcija proletarskih čet proti Orjtini 1924 v Trbovljah je bil velik dogodek v jugoslovanskem merilu; spomniti se ga je treba s prireditvami in tiskom. In ne samo v Trbovljah. — Kaj si želite v novem letu kot književnik, državljan in človek? — Kot književnik: dovolj časa in zdravja za delo, ki mi je pri srcu. Kot državljan; novih resničnih uspehov doma in v mednarodnem boju za ohranitev miru. Kot človek: čim več stalnosti v tistem vsakdanjem življenju, ki ima opraviti z izdatki in dohodki. Za konec pa je tovariš Mile Klopčič pridal: — Vsem knapom vso srečo v novem letu! Milan Rijavec: »Še precej del.*;« Z akademskim slikarjem Milanom Rijavcem sva v novoletnem razgovoru za Zasavski tednik prešla na zanimivo temo: upodabljanje tukajšnje pokrajine in človeka v slikarstvu. — Razen portretiranja sem nekajkrat tudi že upodobil na platna tipično pokrajino Trbovelj, ki je izredno lepih rjavo-sivih barv. Mimo ,te pokrajine z značilnimi mizastimi hribi in savsko dolino, je značilen — razumljivo — tudi človek, ki živi tu in ki je navidezno grob, v resnici pa brez dvoma velika dobričina. Kot sem omenil, sem sicer že delal okrog tega, vendar sem pri vsem tem še nezadovoljen. Zdi se mi tudi, da doslej nasploh ustvarjena dela s temi motivi niso dovolj doživeta. Milan RIJAVEC Bolj kot sodobnejši del Trbovelj me zanimajo značilnosti preteklosti. ki so vidne še danes. To so razne barake za drva, svinjaki, klopi na katerih kvartajo rudarji, stare krušne peči ipd. Danes to niso neki socialni motivi, temveč nekaj pri- rodnega, ki se je pogojevalo z življenjem rudarjev in njihovih družin. Te značilnosti me še posebej zanimajo, pa čeprav na tem področju še nisem delal. Je pa res, da bo potrebno te tipične značilnosti nujno likovno upodobiti, če ne bo šlo vse to počasi v pozabo. Tudi naše rudarske kolonije in življenje v njih : je nekaj svojevrstnega. Po mojem se tu živi bolj prirodno kot n.pr. v sodobnih blokih. Razen tega je tu še jama, dnevni kop. Od vsega začetka pa me tudi zanima predvsem preprost delavec. Torej je na tem področju še precej dela. — Ker nimam na voljo dovolj časa, se zadržujem doma. Pri ustvarjanju iščem topimo v čisto običajnih predmetih, ki so — vzemimo v kuhinji. Človek mora imeti rad svoje okolje. V njem naj ne išče romantike, temveč naj sc privadi na to, kar je. Potemtakem mora sodoben ustvarjalec prikazati življenje brez romantičnega balasta, prisiljenih rekvizitov, torej takšno, kakršno pač je. To pa je tudi vsebina mojega slikarstva, in sicer v odnosu do tega. kar imam rad im ne. — Kaj pričakujete kot umetnik in človek, da vam bo prineslo leto 1964? — Več časa za moje umetniško ustvarjanje in pa lastne čustvene pripravljenosti do te ustvarjalnosti. Sicer pa v zadnjem času trboveljski ljudje to vedno bolj razumejo. Kot človek pa si želim, da bi bil zdrav, da bi imel zdravo in zadovoljno družino, enako pa želim vsem ljudem. Ivo Zorman: , »Zamisli zmerai dovolj« Književnika Ivana Zormana smo našli na osnovni šoli v Litiji, kjer službuje kot ravnatelj, v prostem času pa piše in ureja mladinsko revijo »Kurirček«. — Koliko časa že pišete? je bilo moje prvo vprašanje. — Razmeroma dolgo. Kar sem napisal, sem obiavljal po raznih slovenskih reviiah. Napisal pa sem tudi štiri knjige. Zdaj ureiam mladinsko revijo »Kurirček«, kjer objavljam črtice v naclalievaniu pod skunnim naslovom »Vedeliška jutra«. Tematika je iz NOB. Otrokom želim prikazati vojno tako, kakršna je bila in pa, da bi jo otroci razumeli. — Tematika vaših del? — Nedvomno, prva tema je bila voina. Zdai me zanima življenje sodobne mladine. Zanimajo mc tudi po i a vi v družbi okrog mene, ki so včasih tudi boleči. Te pojave skušam ohdeIati, nekatere sem že začel, nekatere na še ne. Zanimalo me tudi določeni ljudje, ki jih je vojna dvignila, pozneje na so v okolju, v katerega so prišli, zaš'l v malomeščanstvo ali celo v kriminal. — Kaj menite kot književnik, ati je Zasavje dovolj opisano v literaturi? — Po mojem ni. Pa ne samo Zasavje, tudi delavca redko srečamo v literaturi. X 1 Ivo ZORMAN (avtokarikatura) — Omenili ste, da urejate »Kurirčka«? Vaši načrti z njim? — Kot pedagog sem dobil vtis, da otroci mislijo, da se je vse na- predno pri nas pričelo po letu 1945. Ne poznajo pa pomembnih dogodkov pred 1941. letom. Zaradi tega naj bi se tematika revije »Kurirček« razširila, tako da ne bi ostali samo pri tematiki NOB, temveč tri z vsebino, segli tudi v preteklost in čez meje naše domovine. Zato iščem novih sodelavcev, ki pa jih bo težko dobiti. Čeprav sem pisal samo za odrasle, se zdaj ukvarjam tudi z mladinsko literaturo. Da bi nekako »zamašil« vrzel v »Kurirčku«, ki sem jo po-preje omenil, pišem trenutno o življenju otrok -v delavskih družinah pod naslovom »Na senčni strani mesta«. »Fabrški« otroci so živeli povsem svoje življenje. Razlika med temi in mestnimi otroci je bila očitna, Želim prikazati predvsem socialno razliko. — Kaj pričakujete kot človek in književnik, da vam bo prineslo leto 1964. — Imam predvsem dve želji: da bi uredili finansiranje v šolstvu tako kot smo šolniki že mnogokrat povedali ter d» bi iz »Kurirčka« naredil takšno revijo, kot sem si jo zamislil. Pavle Burkeljc Ivan A. Krilov Britev Nekoč prijatelja sem srečal potujoč in skupaj sva prespala tisto noč. . Ob zori kakor hitro sem spregledal, kaj vidim: z znancem tem ni nekaj čisto v redu: sinoči legla sva vesela, brez skrbi, zdaj slišim —• sosed moj neusmiljeno ječi, pa spet zavzdihne, kakor da ihti. »Kaj vendar je s teboj,« mu zaskrbljeno zavpijem, »morda ti je slabo?« — »Ne, brijem se pač, brijem.« »Kaj? Briješ se?« — Tedaj sem vidfch znanec moj pred ogledalom se solzan tako spakuje, ko da bi kdo odiral ga, še huje! , Od kod ves stok njegov, spoznal sem zdaj takoj. »Nič čudnega,« mu rečem, »če vzdihuješ. Kar, prosim te, poglej: saj to ni britev — kosa preji S tem brade si ne briješ, bolj jo raješ.« »Nič ne tajim, britev je topa,« -mu prijatelj pravi, »to vem, saj nisem brez možganov v glavi’ A z ostro bi se urezal — se bojim.« _ »Po mojem pa — na to lahko prisežeš — sc preje s topo britvijo urežeš; a z ostro boš se varno bril in prav, če le boš spretno z njo.ravnal« Pripravljen sem takoj vam pojasnilo dati: precčj jih je, čeprav jih sram je to priznati, ki bistroumnih se ljudi bojč' in rajši tepce k sebi posade. (Poslovenil Mile Klopčič) Op. uredništva: Prevod doslej še ni bQ objavljen! Pred dnevi smo se v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku pogovarjali s štirimi družbeno in društveno političnimi delavci o delu organizacij oziroma društev, v katerih se udejstvujejo. Posredujemo vam njihove odgovore. Z Marjanom Oblakom iz Litije je stekel pogovor predvsem okrog dela občinskega sveta Svobod v litijski občini in litijskem Planinskem društvu. — Na področju litijske občine deluje dvanajst kulturno prosvetnih društev, ki imajo svoj program dela razdeljen na dvoje področij. To je klasičen amaterizem in izobraževanje. Amaterizem poteka preko dela sekcij, vendar v zadnjem obdobju opažamo, da imajo že manjši krog poslušalcev ali gledalcev kot tudi nastopajočih. Marijan OBLAK Izobraževanje se močno uveljavlja v klubih (6), ki so večina dobro obiskani. Sem prihaja mladina predvsem tja do 25. leta. Izdelali smo program predavanj po klubih, ki ga tudi že realiziramo. Predavanja so razdeljena na tri področja: ciklus predavanj o delovnem mestu, zdravstvu in umetnosti (prozi, poeziji, likovni umetnosti). Seveda pa tudi litijski kulturi primanjkuje sredstev. Celotna kulturna dejavnost v naši občini dobi letno dva miliiona sredstev. Litijsko planinsko društvo je letos praznovalo 50-letnico ustanovitve. Letos je bil dokončno dograjen tudi planinski dom na Jančah. V društvu posvečamo precejšnjo pozornost mladim planincem, ki jih je pri nas preko 600. Ti mladi planinci hodijo med letom na številne izlete, kjer se vzgajajo v tovarištvu, medsebojni pomoči, spoznavajo naravo, vzporedno pa teče tudi tečaj prve pomoči. Del pri domu na Jančah še nismo zaključili. Pridobili bomo še nekaj ležišč. Urejeno pa bo tudi cestišče, tako da bo dostop na Janče iz Zaloga boljši. No, litijski planinci smo se tudi zavzeli, da v letu 1964 vsi prehodimo zasavsko planinsko pot. Ivo Miglič, predsednik rudniškega komiteja ZMS rudnika Trbovlje, zdaj že z večjim zadovoljstvom pripoveduje o delu mladine rudnika kot bi pred letom dni: — Lani je bilo naše delo glede na stanje v mladinski organizaciji usmerjeno na kadrovsko in organizacijsko utrjevanje vodstev in celotnega dela. Istočasno pa je bila naša naloga v vključevanju mladine v našo organizacijo, saj je dotlej prevladovala neorganizirana mladina. število organizirane mladine se je od lani do letos povzpelo za preko sto novih članov — mladincev. Ustanovili smo tudi nove aktive tam, kjer jih poprej ni bilo, ali združili več obratov. Za tem pa smo lako pričeli počasi prehajati na področje reševanja in obravnavanja problemov našega podjetja. To je očitno opaziti od naše letošnje mladinske konference naprej. Zasledujemo tekoče probleme in dajemo predloge. Tako je bil konkretno in dobro prediskutiran osnutek statuta našega podjetja, h kateremu je dala mladina tudi svoje predloge in mnenje. V naš program smo vnesli še precej razgovorov in posvetovanj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami na rudniku. Poprej smo bili mladi na rudniku čestokrat izven dogajanj, zdaj pa aktivno sodelujemo z ostalimi organizacijami — tudi po kadrovski strani. Ivo MIGLIČ 1 V kratkem bo rudniška mladina razpravljala o proizvodnem planu rudnika za prihodnje leto ter o problematiki rudnika v zadnjih dveh mesecih, razen tega pa še o osnutku pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Rudniški komite skrbi nenehno tudi za izobraževanje svojih članov. Eno plat tega izobraževanja sem že omenil. Druga pa je, da šest slušateljev z rudnika obiskuje mladinsko politično šolo, v kratkem pa bomo imeli tudi dvodnevni seminar o vprašanjih, ki so potrebna slehernemu mladinskemu aktivistu pri njegovem delu. Ob vsem tem našem delu pa ne zanemarjamo družbenega življenja. Prirejamo številna športna tekmovanja, v zadnjem času pa tudi ples. V Zagorju ob Savi smo obiskali republiškega poslanca tovariša Mirka Draksler- Mirko DRAKSLER ja. Najprej je pogovor stekel o delu organizacijsko-po-litičnega odbora republiškega zbora Skupščine in same Skupščine. — Naš odbor načelno spremlja delo ostalih odborov, hkrati pa v njem razpravljamo o vrsti vprašanj. Pred nedavnim smo tako razpravljali o zakonu o ustavnem sodišču. Pomemben se mi zdi tudi zakon o obrtništvu. Znano je, da so okrog obrtništva nastajale vrzeli, da je obrt nazadovala, zakon . pa bo nedvomno 'pripomogel, da bo obrt vendarle postala enakovredna ostalim panogam gospodarstva in da bo tudi v njej zaznati razvoj, ki smo ga doslej le redko kje zasledili. Čeprav kmetijstvo ne spada v pristojnost našega odbora, smo v njem kljub temu razpravljali o nekaterih vprašanjih ter dali tudi določene pobude. Tako smo opozorili, da bi morale komune, ki imajo gorske predele, voditi prožnejšo politiko obdavčevanja kmetov v teh predelih, kjer ponavadi primanjkuje delovne sile. Naloga kmetijskih zadrug na teh področjih pa bo tudi, da pomagajo kmetovalcem, da tudi oni pridejo na določeno višjo stopnjo razvoja v kmetijstvu. Drugo vprašanje sc je nanašalo na delo članov ZK na Rudniku Zagorje. — Dejstvo je, da so pred komuniste v nremnoovnikih seveda tudi v našem, postavljene precej odgovorne naloge, zaradi položaja, v katerem so rudniki. Naša naloga je bila med drugim tudi v tem, da smo vsem pristojnim organom, tudi zveznim, pojasnili položaj rudnikov, ki v nobenem pogledu niso v enakem položaju z ostalimi panogami gospodarstva. Kljub temu pa nismo pozabili tudi na izkoriščanje notranjih rezerv. Tudi na tem področju smo nedvomno dosegli določene uspehe, predvsem pa po izrednem prizadevanju vseh članov našega delovnega kolektiva. Njim tudi srečno Novo leto! Našo pot — razgovor z druž-beno-političnimi delavci vseh štirih zasavskih občin — smo zaključili v Hrastniku, kjer smo govoril; z novim predsednikom občinskega sindikalnega sveta Hrastnik Miletom Rometom. — Glede na družbeno gospodarski razvoj je" nujno programiranje dela tudi v sindikalnih organizacijah, tako v občinskem sindikalnem svetu kot po podružnicah. V kratkem bomo razpravljali o programu občinskega sindikalnega sveta kot. tudi njegovih komisij. V programu se zdi pomembno določilo, ki govori o kadrovski politiki v občini. Na podlagi analize o perspektivnem razvoju občine, kjer bo prav gotovo govora tudi o kadrih, bo organizacijsko kadrovska komisija pri našem občinskem sindikalnem svetu pripravila posebno analizo o potrebi kadrov glede perspektivnega razvoja, analizo o obstoječih kadrih, njihovi razporeditvi ter analizo o štipendiranju. Občinski sindikalni svet bo nedvomno podpiral tudi prizadevanja, da se po prioriteti gradenj zgradi najprej en objekt do kraja in šele nato naj se prične z gradnjo drugega. — Kaj pa statuti? — Razen stalnega dela je l tem času najbistvenejša vloga sindikalnih organizacij,- da se angažirajo pri dokončni iz- Mile ROME delavi in obravnavi statutov. Dosedanje delo pa kaže odsotnost iniciative posameznih organizacij, ki prepuščajo delo samim komisijam za izdelavo statutov. Lahko se zgodi zaradi tega, da bodo prišli osnutki statutov nekje že fiksno izdelani pred delovne kolektive. Zdi se mi pomembno še enkrat poudariti, čeprav so o tem že^drugi, da se je potrebno v precejšnji merj angažirati, da bo o statutu razpravljalo čim več članov posameznih delovnih kolektivov, da bodo neposredni proizvajalci postali dejansko zainteresirani za reševanje in odločanje o vprašanjih, ki jih bo vseboval statut. Zatorej bi morali statuar-nim razpravam v sleherni delovni organizaciji posvetiti največ pozornosti. To pa je naloga vseh družbeno političnih organizacij v sleherni delovni organizaciji in samoupravnih organov. Priredil: P. B. Beograd, sredi decembra — Beograd je dobil prvi med jugoslovanskimi mesti belo zimsko podobo, 'komaj nekaj dni potem, ko smo še povsem upravičeno in aktualno navdušeni obujali spomin na prečudovito »najlepšo« jesen, ki je bila skorajda poletje sredi oktobra in novembra, na jesen, ki je še pozno v noč privabljala kolone sprehajalcev na ulice in bulvarje, polnila z upokojenci in zaljubljenci številne klopi v parkih ter prisilila gostince s premalo zaprtega prostora, da so svoje gostinske mize in stole znova razstavili po vrtovih in pločnikih. Beograd je znova rekorder. Po verjetno najdaljši in najlepši jeseni se po »meteorološki karti« zadnjih dni uvršča med prva, resnično zimska, mesta. Beograd pod snegom se kaže v neštetih novih, mikavnih In nenavadnih slikah. Počasnost pri pluženju zasneženih cest, pri posipavanju zaledenelih cest in pri odmetavanju snega s pločnikov sicer nekoliko moti; nudi pa hkrati tudi za mesto nenavadno, dejansko srečanje njegovih prebivalcev s snegom, otrokom daje na vsakem koraku obilo materiala za kepanje, avtomobilom pa brezplačna (na nesrečo) nevarna drsališča po večini vseh položnih in strmih ulic. Beograd je skupaj s prvim snegom zaživel tudi v pričakovanju novoletne noči. Na velikem prostoru beograjskega sejmišča bo odprt novoletni sejem, poln presenečenj ta stare in mlade in* »zabeljen« s prireditvami, ki bodo nudile glavno specialiteto — priznane beograjske duhovitosti iz življenja zadnjega leta, tako kot jih znata videti n. pr. tudi vaša znanca Ckalja pa reporter Raf. Na Silvestrovo pa bo vse mesto kot mravljišče, »To noč je treba doživeti, ne da se je opisati«, mi pravijo novi znanci, to je noč največjega veselja, največjega rajanja, največjega prijateljstva, najiskrenejšega in najbolj nekonvencionalnega stiskanja rok, najčarob-neje razsvetljenega milijonskega mesta. Beograjski listi že zdaj napovedujejo, da bo Beograd že nekaj dni pred novoletno nočjo okrasilo tisoče lampionov, luči v najrazličnejših barvah, novoletnih jelk in podob dedka Mraza. Trg Marksa to Engelsa sc bo spremenil v gozd narek, avtobusi pa bodo imeli na novoletno noč postaje samo pred kavarnami... Beograd, mesto na sotočju dveh rek in dveh svetov, staro in vedno novo mesto miru, svobode in prijateljstva, kakor ga radi slikovito opisujejo mnogi domači in tuji novinarji, zaključuje še eno svoje uspešno, nepozabno leto. Naše največje mesto, prvo mesto, ki ga radi čedalje bolj upravičeno imenujemo tudi velemesto, se je tudi zadnjih dvanajst mesecev večalo in širilo po nekdaj močvirailh planjavah Novega Beograda, pa proti jugu, v smederevsko smer in v smer proti Obrenovcu. Svojim povsem vsakdanjim bilancam, da je bilo recimo 900 tisoč prebivalcem v mestnem prometu vsak dan na voljo 500 avtobusov, trolejbusov in tramvajev, da je povprečno vsak Beograjčan pojedel preko leta 135 kg kruha, 39 kg mesa in popil 70 litrov mleka, bo Beograd lahko znova pridal nekaj najznamenitejših — številne sprejeme tujih državnikov, samo v zadnjem ppl leta Hruščova, Sukama, Tubmana, Sel-lasiea, Deja ... In letošnji sprejem, ki ga je pripravil hvaležni Beograd, v imenu vseh Jugoslovanov, predsedniku Titu ob njegovem povratku s poti miru v Latinsko Ameriko in ZDA, je presegel vse dosedanje. Beograd je bil gostitelj 52. konference Interparlamentame unije, ki se je je udeležilo rekordno število držav. V Zvezni skupščini je bila to leto sprejeta nova Ustava, ustava samoupravljanja; 29. novembra pa je Beograd najslovesneje proslavit dvajseti rojstni dan republike. Morda sc bo kdo od srečnih stanovalcev v eni izmed številnih novih stolpnic v Novem Beogradu spomnil, da je začela ta sodobna beograjska mestna četrt, s širokimi ulicami in bulvarji, rasti šele leta 1948. in da šteje zdaj že preko 100 tisoč prebivalcev. In morda bodo beograjski turi stični delavci ob novih turističnih načrtih za Novo leto celo nezadovoljni nad letošnjim rekordnim številom obiskovalcev Beograda. Domačih je bilo nad pol milijona, tujih pa preko 125 tisoč. Morda se bo kdo sredi razigrane novoletne noči na Terazijah, s širokimi cestišči, z reko avtomobilov, z novimi palačami in z desetinami ve- likih in manjših pisanih neonskih reklam, ki sredi noči pričarajo dan, spomnil, da so se tu še 1944. leta odvijali zadnji, ogorčeni boji z okupatorjem, da je tu še nekaj let po vojni drdral počasni tramvaj, da so skupaj z njim srečavali konjske vprege in enonadstropne hiše. Ni nujno, toda lepo se je ta čas spomniti tudi drugačnega Beograda, Beograda, kakor smo ga doživljali vsak dan, na njegovih ulicah in v njegovih lokalih. Spomniti njegovih prebivalcev, ki so bili tako sposobni še tako nerešljiv problem in jezo v trolejbusni stiski spreobrniti v smeh. Spomniti miličnika, ki te je neke noči tega leta, brez sicer upravičene kazni, samo prijateljsko opozoril na ( prometni prekršek, »ki naj bt se ne ponovil več ...« Spomniti slaščičarja, ki te je sredi beograjskega večera, »nevedneža« sredi beograjskih kolegov in kolegic, počastil zastonj s svojo rakijo, ko, pol zares pol za šalo, sredi razigrane družbe povprašaš po slivovki. Vredno je podoživljati spomin na poletni Beograd, na 50 tisoč kopalcev na Adi Ciganliji, na asfalt, ki se je topil pod nogami, ko je barometer kazal 37 stopinj Celzija ... Velja se spomniti na večer poezije na Kalemegdanu, na katerem je poslušalo pesmi beograjskih pesnikov preko 10.000 prebivalcev, lepe so bile zabavne prireditve na Tašmajda-nu, saj so našli vedno dovolj »prostora« za aktualno satiro, za aktualen dovtip. Morda se spomnimo znanih, tujih filmskih imen, ki so obiskala Beograd in pozabila plačati hotelske usluge. Pa stotisočev gledalcev filmskih predstav, ko znajo mnogi tu v Beogradu svojevrstno simpatično s ploskanjem ali žvižganjem in glasnim komentiranjem reagirati na dobre ali slabe filme. Zagotovo se spomnimo naših večnih znancev kolporterjev, ki so nas vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer kot nezamenljivi prebivalci vseh beograjskih ulic kriče m le ob Ken-nedyjevi smrti nemo, tako zvesto, opozarjali na »najnovejše« doma in v svetu in ki bodo skoro še posebej bučno napovedali tudi Novo leto. Jak Koprivc BEOGRAD se bo spomnil (Od našega posebnega dopisnika) * - • 7 "vv ' v. -■ TZaScuJfkZ TEDNIK ,'CT- Teden za tednom smo se skozi vse leto 1963 prizadevali, da bi naročnike in ostale bralce našega »Zasavskega tednika« se-manjali z vsemi aktualnimi dogajanji v Zasavju in z nekaterimi najvažnejšimi dogodki iz naše domovine. Trudili smo se, da bi vas kar najbolj seznanili z vsem, kar se je dogajalo, čeprav smo bili nemalokrat v težavah, ker nismo mogli list »Zasavski tednik« izdajati v takšnem obsegCT(nepo naši krivdi!) k«t bi to želeli. Upamo, da bo v novem 1964. letu v tem oziru bolje. S pričujočim izborom sestavkov in fotografij pa vas želimo spomniti na nekaj dogodkov iz leta 1963, o katerih smo pisali v »Zasavskem tedniku«. Uredništvo ZT • PRECEJŠNJA INVESTICIJSKA VLAGANJA LANI IN LETOS • JOSIP BROZ-TITO PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 0 V trenutku, ko je predsednik Skupščine SFRJ ® Edvard Kardelj razglasil rezultate glasovanja in 0 sporočil, da je bil za predsednika Socialistične 0 federativne republike Jugoslavije izvoljen eno-0 glasno tovariš JOSIP BROZ-TITO, je zadonel po ® veliki skupščinski dvorani v Beogradu spontan 0 aplavz vseh zveznih poslancev. Nato so predsed-® niku Titu čestitali ob izvolitvi njegovi najožji # sodelavci, v Beogradu in v vseh glavnih mestih 0 socialističnih republik pa so zadonele topovske 0 salve. Na nedeljskem zasedanju je bil za podpredsednika republike izvoljen Aleksander Rankovid, za predsednika Izvršnega sveta Petar Stambolič ter za podpredsednike Izvršnega sveta Boris Kraigher, Miloš Minič in Veljko Zekovič ... (2. VII. 63) NOVA USTAVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE NI SAMO MEJNIK V ŽIVLJENJU NAŠIH DELOVNIH LJUDI, NI SAMO MOGOČNO OROŽJE ZA ŠE SMELEJŠE RAZVIJANJE NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE, AMPAK TUDI SVETLA PRIDOBITEV, POMEMBNA ZA VSE NAPREDNE LJUDI V SVETU. Pretekli torek ob 16.55 je predsednica Ljudske skupščine LRS tovarišica Vida Tomšič na zadnjem zasedanju LS LRS slovesno razglasila novo Ustavo Socialistične republike Slovenije. Tovarišica Vida Tomšič je v zaključnem govoru poudarila tudi naslednje: »Imamo srečo in čast, da smo kot izvrševalci in tolmači volje in želja naših občanov bili danes poklicani, da izglasujemo in razglasimo ustavo, ki ni samo mejnik v življenju naših delovnih ljudi, v življenju Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ni samo mogočno orožje za še smelejše razvijanje naše socialistična družbe, ampak je tudi svetla pridobitev, pomembna za vse napredne ljudi v svetu,..« (18. IV. 63) Številna obsežna investicijska dela v lanskem letu v vseh štirih zasavskih občinah morajo prispevati k temu, da bo v prihodnje gospodarstvo še hitreje napredovalo kot doslej. Samo nekaj podatkov: v lanskem letu so na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik investirali nad 500 milijonov din, da bi povečali proizvodnjo premoga za še nadaljnjih 170.000 ton. Na Rudniku rjavega premoga Zagorje so v glavnem končali z rekonstrukcijskimi deli na separaciji, s čimer je dana možnost za povečanje proizvodnje premoga. Za ta • NALOGE SMO IZVRŠILI! V januarju je Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik pridobil skupno 98.800 ton premoga, od predvidenih 100.000 ton. Zima in mraz sta močno ovirala delo in zmogljivosti naše separacije, posebno pri zvračanju jamskih vozičkov in pri nakladanju premoga v železniške vagone, tako da se posebno v začetku meseca proizvodne zmogljivosti jam niso mogle v zadostni meri izkoriščati zaradi slabega oskrbovanja z jamskimi vozički. Da bi pa čimbolj zadovoljili tržišče v letošnji zimi, ko povsod primanjkuje kuriva, so uvedli za izboljšanje izkoriščanja zmogljivosti separacije polno tretjinsko obratovanje separacije... (21. II. 63) Ze v januarju 1963 so nastopile precejšnje težave na separaciji zago'rskega Rudnika rjavega premoga. Zaradi neprimernih vremenskih prilik se Je kar čez noč spremenilo področje, kjer so tiri, v skladišče ledu In enega. dela so porabili okrog 470 milijonov din. V trboveljski Strojni tovarni so lani vložili skoro 409 milijonov din investicijskih sredstev v nakup nove opreme in strojev, da bi lahko med drugim povečali tudi proizvodnjo strojne opreme za izvoz. V Hrastniku so v Tovarni kemičnih izdelkov z okrog 850 milijoni din močno izpopolnili tehnološke postopke in začeli z modernejšo proizvodnjo, ki jo bo mogoče delno tudi izvažati... (17.1.63) • NOVA TOVARNA V TRBOVLJAH Na seji obeh zborov j|| ObLO Trbovlje so od- jg bolniki sprejeli sklep gl o začetku gradnje To- I:. vame selenskih ele- §§g mentov, diod in tran- fg . zistorjev v Gabrskem. |g Tudi na petkovi seji §|jj delavskega svela »Is- =-= kre« so sklenili, da se ggg naj gradi ta tovarna v §H| Trbovljah. Tovarna bo sprejela §== v zaposlitev v začetni gg. fazi do 400 žensk, s čl- Egg mer bo rešeno vpraša- = nje zaposlovanja žen- g ske delovne sile. ObLO a= je tudi sprejel obvez- gg~- nost, da zagotovi letos gg 270 milijonov din za ggg. obratna sredstva za to- == varno ... (7. III. 63) Na volitvah so volivci Iz vseh štirih zasavskih občin že v večini primerov v zgodnjih Jutranjih urah opravili svojo državljansko dolžnost. Tudi tokrat so bili zasavski rudarji med prvimi na voliščih Po volitvah Letošnje leto bomo proslavljali 20-letnico dogodka, ko so narodi Jugoslavije na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije in tovarišem Titom položili temelje nove Jugoslavije. V tem jubilejnem letu smo dobili r.ovo Ustavo. In volitve članov novih občinskih skupščin, ki smo jih opravili v petek in nedeljo, so bile še tolikanj pomembnejše, ker smo jih opravili že na osnovi novih ustavnih določil. Zadnje volitve v Zasavju niso bile samo formalni politični dogodek. Na predvo- lilnih zborih In ob samih volitvah so občani izmenjali mnenja in se pogovorili o vsem, kar jih zanima. Spoznali so se ne le z velikim uspehom in napredkom, saj je Zasavje v zadnjem času domala spremenilo svojo podobo, pač pa tudi z mnogimi družbenimi, gospodarskimi In političnimi problemi in nalogami. To naše prepričanje bomo potrdili tudi na volitvah v republiški ln zvezni zbor, ki bodo v nedeljo, 16. juniia. (30. V. 63) • POTRES (PRVI V SERIJI) V LITIJI LITIJA, 20. maj"a (Od našega posebnega dopisnika) — Točnih podatkov o škodi, ki j‘o je povzročil nedeljski potres v Litiji, še ni. V Litiji je teže poškodovanih 20 hiš, v Šmartnem pa 12 hiš. Med teže poškodovanimi so poslopje osnovne šole v Šmartnem pri Litiji, kjer so do nadaljnjega prepovedali pouk, obe upravni zgradbi ObLO ter stanovanjske hiše Šmartno 19, Levstikova 1, Ponoviška 5 ter Cesta Zasavskega bataljona 13 in 14. Iz nekaterih od teh hiš so morali izseliti stanovalce. V Litiji si prizadevajo, da bi kar najhitreje odpravili posledice potresa. Že v nedeljo so občani opravili precej dela. Z delom pa bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh.. ZASAVJE ZA SKOPJE Trbovlje j 30. julija .(Po poročilih dopisnikov iz Trbovelj, Litije, Zagorja ob Savi in Hrastnika) — Vest o težki nesreči, ki je v petek zjutraj prizadela Skopje, je našla delovne ljudi Zasavja na delovnih mestih za stroji v jamah in drugod. Delo je za hip prenehalo. Le težko je bilo verjeti vesti in dojeti obseg tragedije. V vseh štirih zasavskih občinah so takoj formirali posebne občinske štabe za pomoč prizadetim v Makedoniji. Kmalu zatem pa so delovni kolektivi Zasavja začeli sporočati svoje odločitve o pomoči Skopju. Po revirjih pa so zavihrale črne zastave in državne zastave s pol droga. V znak dvodnevnega žalovanja pa so bile do nedelje odpovedane vse prireditve. V Zasavju ni kolektiva, ki ne bi prispeval za pomoč Makedoniji vsaj enodnevni zaslužek ... ZADNJA VEST O POMOČI: Trbovlje, 30. julija (po telefonu) — Prebivalci Zasavja so zbrali doslej v denarju za pomoč Makedoniji skoro 37 milijonov din, veča pa se tudi zbirka prispevkot v materialu (1. VIII. 63) • DELA NA NOVI ZASAVSKI CESTI POSPEŠENO NADALJEVATI Gradnja nove Zasavske ceste, s katero bi pravzaprav dobilo Zasavje svoje »okno v svet«, postaja predmet številnih razprav v vseh štirih zasavskih občinah. Dosedanja dela pri gradnji nove Zasavske ceste ne potekajo v okviru predvidevanj, čeprav je ugotovljeno, da predstavlja slabo stanje cest v Zasavju in slaba ter nemogoča povezava Zasavja z ostalimi področji Slovenije močno oviro že pri sedanjem gibanju gospodarstva, hkrati pa onemogoča nadaljnjo krepitev zasavskega gospodarstva ... Z gradnjo nove Zasavske ceste je treba prihodnje leto vsekakor nadaljevati. — V zvezi s tem je treba: £ rešiti vprašanje, kdo naj bo investitor del (najumestneje bi bilo — republiški cestni sklad), in $ doseči, da se gradnja nove Zasavske ceste vnese v plan SRS za 1.1964 in v 7-letni perspektivni -•'črt razvoja Slovenije. (8. nov. 63) mm Precej dolgo je moralo Zasavje čakati na prvi turistični prospekt. Pred dnevi je izšel v nakladi 20.000 izvodov, v izdaji Ljubljanske turistične zveze in ob pomoči vseh štirih zasavskih občinskih skupščin turistični prospekt Zasavja, in sicer ou Litije do Radeč. Škoda le, da so bile fotografije pripravljene za izdajo že pred letom dni in da je tekstovni del premalo skrbno urejen. Na sliki: naslovna stran prvega turističnega prospekta Zasavja (Zasavski tednik, 29. 8. 1963) "ZaJaM-hC TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni in odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucize 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna' 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačna v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo 6 TRBOVLJE IN SALLAUMINES — PRIJATELJSKI MESTI V nedeljo so v malem rudarskem mestu na severu Fran-tije, v Sallauminesu, praznovali 40-letnico prihoda slovenskih rudarjev v ta kraj. Proslave, ki je bila v mestni skupščini v slavnostni dvorani občine, sc je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Mita Miljkovič. Slovenski rudarji so prišli v Sallaumines za časa velike gospodarske krize v predvojni Jugoslaviji. Od leta 1922 do 1927 se je v to mesto preselilo 45.000 Slovencev. Po vojni se je v domovino vrnilo 15.000 rudarjev iz tega kraja. Zdaj živi v Sallauminesu okoli tri tisoč slovenskih rudarjev, medtem ko jih je precej pomrlo zaradi silikoze. Nedeljska slovesnost se je pričela s sprejemom, ki ga je občina priredila na čast našemu veleposlaniku v občinski skupščini. Na tej slovesnosti so bili tudi predstavniki občinske skupščine Trbovlje. Na sprejemu sta govorila sallau-minski župan Jules TehI ter tajnik občinske skupščine Trbovlje Alojz Trpin, ki je izrazil zadovoljstvo nad tem, da sta postali Sallaumines in Trbovlje prijateljski mesti, hkrati pa je povabil delegacijo mesta, da obišče Trbovlje. Ob tej priložnosti je Lojze Trpin izročil tudi darila trboveljskih rudarjev ... (24. okt. 63) V Hrastniku so 7. decembra proslavljali 100-letnlco šolstva. Ob tej priložnosti so učenci hrastnlških osnovnih šol pripravili uspelo akademijo; v avli šole Ivana Cankarja pa so odkrili doprsni kip pisatelja Ivana Cankarja. — Na sliki: akademija . f 2}.min 29J.394 11 753.861 . | 268.262 rlS£~22£Ml965-n ObCAN ZASAVJA mmm i ® Dva meti njimi sta sc za- Ob Novem letu se skoraj vselej radi ozremo na leto, ki je za nami, in skušamo prikazati življenje in delo ter dosežene uspehe. Letos smo se v uredništvu odločili, da s statističnimi pokazatelji prikažemo nekaj za- 'ff g1 - «!f i 3 60.661 R03STVA 655 POROKE 368 V povprečju je vsak občan Zasavja v letu 1963 pojedel: 10.8 kg govejega mesa, 23 kg telečjega mesa, 42 kg svinjskega mesa, 3,6 kg mesnih izdelkov, 59 kg moke, 21 kg sladkorja, 2,5 kg masti, 6.8 kg olja, 36,5 kg kruha, 31 žemelj in 16 kosov peciva. Iz zbranih podatkov tudi izhaja, da Zasavčanl v precejšnjem številu nalagajo prihranke na hranilne vlo- 282 NESREČ 1*133 avtomobilov 2/98* , SOFEfVSEVI 1-119 mot. koles ge, radi pa najemajo tudi potrošniška posojila. Na začetku decembra je bilo pri komunalnih bankah Tr- bovlje (ta deluje za področje občin Trbovlje in Hrastnik) ter Ljubljana (ki deluje tudi za področje občin Zagorje ob Savi in Litija) skupaj 11.707 vlagateljev, ki so imeli za 478,696.000 din hranilnih vlog; istočasno pa je imelo 7342 občanov najeto pri istih komunalnih hanVabj za 727,0253)00 din potrošniških posojil. Tako vsak peti občan Zasavja vlaga prihranke pri komunalnih bankah Trbovlje in Ljubljana, povprečna vloga pa znaša 40.800 din; vsak osmi občan pa ima pri istih komunalnih bankah potrošniško posojilo, povprečna višina le-tega pa znaša 993)00 din. Za zaključek naše statistike pa če podatek o tem, kakšno je bilo naše obnašanje v letu 1963? Sodniki za prekrške v vseh štirih zasavskih občinah so do konca novembra obravnavali skuoaj 3.645 zadev; se pra- Ia^re KRŠKE 3-645 OBRAVNAV vi, da je bil vsak 17. občan ja v postopku pred sodniki za prekrške, največ zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov in predpise^ o javnem redu in miru. Priredil: N. K, P-s.: Uredništvo »Zasavskega tednika« sc zahvaljuje vsem, ki so posredovali podatke za priredbo prispevka »Občan Zasavja v letu 1963 in statistika«. Sicer smo želeli posredovati še nekaj drugih podatkov, vendar jih nam ni uspelo zbrati! Severna Evropa Amerika Afrika Južna ^ Amerika Izvoz v letu 1*63 ZASAVJE Izdelki Steklarne Hrastnik V vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji — sta letos dosegli izredni razmah proizvodnja in zunanje trgovinska izmenjava — Izvoz, kar je v skladu s splošno po-tivitvijo našega gospodarstva v zadnjem obdobju. Medtem, ko bo za leto 1963 predvideni gospodarski raz-mj ne samo dosežen, pač pa tudi nbčutno presežen, pa predvideni obseg izvoza iz Zasavja ne bo dosežen. Čeprav bo predstavljal izvoz iz vseh štirih zasavskih občin v letu 1963 le okrog 2,3% doseženega družbenega bruto produkta v celotnem gospodarstvu, pa pomeni izvoz v višini okrog 2,910.000 dolarjev t.j. okrog 2 milijardi 180 milijonov din, pomemben uspeh, še posebej ob upoštevanju dejstva, da nastopajo zasavske delovne organizacije na zunanjih tržiščih v večini primerov s proizvodi, ki so izpostavljeni močni konkurenci in da se je pravzaprav gospodarsto Zasavja v zadnjih dveh letih v večji meri začelo vključevati v zunanje trgovinsko izmenjavo in še niti niso izkoriščene vse možnosti za vključitev v izvoz nekaterih drugih delovnih organizacij in za povečanje obsega izvoza tistih delovnih organizacij, ki že zdaj sodelujejo v zunat|e trgovinski izmenjavi. V letu 1963 so se proizvodi zasavskih delovnih organizacij z oznako »Made in Vugoslavia« pojavljali na štirih svetovnih kontinentih — tako v Evropi, Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Lista proizvodov, ki smo jih izvažali, je precej obširna, obsega pa proizvode kot so rezan les, furnir, prejo, usnje, krzno, lahko obutev, živino, jamske svetilke, steklo, kemične izdelke, stojke, projektantske usluge in kompletni inženiring. Največji izvoznik je bila tudi zdaj STEKLARNA HRASTNIK, ki bo izvozila za okrog 722.000 dolarjev iz- Pri delu v Industriji usnja Šmartno delkov, tako votlega in razsvetljav-nega stekla, in sicer v Zahodno Nemčijo, Belgijo, Združene države Amerike, Italijo, Veliko Britanijo, Kanado, Libanon, Sirijo, Saudovo Arabijo in Tunizijo. INDUSTRIJA USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE IZ ŠMARTNA PRI LITIJI se z izvozom v višini 532.500 dolarjev uvršča na drugo mesto med izvozniki iz Zasavja v letu 1963. V Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike, Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Poljsko CSR, Vzhodno Nemčijo, Italijo, Libanon, Belgijo in Kanado je izvažala podplatno usnje, zgornje usnje, krzno, predelano krzno domačih živali, krzno divjačine, usnjena in krznena oblačila ter lahko obutev. Največji izvoznik s področja trboveljske občine — STROJNA TOVARNA TRBOVLJE — je tretji največji izvoznik iz Zasavja v letu 1963, in sicer z izvozom 509.500 dolar jev. Stojke tipa »Valent« je Strojna tovarna izvažala v Avstrijo, Jordanijo, Sirijo, Grčijo in Madžarsko. TOVARNA KEMJCNIH IZDELKOV HRASTNIK bo izvozila za okrog 337.000 dolarjev izdelkov in je na četrtem mestu med zasavskimi izvozniki. Tripolifosfate, železne okside, tekoči klor in glauberjevo sol pa so iz hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov izvažali v Vzhodno Nemčijo, Madžarsko, Grčijo, Romunijo, Francijo in Avstrijo. Za leto 1963 določeni plan izvoza bo RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE z izvozom v vrednosti okrog 240.000 dolarjev močno presegel. Iz zagorskega rudnika so izvažali rjavi premog, in sicer v Avstrijo in Italijo. Med naslednje zasavske delovne organizacije, ki sodelujejo v izvozu, so se z dosežki v letu 1963 uvrstile: LESNA INDUSTRIJA LITIJA (v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Združeno arabsko republiko, Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo so izvozili rezanega lesa iglavcev, ostalega rezanega lesa in plemenitega furnirja v vrednosti 223 tisoč 500 dolarjev), PREDILNICA LITIJA (za 117.500 dolarjev bombažne kardirane preje so izvozili v Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Belgijo), RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE — HRASTNIK) izvažali so rjavi premog, in sicer v vrednosti 110.500 dolarjev v Avstrijo), LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI (za 68 tisoč dolarjev rezanega lesa iglavcev in listavcev ter smrekovih ža- Jamske stojke »Valent«) izdelek Strojne tovarne Trbovlje mancev so izvozili v Italijo) KME« TUŠKA ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI, INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE in druge. Omeniti velja, - da zavzema vse pomembnejše mesto v zunanje trgovinski izmenjavi POSLOVNO ZDRUŽENJE »RUDIS« IZ TRBOVELJ o katerem bomo obširneje pisali v eni od naših prihodnjih številk. Pričakujemo, da bodo »ambasadorji« zasavskega gospodarstva v letu 1964 še številneje zastopani na tržiščih na vseh kontinentih in da si bodo utrli pot tudi tja, kjer danes teh izdelkov še ne poznajo. • Povečanje Izvoza, nadaljnje iz-® boljševanje kakovosti izdelkov in ® vključitev še ostalih delovnih or-S ganizacij iz Zasavja v izvoz bo S ena od važnih nalog v gospodar- • stvu v porajajočem se letu 1964. Priredil: M. L. Sestavek smo pripravili po podatkih, ki so nam jih posredovali oddelki za gospodarstvo Skupščin občin Trbovlje, Hrastnik, Litija in Zagorje ob Savi). \ Prireditve za novo leto OSNUTEK V JAVNO RAZPRAVO S 1.1. 1964 Vse štiri zasavske občine je te dni že zajelo pravo novoletno razpoloženje. V Zasavju pripravljajo Društva prijateljev mladine v sodelovanju s Svobodami, prosvetnimi in drugimi društvi vrsto prireditev, tako dramske in lutkovne in filmske predstave, oddaje »Pokaži, kaj znaš« in drugo. V Trbovljah bodo vrteli slovenski film »Srečno Kekec«, uprizorili lutkovni igrici »Rdeča kapica« in »Volk in sedem kozli-čev« ter mladinsko igro »Mačeha in pastorka«; v Delavskem domu bodo pripravili še matinejo »O mladinski in narodni glasbi«. V dneh od 27. do 30. decembra pa bo dedek Mraz s spremstvom obiskal vse osnovne šole in vzgojno-varstvene ustanove. V Zagorju bodo 28. in 29. XII. v Delavskem domu priredili razstavo tehničnih igrač; 27. XII. bo mladinska oddaja »Poka- rat ži, kaj znaš?«. 27. in 28. decembra bo dedek Mraz s spremstvom obiskal vse okoliške kraje, 29. XII. pa bo obiskal najmlajše Zagorjane v pravljični vasi pred Del. domom. V Litiji bodo letos pri-reditve le v občinskem središču, kamor bodo v dneh pred prazniki prepeljali vse otroke iz oko- lice. Pred litijsko osemletko bodo uredil; pravljično vas, po Litiji pa bo šel sprevod dedka Mraza. Tudi v Hrastniku — ta- ko na terenih Rudnik, Steklarna in Dol — bodo pripravili vrsto kulturnih prireditev za najmlajše; Ie-te pa bo obiskal v dneh praznovanja Novoletne jelke tudi dedek Mraz. Kot smo že poročali je prejšnji teden v Litiji zasedal prvi splošni zbor družbeno-politične skupnosti. Uvodoma je predsednik Skupščine občine Litija Stane Pungerčar poročal o delu komisije za izdelavo osnutka novega statuta občine Litija. Poudaril je, da je bil dan prvi osnutek novega občinskega statuta v javno razpravo pred letom dni; občani, družbeno-politične in delovne organizacije ter drugi pa so dali k osnutku vrsto pripomb. Predvsem je bilo na-glašeno, da je treba jasneje določati mesto občana v komunalnem samoupravnem mehanizmu ter bolj konkretno določiti mesto in vlogo krajevnih skupnosti kot organov neposredne samouprave občanov. Udeleženci zbora pa so v razpravi opozorili še na nekatera vprašanja v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, poudarili naloge javne uprave v našem sistemu in predlagali ustanovitev občinskega sklada za socialno varstvo. Po obširni razpravi je bilo sklenjeno, da se da nov; osnutek statuta občine Litija v javno razpravo, ki naj bi j m n »13 *. I Igfol y/m t KOLEKTIVI DELOVNIH ORGANIZACIJ IZ ZAGORJA OB SAVI Rudnik rjavega premoga Q Tovarna elektroporcelana Izlake O Industrija ^gradbenega materiala O Lesno industrijsko podjetje O Tovarna eksplozijsko varnih elektro-naprav »TE V F. - VARNOST« Q Gradbeno podjetje O Trgovsko podjetje »Potrošnja* O Trgovsko podjetje »Povrtnina O Gostinsko podjetje O »Medijske toplice« Izlake O Splošna oblačila »Triglav« O Obrtno industrijsko podjetje »Meso« O Obrtno podjetje »Zaščita« O Obrtno mizarstvo O Komunalno podjetje O Kmetijska zadruga Q Lekarna O Zdravstveni dom O Veterinarska ambulanta Izlake O Zavod za zaposlovanje delavcev () Služba družbenega knjigovodstva pri NB O .Pokopališka uprava O Stanovanjska skupnost Zagorje — Center Q Stanovanjska skupnost Loke — Kisovec O Sklad za zidanje Stanovanjskih hiš ~,i\. ^ : ■c v-vj-V.^v: i MOttiOutOuiOmomomOitiomomomomomomom *. tn; • KOLEKTIVI DELOVNIH ORGANIZACIJ IZ LITIJE: Predilnica O Industrija usnja, krzna, konfekcije In lahke obutve Šmartno O Lesna industrija O Kresniška industrija apna O Zdravstveni dom O Lekarna O Zavod za zaposlovanje delavcev O Trgovsko podjetje »Gabrovka« O »Restavracija« Litija O »Majolka« Šmartno O Gradbeno podjetje Litija O Splošna mizarska delavnica Gabrovka O Pekarija Q Mesarija in prekajevalnica O Strojno pletilstvo »Pletilja« O Kovačnica Šmartno O Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole O Kmetijska zadruga Litija O Komunalno podjetje Q Sklad za zidanje stanovanjskih hiš O Stanovanjska skupnost O Kino Litija — Šmartno O Služba družbenega knjigovodstva pri NB m ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI KOLEKTIVI Veletrgovina »PREHRANA. Ljubljana O »ELEKTRO LJUBLJANA«, poslovna enota TRBOVLJE O Trgovsko podjetje »TOBAK.« Ljubljana 3 Tovarna obytve »PEKO« Tržič O Veletrgovina »MERCATOR. Ljubljana O DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana° podjetje »SAP-TURIST« Ljubljana O GOZDNO GOSPODARSTVO Ljubljana O PODJETJE ZA PTT PROMET Ljubljana O RUDNIKI .SVIN-CA IN TOPILNICA MEŽICA O »DINOS« Ljubljana O Kombinat »BOROVO« O »SLOVENIJA VINO« Ljubljana O CANKARJEVA ZALC2-BA Ljubljana O »KOTEKS-TOBUS« Ljubljana O Trgovsko podjetje »PETROL« Ljubljana O »VELEŽITAR« Celje O Indlustrija obutve »PLANIKA« Kranj O »STEKLAR« Celje O »FINOMEHANIKA« Celje O Tovarna konfekcije »LISCA« Sevnica O Mesna industrija »EMO-NA« Ljubljana — Zalog O Založba »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana O TOBAČNA TOVARNA Ljubljana O »BORAC« -Travnik O KOMU-NALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Ljubljana O KOMUNALNA BANKA Ljubljana O a vsemi poslovalnicami, poslovnimi enotami in obrati v Zasavja: v TRBOVLJAH, HRASTNIKU, ZAGORJU OB SAVI IN LITIJI tCraMiljcnije o letu 1963 ŠPORTNI TEDNIK Naše novoletno športno kramljanje je pravzaprav kramljanje o uspehih in neuspehih, ki so jih dosegli športniki iz vseh štirih zasavskih občin v letu 1963. Za uvod temu kramljanju le nekaj najosnovnejših ugotovitev: letos smo dobili v Zasavju spet nekaj novih športnih objektov. Tako so trboveljski plavalci dobili nov zimski plavalni bazen, smučarji so v Dolu pod Kumom zgradili novo smučarsko kočo, v Litiji so dogradili nov strelski dom itd. Kljub težavam se je v letu 1963. izboljšalo finančno stanje društev, čeprav za vse potrebe še vedno ni dovolj sredstev; v delovnih organizacijah namenjajo vse več pozornosti rekreaciji zaposlenih; izboljšalo se je tudi stanje šolske telesne vzgoje, čeprav le-to še vedno ni zadovoljivo. Skratka: telesna vzgoja in šport v Zasavju napredujeta Iz leta v leto. To dokazujejo vedno znova novi objekti, večje število članov in aktivnih športnikov v društvih in ne nazadnje tudi uspehi, ki jih dosegajo športniki iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije. Škoda je tudi, da so s tekmovanjem prenehale v I. re- BOKS publiški ligi košarkarice Proletarca. V Zagorju so to dokumentirali s pomanjkanjem sredstev, vendar... Kljub vsem uspehom in tudi neuspehom ima še vedno največ privržencev nogomet, sledijo mu pa rokomet, ko-Sarka, plavanje, boks, kegljanje, atletika, streljanje, namizni tenis, kolesarstvo ... NOGOMET Nedeljo za nedeljo se je tbiralo na igriščih trboveljskega Rudarja, Bratstva in Rudarja v Hrastniku, Proletarca v Zagorju, Svobode v Kisovcu in Litije na stotine navdušenih pristašev nogometne igre. Zal se je večkrat primerilo, da so odhajali domov razočarani. Marsikdo je tedaj sam pri sebi sklenil, da ne bo šel več na tekmo, toda nogometna igra je vabljivej-ša od vsega. Medtem ko lahko predstavnike Zasavja v tekmovanju v LNP pohvalimo, pa te-£a ne moremo storiti za edinega predstavnika Zasavja v slovenski ligi, za trboveljskega Rudarja. Le-ta je ž medlo, neučinkovito in neborbeno igro razočaral pristaše, hkrati pa po vsej verjetnosti tudi »pokopal« vse iluzije navijačev, da bi v spomladanskem delu tekmovanja osvojil naslov prvaka Slovenije in nastopal v kvalifikacijskih tekmovanjih za vstop v višji tekmovalni razred. To kar ni uspelo trboveljskemu Rudarju, bo v nadaljevanju tekmovanja v LNP po vsej ve- 'nosti uspelo hrastniškem atstvu. če bodo imeli Hrastničani večjo srečo v tekmovanju in če se bodo za tekmovanje še nekoliko bolje pripravili, lah-k° opravičeno pričakujemo v prihodnjem letu dva predstavnika Zasavja v slovenski nogometni ligi. Uf>ajmo, da tokrat ne bo ostalo samo pri upanju ... ROKOMET Nesporna je ugotovitev, da sa v zadnji tekmovalni sezoni pripravili največji užitek občinstvu rokometaši. Sooredl tekmovanj je bil obširen, igralci trboveljskega Rudarja v slovenski ligi, igralci zagorskega Partizana, hrastni- škega Rudarja in Partizana Zidani most pa v Zasavski ligi pa so pokazali precejšen register znanja. Nastopil je čas, ko trboveljski rokometaši po vsej verjetnosti ne bodo klonili v najvišjem republiškem tekmovanju, Z igro, ki so jo prikazali v jesenskem delu tekmovanja, z borbenostjo in vigranostjo bodo trd oreh za vse nasprotnike. Omeniti pa velja, da imajo rokometaši Rudarja iz Trbovelj v spomladanskem delu vsa pomembnejša srečanja na- domačem igrišču. Tu pa jih bodo lahko vzpodbujali številni simpatizerji, če bo uspelo moštvo Rudarja okrepiti in še se bo vrnil v Trbovlje tudi Ačkun, bodo Trboveljčani v spomladanskem delu samo potrdili že doseženi uspeh. Razveseljivo je dejstvo, da je končno zaživelo tekmovanje tudi v zasavski rokometni ligi. Igralci zagorskega Partizana so v tem tekmovanju osvojili drugo mesto. PLAVANJE V Trbovljah je iz leta v leto več mladih plavalcev in ljubiteljev te športne dejavnosti. Z dograditvijo zimskega bazena v Trbovljah so dane možnosti, da bo nova plavalna sezona še uspešnejša kot letošnja. Letošnji dosežki plavalcev so sicer zadovoljivi. Spisek uspehov in osvojenih prvih mest je precejšen; omeniti pa velja posebej borbeno ekipo pionirjev in pionirk, med katerimi je precej republiških prvakov. KOŠARKA Številne košarkarske tekme v zadnji sezoni niso privabile toliko . gledalcev kot prejšnja leta. Kvaliteta košarke namreč nazaduje. Moštvi trboveljskega Rudarja in zagorskega Proletarca sta tekmovali v II. republiški ligi. ekipi Svobode iz Kisovca in Litije pa v področni ljubljanski ligi. Pričakovati je bilo, da se bo moštvo zagorskega Proletarca uvrstilo v i. republiško ligo, vendar je tik pred koncem tekmovanja odpovedalo. ATLETIKA Središče znanih, atletov iz zadnjih let — Litija napoveduje, da bodo že v prihodnjem letu tako atleti kot atletinje krepko posegli v borbo. Torišče atletske dejavnosti pa je bilo v zadnji sezoni v Trbovljah, čeprav dejavnost ni bila najboljša. Ob upoštevanju danih možnosti pa smo sicer lahko z uspehi zadovoljni. Potrebno bo, da se v prihodnje'atletom zagotovi večja sredstva za nemoteno delovanje, ki bodo prav gotovo vplivala na boljše športne dosežke. NAMIZNI TENIS To športno panogo — nekateri trdijo, da boks ni več pravi šport, kaj pa menite o tem vi? — gojijo zdaj le še v Trbovljah. Čeprav je dosegel boksarski klub pri TVD Partizan že lepe uspehe, se vseskozi ubada s številnimi — predvsem finančnimi težavami. Če bi želeli zdaj tek- movati še naprej, bi morali imeti okrog 700.000 din, in sicer za nakup potrebnih športnih rekvizitov za humanizacijo te športne zvrsti. Naj večji uspeh doslej je dosegel mladi trboveljski boksar, član državne reprezentance in edini slovenski kandidat za jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Tone Hribar. V našem novoletnem športnem kramljanju bi morali še pisati o športu in športnikih, vendar bodi za zdaj dovolj, čeprav nismo pisali nič o smučarjih, odbojkarjih, strelcih, brodarjih, kolesarjih, pa pripadnikih društev za telesno vzgojo Partizan in drugih. Njim bomo namenili prostor — društvom TVD Partizan smo ga že doslej — v prihodnjih številkah našega »Zasavskega tednika.« Pomen rekreacije v praksi Pred leti je imel namizni tenis v Zasavju — podobno kot nogomet in atletika pre- (nadaljevanje iz 52. številke) cejšnjo tradicijo. Vendar je v zadnjem času delovala močnejša ekipa le v Hrastniku. Z odhodom Edvarda Vecka k ljubljanski Olimpiji; pa so Hrastničani izgubili glavno udarno moč, kar se pozna v delu kluba. Vendar je treba omeniti, da je bil v zadnjih mesecih le dosežen določeni napredek. Tako v Hrastniku kot v Trbovljah iri Zagorju ob Savi so ustanovili namiznoteniške šole — če jih lahko tako imenujemo — ki jih obiskujejo večinoma pionirji in mladinci. V vseh treh »šolah« se zbere vsak teden po 60 pionirjev in mladincev, ki si želijo pridobiti kar največ znanja za igro na zeleni mizi. Humanističen, socialističen pristop k vprašanju ljudskega razvedrila sodobnega proizvajalca, torej terja od družbe, da daje svojemu proizvajalcu življenjskih dobrin vse možnosti za najpestrejšo obliko rekreacije, da mu nudi pomoč pri organiziranju razvedril in dejavnosti, da nudi materialno pomoč pri kolektivni ali pa individualni obliki razvedrila, ne pa da pušča delovnega človeka glede rekreacije stihiji in lastni iznajdljivosti. V družbi s takšno družbeno ureditvijo kot je naša, mora pri obravnavanju ljudskega razvedrila biti v ospredju humanistična skrb za človeka. S to obliko dejavnosti si mora socialistična družba prizadevati, da odstranjuje ljudem marsikatero zlo, ki ga vsiljuje sodobno industrializirano življenje in delo. Rekreacija je torej tista aktivnost, ki prinaša človeku neposredno zadoščenje pri udeležbi v svobodno izbrani aktivnosti, pa naj bo to kulturno-pro-svetna ali pa športna dejavnost. Nujno pa je, da je ta aktivnost vsklajena z družbenim okoljem, mentaliteto in tradicijo določenega kraja, drugače to poslanstvo izgubi svoj smisel za ljudi, ker ni sprejemljivo ?a določeno pri« rodno in družbeno okolje. D. S. V nedeljo, 22. decembra so marljivi člani Smučarskega društva Trbovlje izročili namenu novo smučarsko kočo v Dolu pod Kumom. Zgradili so jo ob pomoči trboveljske občinske skupščine, s prispevki kolektivov in s prostovoljnim delom članov in sim-patizerjev. Novo kočo so zgradili v osmih mesecih. Skoraj vse delo je bilo opravljeno s prostovoljnim delom. Med člani velja omeniti predvsem Zdenka Zupana in Gustia Ulrika, ki sta izkoristila tudi letni dopust za delo v Dolu (c) VAŠ OBVEŠČEVALEC F I LM Kino Delavski dom v Trbovljah: 27 —30. decembra ameriški CS film »LJUBITE BRAMSA«; 31. decembra do 3. januarja ameriški barvni CS film »ZVONOVI ZVONIJO«; 3. do 6. januarja ameriško‘-italijanski barvni CS film »MORGANOVI GUSARJI«; 7. do 9. januarja nemški barvni zabavni film »ČRNI BLISK«. Kino Svoboda - Trbovlje II: 27. do 29. decembra italijanski barvni CS film »MAŠČEVANJE VIKINGOV«; 1. do 3. januarja italijanski barvni film »OBLEGANJE SIRAKUZE«; 4. do 6. januarja francoski film »POLNOČNI SESTANEK«; 7. in 8. januarja ameriški barvni CS film »MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO«. Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 28. do 30. decembra ameriški barvni film • »BELA DIVJINA«; 1. in 2. januarja ameriški barvni film »OSAMLJENI OSVET-NIK«; 4. ;n 5. januarja ameriški barvni CS film »GOLA MAJA«. Predstave ob delavnikih ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 13., 17. in 19.15. Kino Svoboda II. v Hrastah ku: 26. decembra italijan-sko-španski film »SKANO BO-A«; 28. do 30. decembra nemški glasbeni barvni film »GORSKA ROŽA«. Kino Litija: 27.-29. decembra francoski' 'barvni CS film »LJUBEZEN _ POD NADZORSTVOM«. Kino Šmartno pri Litiji: 28. do 29. decembra ameriški barvni vestern film iVELI-KA1ZEMLJA«; 30. decembra ameriški barvni film »TOBI TAVLOR«. OB VE STILA Delavski dom Trbovlje — V soboto, 28. decembra 1963' ob 19: uri bo v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah radijska matineja. Nastopili" bodo operni pevci ljubljanske opere. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni delavskega doma po enotni ceni 100 din. Vabimo vas k čimvečji udeležbi! ZAHVALA Ob neizmerni žalosti ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta in brata FRANCA VRHOVNIKA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za poklonjene vence, izraze sočutja in vsem, k; so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoča žena, hčerka in brat GIBANJE PREBIVALSTVA Celje. Malgajeva 12 in Jože- čila (Beograd); 16.40 »Domiš fa Drnovšek, uslužbenka, Ijavi zajček« — spored za Celje .Malgajeva 12. otroke (Beograd); 1720 Noj Smrti: Valentin Hudomal, voletni vrtiljak — pisana odj upokojenec, Zagorje, C. 9. daja za otroke z baletom; avgusta 12 — star 56 let. Rojstev ni bilo! Poroka: Ciril Juvan, vodni in- RAZPIS večernih oddelkov za odrasle pri Delavski univerzi Trbovlje. Za sezono 1963/64 razpisuje Delavska univerza V Trbovljah vpis v naslednje oddelke za odrasle: 1. I. letnik TSŠ — elektro oddelek 2. pripravljalni tečaj — fakulteta za strojništvo Za oddelek pod točko 1 je potrebna industrijska ali vajenska šola, pod točko 2 pa je potrebna končana srednja ali delovodska šola. Kandidati naj v razpisnem roku do 20. januarja 1964 dostavijo Delavski univerzi prošnjo, zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz matične knjige. TRBOVLJE Rojstva: Ana Klinc, Vine;3, Zagorje — dečka; Marija Glavač, Selo 102 — dečka; Alojzija Urama, Hraitnik št. .353 — deklico; Angela Kekič, Hrastnik (barake) —-dečka; Angela Medved, Šuštarjeva kol. 31 — dečka; Antonija Tršek, Dol 145 — dečka; Marija Ocepek, Kolovrat 23 — deklico; Angela Medved, Okrogarjeva 22, Za<»or‘e — deklico: Olga Duh. Ravenska vas 33 — deklico: KaroBna Deželak. Vodenika c. 53 — dečka; Jožefa Pust Dol 160 — d"*ka; Mariia Bevc. Hrastnik 33 — dečka; Tere«i»a Marerl, Ravenska va« 28 — d”xka: Zofi Kr°že, Trg Fr. Fakina 2 — dečka. Po-«T-n* Peter Petek, Knež-dol 32. mesar jo Pavla Pavlin. d='»vec. Gabrsko 27; Alo;z Rebamr. krojač. Pra-nreče 6 in Morija Kovač, Pran roče 5: Maks Centrih, rud Kol. 1. ma-a 16 ?n Olga ^reče, delavka, Dobrna št. 13. §««•«*!; An<*e!a Narat, upokojenk«. Dorn «n vrt 8 — stara 80 let: Prane Grahek, unokoiefv. Tr" Svobode 23 — star 69 let: Ah>'7 Tratar. unoko'"erao Savinjska, c. 26 — star 94 let. HRASTVK ni bito! Križni, klbičcv-P:*ar. Rrn:na 26 in Pari n flrnnmt laborant Hrastnik št. 76: Rtnnietan pr-foer. de-Javpo. K-^‘andoi 7 in Tva-na vo.ndolf, delavka, Marno 32. Anrr.ua S«nda, socialna nod., Unično 15 — stara 50 let. ZAGORJE T»ni«t«v dnma ni bito? po-nite: Amon P»zan. rudar, K;«ov»c 14 in Ana Omahne. n«m=žčenba. K Novec 122; , Martin Durkovič, monter, petjem, žonglerji, lutkami) pantomimo in drugim (Ljubljana); 18.00 »šifra Srečno štalater, Leše 7 in Marija 1964« — ponovitev zabavno Vozel, delavka, Golče 7, Za- glasbene revije (Ljubljana); gorje. 19.00 TV obzornik (Ljubfja- Smrt: Sonja Skok, Domžale, na); 19.30 Novoletne čestitke Ulica Antona Skoka — sta- (Ljubilana); 20.00 TV dnev-ra 2 leti. nik (JTV); 20.45 Metropole- BREŽICE sveta — praznična odda- . Roistva: Ana Kržam, Cundro- ja (Beograd); 21.45 »Na kraju vec 8 — dečka; Jožica Ger- samem« — Zabavno glasbena movšek, C. prvih borcev 48 oddaia (Zagreb); 22.15 Skice — dečka; Roza’ Bahč, Pie- v ritmu — Baletna oddaja terje 30 — dečka; Olga Ško- (Ljubl jana); 22.35 Poročila da, Sevnica^ C. heroja Maro- (Liubliana). ka 1 — dečka; Leoooldina ČETRTEK. 2. Januarja Gramc. Globočice 10 — de- 16.00 Poročila (Zagreb); 16.05 klico; Štefka Živič. Brežice, Mcndov spored — 8. zabavna Ketteicva 4 — dečka; Miha- oddaja za otroke (Zagreb);, ela Ivanetič, 'Sood. Stari 17 00 Zabavna oddaja — pograd 17 — deklico; Vera novitev Silvestrovega sporeda Rajte. šenkovec 8 — dečka: (Zagreb); 18.00 Spored na-Ana Berkovič, Brezovica 52 rodne glasbe (Zagreb); 18.30 — dečka. Humoristična oddata — po- Poroka: Anton Kos, usluž.be- novitev (Beograd); 19.30 nec in Olga Maček, usluž- »Srečno med žuželkami« —> benku oba iz Šentlenarta. lutkovna igra studia Saraje-. Smrti: Mariia Zagorc, rojena vo (Beograd 1: 20.00 TV dnev-; Poček, kmetoval ka, Krška nik (JTV) 20.30 Revijski film vas 44 — stara 72 let; Mari- o plesni umetnosti Freda ja Kostevc, gospodmia, Cur- Astaira (Beograd); 21 JO Reportaža o Pelisterskih jeze« novec 9 — stara 68 let. TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 31. decembra Nesreče rih — oddaja studia Skopic (LhibHana); 21.40 G. Menotti: »Telefon« — komična opera' 18.00 Poročila (Liubliana); v enem dejanju (Ljttbljana).j 18.05 Prenos sprevoda Dedka Mraza in del prireditve z Go-snodarskega razstavišča v Ljubljani (Liubliana); 19.00 LITIJA - V vasi Ribče prt TV obzornik (Ljubljana); Litiji sta se pri srečavanju za-19.30 Film (Ljubl;atia); 20.00 letela osebni avtomobil TV dnevnik (JTV); 21.00 LJ 47-77, voznik Franc Rojc. »Zvonec zvoni alarm« — hu- in osebni avto LJ 66-45, ti moristična oddaja (Beograd); ga je vozil Franc Sajevec. 22.00 Zabavna oddaja (Za- Pri srečavanju sta se vozni-greb); 23.00 »šifra Srečno ka prepozno opazila in se za-1 19§4« — zabavno glasbena rad; zaviranja na poledene-Novoletna revija (Liublja- H cesti oplazila, škode je za V soboto, 21. XII. so otroci, ki so se smučali v vasi Unično, nalil v snegu- ob poti zmrznjeno na); 24.00 Glasbeni koktail 170.000 dinarjev. (Beoaradl: 02 00 Poslanica HRASTNIK maršala Tita (Beograd). SREDA. 1. januarja 1964 11.10 Risani filmi (Liublja- - . , c - .» na); 12.15 Tradicionalni novo- petdesetletno Angelo Sanda Z letni koncert z Dunaja (Ev- P°*a Pf1 Hrastniku. Angela rovizija); 13.15 Rezerviran čas Sanda je bila občinska smo (Zagreb); 13.30 Prenos smu- ta m jo je podpirala občina, čarskih skokov iz Garmischa Po dosedannh ugo i SSS StiSK Er?™« tajla (Beograd); 16.30 Poro-l^ia v snegu. Radijski spored Poročila vsak dan ob 5.15, 7.00. 8 00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18 00, 23.00 in 24.00; kmetijski nasveti vsak dan ob 12.15; vsak dan za vas ob 16.00; radijski dnevnik ob 19.30; oddaja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 8.05 in 12 05, vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14.35; Pozor, nimaš prednosti! vsak dan ob 11.00 uri SOBOTA, 28. decembra 8.05 Vedre melodije za konce tedna; 9.45 Solistična zabavna glasba; 10.15 Domači narodno - zabavni ansambli, 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Narodno-zabavna glasba in čestitke za Novo leto; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Naši amater" pojo; 17.35 Pesmi in plesi mg. narodov; 20.00 »Sestanek v studiu 14«; 20.20 »Novoletni lov« komedija NEDELJA, 29. decembra 8.00 Mladinska radijska igra; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.30 Iž tujih koncertnih odrov; 11 JO Solistična zabavna glasba: 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.05 Strani :z španske glasbe; 16.00 Humoreska tega tedna: Testament; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radriska igra: Veter: 18.25 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo popevko TOREK, 31. decembra 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Nekaj priljubljenih domačih napevov; 8.55 Za šolarje: Poštarska pravljica; 925 V ritmu foxtrota; 10.15 Zvoki za dobro voljo; 10.40 Zaključni prizor »Kavalir z rožo«; 12.25 Z valčkom in polko -v Silvestrovo; 14.05 Melodije pred novoletnim rajanjem; 15.30 »Veseli tobogan«; 17.05 Okrogle in poskočne v domačem tonu; 18.05 Plesni in zabavni or- kestri; 22.00 Kronika blago-pokojnega le,ta 1963; 22.10 Za veselo slovo od starega leta. LiJ SREDA, 1. januarja 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Novoletni pozdrav v pesmi; H 20 Nekai vedrih in poskočnih; 12.03 Domače viže; 13.30 Za jiles in razvedrilo; 17.05 Na obt- sutisrsvsss Igra/ Konjiček: 1U5 Rota, Schumann: Pesnikova lju- bezen: 20.00 »Zvezdni utrinki«; 21.40 Zveneče kaskade; 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK, 2. januarja 8.00 Mladinska radijska igra: Bela pravljica; 1100 Jugoslavija m svet v letu 1963; 11.30 Kaj imamo novega v našem opernem arhivu; 12.05 Revija zabavnih melodij; 13.30 Pripovedke rz dunajskega gozda;14f30 V domačem tonu; 15.05 Veliki plesni orkestri; 17J15 Majhni ansambli; 18.30 S popevkami po svetu; 20,00 »Osebna izkaznica« (mladinska oddajaj. SOBOTA, 4. januarja 8.05 Vedre melodiie; 9.25 Z mladimi pevci po svetu; 9.45 Solistična zabavna glas-, ba; 10.15 Narodno-zabavni ansambli; 10.35 Po špansko' in portugalsko; 12.05 Za« bavna glasba; 1225 Lepe melodije; 13.30 Glasbeni se-, jem; 15.15 Glasba; 15.40 Naši amaterji pojo; 17J5 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.10 Znamenit« pevci; 20.00 Novo v stutin. 14. NEDELJA, 5. januarja 8.00 Mladinska radijska igra; 10.00 Še pomnite, tovariši ...; 10.30 Ura pri skladatelju Mozartu, Lisztu jn Dvoraku; H-50 Solistična zabavna glasba; 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov; 16.00 Humoreska tega te"Pa- 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; Beg; 18.15 Glasba iz znamenitih oper: 20.00 Izberite svojo popev- Občinsko sodišče Trbovlje deluje za področje treh zasavskih občin: Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje. Iz statističnih podatkov kaznivih dejanj od ustanovitve sodišča pa do letos izhaja, da je v zadnjih štirih letih zaznamovati vse manj kaznivih dejanj. Tako je bilo še leta 1959 kar 583 kaznivih dejanj, leta 1960 304, leta 1961 300, leta 1962 370, letos pa jih bo okrog 300. Tako bo letošnje leto enako po številu kaznivih dejanj letu 1961. Ugotovimo tudi lahko, da bo v letošnjem letu skoraj za 40 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leta 1959, ko je bilo, če se tako izrazimo, rekordno leto deli- le v dolgoletni praksi ugoto- In na dvoriščih delovnih or-vilo, da v tistih stanovanj- ganizacij , kjer posamezniki skih predelih, tako Trbovelj, poberejo razne kose železa kot tudi Hrastnika in Zagor- (ki je že leta in leta ležalo ja ob Savi, kjer so družine na dvoriščih delovnih organi-oziroma kjer ljudje prebiva- zacij in se nihče ni zmenil jo v sodobnih stanovanjih zanj) ali pa kake druge stvari, (da ima vsaka družina svoje Tako je bilo v minulem letu toaletne prostore, vodo v sta- največ kazenskih primerov novanju itd.) ni takih izra- poskusa prilastitve tujih žitih prepirov, kot ravno v stvari z Rudnika rjavega prestarih stanovanjskih naseljih, moga Trbovlje — Hrastnik, kjer imajo npr, kar štiri ali zatem iz hrastniške Tovarne še več družin eno stranišče -^emičnlh izdelkov, kjer neto tudi več kot pet družin le Kateri delavci pobirajo kose eno vodovodno pipo. Vse to svinčenih cevi in jih odnaša-pa razumljivo vodi vse pre- jo na $DIXOS« (»Odpad«), večkrat do nezaželenih in Veliko primerov kraje je pa včasih res nehumanih in vui- tudi po samskih domovih, kjer delavci kradejo drug drugemu, in sicer vse od mesečnih prejemkov do raznih oblačilnih predmetov. Zanimivo je, da je v tretji skupini detikventov — ogrožanje. javnega prometa na »črni listi« največ mladih voznikov motornih vozil. Leti z brezobzirno in nevarno vožnjo večkrat spravijo v manjšo ali večjo nevarnost ostale udeležence javnega prometa. Zanimivo je tudi, da ogrožanje javnega prometa ni povzročeno zaradi vinjenosti, temveč večinoma iz želje po hitri in divji vožnii. Kar precej je tudi kaznivih dejanj ogrožanja življenja In prizadevanja lažjih oziroma težjih telesnih poškodb. Zanimivo je, da tu ni iskati globljih vzrokov v pijančevanju, temveč v prenapetosti kventov. Vsa kazniva dejanja lahko Savi. Marsikaj pove tudi naj- gamih izpadov, ki dobijo v razdelimo v glavnem v pet večja številka kaznivih de- taki ali drugačni obliki za-jmattlnih skupin, ki v določe- janj v lanskem letu —- kazni- ključno besedo pred sodni meri kažejo tudi manta-" va dejanja zoper čast in do- nikom. Jitelo in »starokopitnost« bro ime. Teh kaznivih dejanj Statistika nam nadalje po-prebivalstva. Te skupine so: je bilo največ v Trbovljah, kaže, da je izrazito veliko KAZNIVO DEJANJE ZOPER zatem v Hrastniku in v ve- primerov kaznivih dejanj zo-CAST IN DOBRO IME; ZO- liko manjši meri v Zagorju per družbeno « in zasebno PER DRUŽBENO IN ZASEB- ob Savi. premoženje. Tu pridejo v NO PREMOŽENJE; ZOPER Kot je bilo že omenjeno, poštev večje in manjše tatvi-ŽIVLJENJE IN TELO; Z9- je bilo lani, pa tudi letos, ne. V glavnem je bolj malo PER VARNOST JAVNEGA največ žalitev ravno v Trbov- tatvin, kjer hi bili oškodova-PROMETA ter peta skupina; liah. žalitve, ki dobijo svoj ni posamezniki. Več kaznivih DELIKTI OGROŽANJA (tu epilog pred občinskim sodi- dejanj prilaščanja tujih pre-tii poškodovana dobrina, ščem, so pravzaprav specifič- mičnih stvari je v glavnem temveč kaka stvar!). nost obrobnih, starih trbo- na škodo posameznih gospo- Glede na to, da so Trbovlje veljskih naselij: Žabjeka, darskih organizacij. Največ največje zasavsko mesto in Dobrne, Ribnika itd. Prebi- primerov Je na škodo Rud-da je tu največja gostota vaici teh obrobnih nase'ij se nika rjavega premoga Trhov-prebivalstva je jasno, da Je za najman'’ »h » i' »Mister Dalmas, vi niste niti približno dovolj vešči. Poznam vas zasebne detektive. Vsi skupaj ste podkupljivi in nesramni. S prevaro ste me zvabili v svoje stanovanje. Dosti verjetneje je to stanovanje kakšnega ogabnega pajdaša, ki bo za nekaj dolarjev pripravljen priseči na vse, kar hočete. Radi bi mi pognali strah v kosti in me potlej izsiljevali, kajti ni vam dovolj denar, ki pa že dobivate od moieea moža. Pa dobro, »je dodala brez sape, »koliko zahtevate?« Postavi? sem prazen kozarec na mizo In se ves zb*t sesedel na stol. »Onrostite, da si bom prižgal cigareto. Z živci sem na koncu.« Ko sem si prižc-al c;-areto. me ie jezno gledala na kazala tako malo strahu, da po tem ne bi man-ei sklennti o n-‘eni krivdi. »Piše se torej Jo«er>h Cbo«te,« sem rekel. »Možakar. ki ga je ubil v krčmi, pa ga je klical W?Mo.« MaVe prisiljeno se je nasmehnila. »Nc govori-te toliko.« »Cernu ste se hoteli sestati s tem Josephom Cho»#om?« »Hotela sem od ni era nekai odkuniti. Nekai, kar mi ie uVt-a-P-T in kar ie zame’ vredno skoraj retnaist tisoč dolarjev. Pobril mi je to človek, ki sem na nekoč Jivlvla, Mrtev ie. Razumete? TzmihiJ ie živlienie v gorečem letalih Zdai na nrtidite k moiemu možu in mu povejte vse no vrsti, uma-ana mala podgana.« »foslvšaite. dobrih deveM-.aJ Jože in Melhior JENKO, Ja nez PODMENIK, Karel GRE BENC. Janez KORBAR in Ja nez PIRKAR. (Prva godba i Hrastniku je bila ustanovi je na 1854. leta).