md'M m | ■ * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leemd daily except Sendeye end H o itd eye -year x- frtemr&rtc t^a^^fcrcibg chicago, ill. torek at. novembra (november) itn Sit v.- number 273. and dlaliltejM nto permit (»o. lH^ anlkatlaad ly tkoAotaTootobsr A 1SIT, — Ss * Iks Poet Offloa «t fTklaagui IWnoia. By trtter al tka hwliiit, A. 8» BwWw, Poetmaster fflwwBi K-Mbe | dobiček. nadkriljuje cakovahja. PRI. 1000 več Fottto ▼ ^ecih, kot fo n prišako- Ha rail t nam letu. D. 0. - Clifford, Advokat xa prevažalce in ice, »javlja, da ao ielez Iruisb© napravile v iprvilr juesecih tega lete petde-ouov dolarjev več profita, pričakovale, da ga napra-letu. družbe kljnb teipu o, da jim meddržavna ko-komiaija dovoli povi-oni. Zastopniki žcel/ni-navajajo, da ao se o-pški pomnožili in profit eil. Transporterji in raz-govarjajo xahtevi želez-kih t-poviianje za kritje vaeh po- Nova takttka'Ame-riškc delavske federacile." STROKOVNO OtRGAHIZIRANO DELAV8TVB 8B UDELEŽI AKTIVNO POLITIKE. Organizira aa nova stranka proti •■demokratični in repnbUkan sU stranki. -r- - .. .....~ Buffallo, M. Y. — 4'Ameriška delavska federacija" je aklenila i 21$ glasovi proti 21, priporočilih, potem izgine tudi nevarnost za ataVke. Dnevniki privilegiranih interesov/so večkrat poročali, da hoče ^lada mdbilixirati delavce v vojni nduetriji. Vlada ni gojUa takih želj, ampak ae je vedno ravnala po nasvetih delavskega tajnika Wilsona in Gompersa, pradaedul ka "Ameriške delavake federa cije". (Priporočila ae ibavljo z delov nim čaaom in pravijo, da naj bo osemurni delavnik malksimum v 24 urah. Polpraznik v sdboto popoldne je že splošna navada po j leti in ga je priporočati skozi vaa leto, posebno če je delavec praj* šhjl dan delal deset ur. Priporočilo nadaljuje, da naj . imd jetnik i strqpe ravnajo socialnih zakonih aa varstvo da-lt v k ln čc social nPaaken dovolju i _ . . . . .jc, da delavke delajo 10 ali 9 ur Baker jc rekel: dnevno, naj se potrudijo, da znl "Ne moremo prenesti, če agubi- . * ^ „ žcn< veza za delo in demokracij na delu« UUDBKI SHOD V OHIOAOU; GOVORNIKA RUSSELL Of Homaiije v revohi- V Euaaell js. Okieago', III — V nedeljo je ob-fiiavela podružnica "Zveze aa iio in demokracijo" ehod, na ka. \rt nista govorila, aooiallat Chas. »II' in krščanakl socialist rov. E. Oarr, uradnik "Chlatlan oialiata". Oba sta anana kot Hetna oananjsvalea aociallatič-Ih naukov. Russell je dejal, da Rusija oeta-t la tedaj svobodna, Če bo Nem- i poražena: mM Rusiji p rem ooo VO ^tOBAAKI i T __ POUB JE V POBE8TI Nova armada ja na potu proti Petrogradu. — Kerenskij ka-ja amrHra a njo. •v Kodanj 19. nov. — Najnovejše vea ti s rfiake meje pokasujejo, da ae raaširja civilna vojna v Ruaijl, kl ja naatala ia revoluoU« bolšavikov v Petrogradu. General Kale-din je a svojo armado koaakov zaaegel premogtfkope v Donou ln zdaj Ima ves premog pod avojo kontrolo. V Petrogradu primanjkuje premoga lu šivaša ln Kale-din js v stanu preprečiti dovoz kuriva v glavno meato. V Moakvl ao ae pojavili novi boji. Poročajo tudi, de se bliša Petrogradu nova armada, ki Ima namen potlačiti bolševike. (Nikolaj Lenki na more obdržati edinatva v avoji atrankl in med njegovkui pristsši ss js pojavila neslofg. B London, 10. nov. — Nova armada, aestoječa ia veteranov a rea-nih ruskih bojišč, js na potu pro. ti Petrogradu. Poveljnik to ar-made ja polkovnik Pavlov, Man soolaldemokratične dslavake atrarfkc. (Prve straše ao Aa dospele v Gačlno, kjer so se spopadle a Leninovo "rdečo strašo". Kakor poročajo, ja Kerenskij s to armado. To ao prvi glasovi o Ka-rsnaklju, ko je zadnjo ^rsdo lagl nil naanano kam. Druga vest pravi, da sa bllŠa Moskvi oklepni vlak, poln vojaštva, na ?a aa pa, dali vlak vosi lojaltye all robele. Tretja arms-da, kl saatojl is oelaga *ora, aro* dim proti Pattofradu v smeri od f iZadnja brzojavka ls Petrogra da javlja, da so trije Lsnlnovi ministri rsalgnlrali valed jaas, Plavi še nI odi )-V cena. ANOLBSKB OBTE PRODIRAJO PROTI KABARETU. Ha zapadni fronU n vrša praska in topniški dvoboji __________________io prenesti, če sgum- ^ nfl QM)Ul ur> žcnf ko, ker na 15-odstotno povi- mo «ante na Francoskem da ir- ^ delajo dtlj „epretn«oma ---- ---v,lwl v6"' ■ ^ - kot Štiri delavke da obvaruje deželo pred >, ker na 15-odstotno povl-.-- ----- . , , v . . inaj ne ueisjo u«g uvp« ne morejo železnice dobiU pijemo otroke dj|a Valed ve^ g M «bcd ajila nikjer like«* v Fr4n^n ure in pol. ^ nastavijo .je p^i železniški Tm 9 v ^ " ^u* ki priporoča, da naj bi narodi dft delo „ pre^žeoaks ii denar, da železnice ne po- i2*»bU žlvI ^ ^ . .. moR. Ako žene opravljajo tisto t jo neaolventne. Kiwn^6 ie rwn° delo kot moški, potem naj dobiva iHeajejn so govorili tudi dru- vtl: , , . . w . - Jo tudi enako plačo. ravnatelji, med nji- ''Mogoče je, ^ Podjetniki naj ae strogo ravna- Howard Elliot od New York, Jako velike isgube kot j0 Po zakonih sa varstvo otrok Haven in Hartford železnice J kraj- Take izgube nc bodo priob- Department upa, da preneha e dejL, iX^lnaTodl^ v llstib; te izgube ne bodo te- )koj y lndumti;iji, če se bode m zahteva ne JLstuje. ^ glasne kot v ^h Mogo- podjetniki ravnaU po priporoči Bamžalci in tranaporterji na- P» ° »»». _ Uo povlšanjuTvomlne. PLE "Ce taga Nemčija, tedaj to p imeni, da bo » ar zopet ustoličen v Petršgradu in demokraelja bo tmjno Izgubljena za ljudstvo, ki je tako čudežno bojevalo «a svojo avobodo, da avet ša nl vldsl takega boja. {"Opozioija proti tej vojni po meni opozicijo proti deUvctrrvro docentu, konaumentu. • "Socialnih razmer ne moremo Hboljšatl na drug način, kot da ae ipoelužlmo volilne šare. To je e-dlno upanje, kl ga imamo. Prišel se^a do sakljnška, da ne preoata-na dolavosm drugega, kot da ae vrtajo v to vojno, da dobimo mir Pont sviti se morale na stran vlado ddbtenlh dnžav, da se bojujete sa vse, kar je dragoeeao delavstvu, t'To ni vojna med narodi ali aa fvalui radi poeestl ali komer i nadvlade, To je velik kon med dvsma ldsjama — dveh nik nazorov, ki na moreta nU p ii(|ktlriii nn-anan It nazor mora umrati. Na strani imamo vlado po podedovani pravM — vera v voWno pravi eo je odpravljena po nekem »ndi-J^ Un|n ^ §pMjetl ^y vidlju, kl je prid h ntm. Na- ^^^ B «*ltml aooialiati-si»rotl proti tej vladi je vlada poLninH .trtnktmi v svrho koalicij, ljudstvu, za ljudstvo ln od ljud- fk6 vljM|t, ^ toga varo- stva." . ka js sapustil Lenina tudi Ženo. |MCarr je govoril, da ja bil ylJfV( kl b|| nAjHniljBI priataš skrajni pacifist, toda danea niL,rvfllfA Kamenov, podpredsad-več. Povedal je tudi, da so v letu nlk delavsko-vojaškega svata, aa 1M na mednarodnsm koivgr^u ^ rf % Un|nom. R^nlj. nasprotovali nemški socialistični ^ nMUle tud, Ugir kir delegatje resolucijam, ki ^.^»Lekatcrl zmernejši bolšsvikl nas-radikalne ln skrajno protknlllta. jtj<> odlo|ni| dg mopi mvo-ristlčns, ker ae je bHo bati, « l(J8|onirno -0dlšča soditi Karan nemBka vlada sepre •oidalUU.k' ^ y ^ ^a ga ujamejo bi propagirali radikalna idsjs. 1 ..... IV8KI g VET JB IZDAL POZIV HA DELAVOB. VODA ZELO VAtHA V POLJE DBLJSTVU. yf,]fgni IZGREDOV. Okioago, IH — Edward Brun - «, . . | dage, državni prokurator, js go- Waahington, D. 0. — Ce bi far- ^ d ..jnikim kl^»om" o vz- . ■•__J. I- i. UmmI I V ______. I-- 1___J. .. V iBlui, 19. nov. — Z bojišča javljajo o podrobnosti bitke, kl ss js vršila v petek ponoči in soboto sjutrsj bllso Zsnaona na aapad-nsm bregu Pisvs. Avstro-uem. ike Čete, ki ao na dveh krajih prekoračile reko, ao bile premagana po ljuteni boju v vasi Fagars ln pri stari tovarni Saga bllso Pol-line. Sovrstnik ja lagubll 8000 mol, od katerih je bila polovica ujetih in ostali ao bili pobiti, oal -roma ao utonili v raki, kamor so jih saoodili Italijani Vaa avstij-ake strojne puške, ki jšb je sovražnik spravil čsa Piavo, so ostals na sapadnem bregu. Na vzhodnem k ribi tirolska fronte as je raavila velika bitka, kl ae lahko imenuj« ona najljutsj-ših, kar jih js kdaj bilo v tem o. kollšu. Italijanske četa ao odbilo atstro-uemške napada na val črti in nato so sa aagnals v protinapadih na sovralnlka, da obvarujejo po* k lje v tem najbolj kritičnem delu vse bojna črte ob Plavi. Vojni stan pravi, da ao so Italijani umaknili edlnole na enem mestu med »rento in Piavo, kjer js po« stala obramba napadenih pooto* jank nemogoča Armadno vodstvo ja mnenja, da ja avstro-namBka kampanja v Italiji dosagia vrhunao avojs mo« šil Itslijanake, franoosko bt ŠlC*' glsSke čete fronto. ' London ,roč„j« la*. _ fšUa, dali bodo mogli A (Daljo oa 8. atr. L'kol) ■dršr povsod 19. pov. — ZAMOREC STBBUAL HA AV. TOMOBIL York, H. T. — 44 Ameriški svaki avet za delo in demokra-| 7' V—ui vivoni prwu """"V "7----\ ' « Mie T»nrlv v o- Uarji ujeli vodo in jo hranili v rokih pismenake izgrede v B. m£ SlTdi UM? »te nabiralnikih, ki gre v nič, tedaj ^ UuJ NfUrtfI1 | Njihovo mnsnjs js, 4a odioo ustavodajna fkopščioa amo soditi ml* | nlstrs p raj nja aašaana vlada. (Delavski unija lu občinski svat Bine Island, QL — Neki ,,, je Izstrelil lovsko puško na av. J ^ tomiiiill na "J* ^ ttJ^^e^Blul ii - rmd telefonskim siete- £ v medtem ko delsvsks stre- ands je dob« šsot svl^ sm v ^ M mftrijo d-liU pod zrn v obraz to roko, W. J. Fair- ^ bollf,|kov. f"oC le srlti^ zamoreal g JftJCi JZkZZt Jr Sula SrTjtnski kongre. progla.il ne- ^ 'VI do«m rt odvUnoat Ukrajine. V jušni Ru- a dostavil, obaodite ga v d«'*mrt. ^ miMoy\\\ -vojo na- no ^ . [odvisno republika, N. Finskem Urokner je zatrobil z rog®m »n L . radUtin| MUliatl vso o. pota. Avtomobil jo bU oddaljen J6 čevljev od aameeaa, ko Js „ w ura-.— iMrchnsrjeva bčl pogledala na- ^ , k§uH ^ bl|f. saj. V tem trenutku jo zamorec«? koj — nekdanji rudar v Ameri ki n san. nja, da bo organhdral ustrelil. ■MHHI^HI Willeyjevs tovariša lajavljate, ___Luni »li električni motor. Kjer Je tjno ^ vrt, V-ernrhT^T^teAh pri- ' Vir*7- P^ novembrom in de- nabiralnik iz jezera, reze, f^ %mUJMVk USODA, naj sade sadno drevje sU studenca. i . fvoaalja aastopana. "Rdeča .traša" bolšavikov ja a. prvi avtomrfill, kl jih sreča. | ^^ ^ y ^^^^ ^ m m pri. vmmmm i—» %y avetu. ^ ^ ....................(N.jnovajšsDoročllo natekarjl'se restevrsterjem In he- Bsrenalilja fH Pvtragredu — Organizirani porazu " m P^iakuševališčn v Missouri I W" " I Be^T^dsrjs A Amllroza je pad- da korenine ne pri- to »rkejše vreme v u fo SO ton škrlovlne Nje « ^em, dokler na I<£Z1 ^ aprvmene vL^u. tovariš« j. vzele pet ur iCli jrSŽ^jrai^^ "E as so g. M tiaiSSSrjl Ml r»i,i decembra Draginja je « aAoj » prisilil, natakarje do tag. kera Wellington, 19. aov. — Ame- Torre HaaU, tod. - Na BStet- ka. Z. natakarja, .talno naat.v-Ukl f^ ^ Terra »awe, «« - ^ »htev.je $40 meeečno, de- je neproaB vlado MMNVS Ljno dele v BtiriindvajsetIk J p^nl elak ^ im. odp^jati BQ0 rab ln dv. prosta dneve v meeeeo.l Aaneričenov ia Fetregrada v Bi- Za uetakerie* zahtevajo $96 me- Urlje, dokler ee ae taboljše feb* ii ki - " /r_rr^riluao*.p»'l»c veiro>.. Z r ,,7,,7t1a v rndniku ssšne meisie In di-^tamo dela In šaj Trsnrt. prieaas^ desiaurtio dela In šaj Frsnsk prišakaje asdaljolh S. -idia PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno n«*v po idoJovonT Kokopiii ee ne vračajo Naročnina: Zedinjene držsve (laven Chieago) la Omamim SS na Mo, tl 50 trn pol leta In 76« aa tri meeece; Chicago tn toesemslvo $4 60 ne leto, $2.26 u pol leta, f LIS aa tri meeece._______ *e mera mirovna konferenca baviti s socijalnimi zakoni in jih rediti v korist delavstva vsega sveta. Med socijalne zakone spada tudi zakoniti osemumi delavnik. Zahteva "Ameriške delavske federacije" dokazuje, da zakoniti osemurni delavnik ni utopija, ampak da nismo več daleč od dneva, ko ga sprejme ves civilizirani svet. 2407 Sa. "THE ENLIGHTENMENT" al tha SUraaU N IwBued dally except Sunday Owm4 by tka Advertising ratee on Chicago Subscription: United States (except Chicago)««*Canada ago and foreign countries, $4.60 peryear._ toosveta" ZS07 So. Lawndale Ai •la Natfeool Datum V oklapaju ». pr. (October 10-17) pelag •••lova pMMti, 4a vaa tem dsevesi potakla pravataaaa, 4a ae vaai no Ju>l Mat.__ PRAZNA BAJKA. Danes ni nič izrednega, če prinesejo listi vesti, ki se kasneje izkažejo za časnikarske race ali pa navadne bajke, ki so bile priobčene z namenom, da dosežejo le hipen, uspeh. To ne velja le za bojne vesti, kajti na bojiščih se dovrši vsaki dan toliko dogodkov, da je nemogoče dognati za vsak posamezen dogodek, če je resničen ali bajka, Listi ne poročajo le o dogodkih na bojiščih, ampak prinašajo tudi vesti o rečeh, ki niso v zvezi z vojno, toda za delavce so važne, dasiravno so navadne bajke, Tako so poročali nekaj tednov nazaj, da je John D. Rockefeller, ml. pričel pogajanja z odborniki delavskih strokovnih organizacij, glede organiziranja rudarjev v Coloradu. Vest je med mnogimi delavci povzročila veliko radost, kajti v duhu so že videli velikega industrijalnega magnata na kolenih/ Treznejši delavci so pa rekli, da iz te moke ne bo kruha, kajti sin starega John D. se ne poda kar tjevendan, če ni prepričan, da je moč delavstva močnejša od njegove. Delavci, ki so sodili tako, so pravilno ocenili Rockefellerjevega sina. To potrduje John D. Rockefeller, ml. v pismu, ki ga je pisal Welbornu, predsedniku Colorado Fuel & Iron kompanije, v katerem pravi, da se močno interesira za blagostan kompanije in njenih delavcev in da ni pričel nikdar pogajanj, ki bi se dotikala kterikoli interesov korporacije. Vsakemu delavcu, ki misli dalj kot sega njegov nos, je jasno, da interesi kompanije in delavcev niso enaki. Ce kdo skrbi za blagostan kompanije in ne podvzame korakov, ki bi se dotikali kterikoli interesov delavcev,-tedaj ne more skrbeti za blagostan delavcev. Rockefellerjeve besede pomenijo, da so mu v prvi vrsti pri srcu interesi kompanije, daleč za interesi kompanije pa šele pridejo delavske koristi. Kdor tako govori, se ni nikdar pogajal z odborniki delavskih strokovnih organizacij, kajti tako pogajanje je prvo znamenje za kapitulacijo pred delavsko organizacijo. Rockefeller pa ni mislil nikdar kapitulirati in ne misli še danes na predajo. Rockefellerjevo pismo ravnatelju družbe mora odpreti tudi duševno spečim delavcem oči, da industrijalni car nima najmanjših simpatij do delavsks organizacije, še toliko manj pa do demokracije v industriji. Kar mačka rodi, rado miši lovi! ZAKONITI OSEMURNI DELAVNIK NI UTOPIJA! Ustanovitev zakonitega osemurnega delavnika niso danes več prazne sanje. Gibanje za osemurni delavnik vedno bolj narašča in od mesca do mesca se množi število delavcev, ki so si ga priborili. Za ameriške delavce ni važno, da ga izvojujejo le v Združenih državah, kajti osemurni delavnik je mednarodna zahteva. V vsaki deželi križem sveta, v kteri so delavci ustanovili organizacijo, so sprejeli poleg drugih tirjatev tudi osemurni delavnik med svoje zahteve. Povsod so delavci spoznali, da je skrajšanje delavnika zanje večjega pomena kot povišanje mezde. Osemurni delavnik ne daje delavcu le več počitka, da se odpočije od dela, ampak mu prinaša tudi več časa za njegovo izobrazbo in razvedrilo. Delavec ni podoben stroju, da dela in počiva, ampak da ima čas, da si z dobrim čtivom razbistri svoj duh. Izobražen delavec se ne pusti tlačiti od svojega gospodarja. On zahte va, da podjetnik z njim ravna človeško in mu plačuje tako visoko mezdo, da ni treba njegovi ženi vsak cent obrniti stokrat, preden ga izda za najnujnejše potrebe. Osemurni delavnik je mednarodna zahteva in uvesti ga je treba po vsem svetu, kjer se iz dimnikov vali dim proti nebu in naznanja, da žive tam industrijalni delavci Ce delavci v eni deželi zahtevajo osemurni delavnik, tedaj podjetniki zakriče, da ga ne morejo uvesti, ker jih ugrofta inozemska konkurenca. Kkaekutiva "Ameriške delavske federacije" je v svojem poročilu na konvencijo ubrala pravo struno, v kterem zahteva, da mora delavstvo biti zastopano na mirovni konferenci po svetovni vojni in da STA A. A.B.: 0 lepoti človeškega telesa. (Konec). To ie davno ni vee: a kdo bi našteval nebroj manjših in sekundarnih lepot, kdo bi opeval njene laae, dolge, goete, mehke in kodraste, njih temno barvo, njih bleščeče ee zlato jamice na licu in d m »je še, tanka komaj vidne plavkazte žilice na vratu in preth; opominjati bi se moral njenih ustnic, iametaatega in el antičnega trebuha, boginji Veneri posvečenega grička, tako sramežljivo skritega oltarja Jjubtetni I (Ni še bogastva konec. Ločimo pri njej lahko dvojno lepoto, ml*, dostno in materinsko. Ta vitka stvarca, v kateri še vaa lepota šele poraja, roža, ki še ni popolnoma razcvetela, ljubezni poaveče-na I Zraven nje dozoreli aad, opojni kelih, največje razkošje. Kaj šele oni prehod, ki druži, ialfbog le za kratek čas, oboje, ko imamo dbe lepoti v enem telesu shojeni. Naravnost boginja pa je ženska, ki ostane več let cilj našim najetiv stnejšim željam, aladkost vaeh sladkosti. Različna barva laa, oči in kože namilite zopet različna tipa; pla-volasega ln temnolasega. Kateremu bi sodil primati Odločuje tu individualni okus in moda, ki je vedno drugačna. Mnogo ee tu ne da povedati; plavih las je bila Venera, in plavih las skoro vedno Madona. A s tem ni še nič rečeno. Če značaj odgovarja vtisu zunanjosti, bi bila prva boljša ljubica druga pa bbljša žena, ker plevo-laaka kaže, da Ima več mehkobe ln dobrote. Lepa je, če io njen) lasje zlatobleščeči, če ao njene o-čl ali plave, ali vijoličaste, k večjemu temnozelene, njene forme mehke in bujne. Temnolaska pa mora biti vik Črna, imeti mora črne ne samo li-ae ampak tudi obrvi, trepalnic* tn bči, isto t ako tudi rjavkasto kožo. Vroča je in ztrasna. Med tema dvema je seveda še vse polno drugih kombinacij. In-teresantni sta tl dve: ženska pliy vih laz, ki ima temna oči, in on« temnih las, ki ima plave oči. Ta je manj simpatična, dočim prva kaže, da ima vse dobre atrani obeh tipov. Pa vse one kombinacije glavnih in sekundarnih potez ženske lepote, kdo bi jih razvrščevall Kdo bi ie posebej omenjal tip klasične, laacivne, graciozne lepote I In one, katerih mikavnost je učinek ne več golo eetetlčnlh, pač pa Že psihičnih elementov. Antični človek, fizično in psihično veliko zdravejši in močnejši od naa, v gotovem smislu sentimentalne in samo pikantne lepote še poz* na I ni. Umetnost edina piše pravo zgodovino svojega časa, zrcali njegovo vsebino, okusu in modi podvržene oblike, kaže druga poU in druge ideale. In nam, iz te dobe porojenim, tej dobi ustvarjenim, je obraa Hernia veliko preveč fe-minllen, čelo veliko prenizko in preozko. Je še res, da za temi ravnimi in umerjenimi poteaami ravno tako amerjena in ubrana duia, čista in jasna kot aolnee na betonskem nebu; naš hero pa, kl se je le a nadčloveško močjo preril skozi vso to od tisočletij nakopičeno ogromno snov, noai druge potese — nihče no de, da ao sled talesti, sovraštva in zaničevanja, sile in eneržije; kakor ja velik, tako ja lep. Vsaka doba -Ima avoj poaeben Ideal človeka, poseben ideal njegove zunanjosti. Le poglejte dame ln kavellrjs, ki jih je slikal Wsteaut in vzemite potem v roke politično in kulturno zgodovino laaa dobe francoskih Ludovikov. Ali pa kipe Canove in zlagana in afektlrana dlrektoar in smpir, bresokusno imitlrsne starogrške kostume ln harbaritao nsšsmlje-nje vojsške uniforme. Ko je 1*» asi človek, je lagala tudi njegove umetnost. Ona je arealo, v katero se je aa redno ntisnila njegova podoba. Ta imamo vaa mogoče prikazni, taki ao torej bili ali vaaj biti kote-li. Rod za rodom je klesal, zlikal in opeval sebe in svoje Življenje. Začrtal si je pota in zarisal ideala. Vae mogoče ideale; tudi svojo zunanjost ai je želel tako, da bi odgovarjala relativnemu pojmovanju človeka in človeškega iiv-I j en ja, Ženska, seveda, da bi odgovarjala vlogi, ki jo je igrala v njih vzajemnem razmerju. Pa čeravno oi bil koncept, ki si ga je napravil o njeni lepoti, v vseh dobah enak, so fundamen-talni pojmi njene lepote ostali vedno fiksni, to ao oni pojmi, ki zahtevajo od nje razen zdravja in mladoati oči vidno feminiteto, to je vae znake, ki puatijo sklepati na dobro m^ter. In zraven teh je vse drugo le malenkostno in povr šno. Tako ae tudi ml strinjamo s Sa-lomomnom, ko alavi lepoto svoje izvoljenke, in če bi naenkrat etala oživljnea pred našimi očmi, bi vzkliknil ž njim: Vsa si lepa, prijateljica moja, in nobenega madeža ni na tabli Iz fantastičnih in slikovitih primer orientalskega jezika pa M anatom izlučil vsa ona ffziolOgiČna pravila, ki veljajo tudi n ant f barve je pri njej svetlejša kot pri moškem, njena postava ni previsoka, pač pa vitka in gibčna; vrat ima dolg, lica rožnata in /uetna temnordeča, bele zobe, goste laae in prsi kot "kozlička, dvojčka, ki se paaeta med lilijami", polna zdravja je in mladosti. Tudi Anakreontu je njegova ljubica temnih las kot »vila mehkih, svetlega čela, dolgih med seboj* ločenih obrvi; oči pa so resne in poredne hkratu, žareče, jasne jasne kot one Atene, mokre kot one Kitare. Drugo pa kot vedno in povsod: mleko in rože. 1 'Vobče je jezik, ki služi takemu popisovanja, neroden; človek čuti, da to. kar pove. še davno ni vse. in Ženira ga, -da ne zna podati taj več. Ko je v sredini šestnajstega stoletja fedal Luigini svojo knjigo "II libro della bella donna", je prav lepo povedal, da je ta tema sicer težak a še vedno neprimerno lažji, kot če bi nam hotel pokazati podobo notranje lepote, a preko te meje se ni u-pal. Opisal nam je ideal renesanse; žensko J>levih las, žareČih črnih oči, visokega in širokega čela. Pa tudi če M bila lepa kot na-politanska princezinja kiparja Deziderija da Settignano, bi nam nje karakterriatično moško čelo ne ugajalo; za usta nos pa imamo mi že več smisla,, nego ga je imel nsš Luigini. Iz fate dobe imamo ie vse pol no drugih traktatov o ženski lepoti; zelo znan je na primer 4'dialog o lepoti žensk", spis Agno-la Firenauole. Pa ni velike razlike med posameznimi; povsod je približno isto, več ali manj še da-uea ne razveljavljeno. Samo da se je lepot! nagega telesa pridružila nova lepota; če bi morala Frina danes pred sodnike, prišls bi v najnovejši pariški toaleti. Raflnma obleke je za naio dobo uprav značilen. Zraven ae pa v razmerah, v kakršnih živi kulturni svet, telo še vedno zanemarja ; le malokdo se še osira ns njegovo estetično. obliko. Za take reči ljudje nimajo ne časa in ne smisla dovolj. In to je bilo vzrok ,da je človek uvide! potrebo sistematične vzgoje svojegs telesa, ko je spoznal odvisnost avojega duševnega življenja od primernega fizičnega razpoloženja. Ravnotežje med obema si je ta vagoja pbetavila sa eilj . Izmed vseh narodov so Mil edini Orkl, kl so nam podali popo-len aistem te vzgoje, sistem, I i jo baziral na vseh posebnostih človeškega teleea, kot so pokončna ravna hoja, V tanje, skakanje ln ročnost. OtroH ae v Igri sam harmonično razvija, le delo, ki služI poklicu, mn^s pozneje eno stranski znašaj, aanemari. Spori je elmpt ae kulture, ki jI treba, kl se je hrano In obleko, peli, dostopne t ud drugim nižjim ae dvomimo, ds H docela ne novo poroje-hlgiena po-Ma brigati za la sldaii ko-delavstvu ln |em. Nikakor Iravo in kre- pko ljudstvo analo veliko bolje fcpolujctati -ovoje- socialne, gospodarske in sploh kulturne naloge. Vzgoja Človeškega tfless postane tako del socialnega vprašanje. Za vzor pa ai je vzel moderni Človek meimo; zahteva da elastično m gibčno telo precizno deluje, da je njegovi volji popolnoma podrejeno in Ie z ekonomijo porablja svoje dragocene moči. V prvi vrsti pa zahteva od njega zdravji, ker zdravje je lepota, in lepota je zdravje; to velja za nas kakor za one, kl so bili model Fi-diju in Praksitelu. Tako emo na najboljši poti, da bomo tudi mi začeli častiti ono lepoto, za katero tut je položil Rodin v te besede: V celi naravi ni nič, kar bi imelo v sebi v značaja, kot ga ima človeiko lo. (Njegova moč in njegova cija ustvarjata vedno nove in yedno drugače podobe. Podobfio je čaeih cvetki: vpognjeno truplo tvori steblo, smehljanje obraza in svetli bliščoba las pa ..sprožanje cveta; podobno je časih fi no zakrivljenemu . grmiču upogljive liane, s katero je Odisej nekdaj primerjal Navzikao. Ča sih pa, kadar je sklonjeno nazaj, je zopet človeško telo kot pero, kot lep lok, s katerim bog Bros proži svoje nevidne pušiee. Vedno bo človeško tek) ostalo zrcalo duše, v tem je njegova največja in glavna lepota, kar je Victor Hugo izrazil s krasnimi besedami: "Kar ljubimo na človeikem telesu, ni toliko njegova prelest-na oblika* marveč učinek plamena, ki ga preseva od znotraj. :(Res, telo je zrcalo duše. Ali mnogokrat še človek moti in vidi v tem zrcalu vse kaj drugega, »kakor to, kar se v njeni v resnici zrcali. Prava umetnost je, čitati hinavcu iz njegovih finih potez in iz njegovega smehljajočega obraza in njegovih "odkritosrčnih" iakrečib oči. -Najlepši ljudje so lahko tudi največji lumpje! Človek mora biti res velik opazovalec in psiholog — u-metnik, da vidi in spozna v kresnih, umetnih zrcalih — madeže — vso umazanost in nesramnost ki se včasi skriva v ozadju. Op nt.) ■n Pisma naših vojakov. Camp Sherman, 0. — V listu Prosveta vidi mm nogo dopisov oc naših fantov iz raznih vojaških taborišč. Vojaki jih čitamo a za nlmanjem in ravno tako, mislim, rojaki po naselbinah. iTudi jaz sem se odločil, da Žrtvujem nekaj minut čaaa in napd šem par stavkov ,da bodo rojaki vedeli, da ae še vedno nahajam tostran luže. Z vešbanjem hitimo; komaj se naučimo ene stvari, še pričnemo z drugo. Mislim, da bomo kmalu sposdbni udeležiti se krščevanja kajzerja. Seveda ga ne bomo krstili s vodo, kot Janez Krstnik Kristusa, nego se »bomo za to alav-nost poslužili modernejših priprav. Alko bi njegovo veličanatvo prišlo kateremu na muho, bi za * doetovala kljub vai njegovi mo gočnoeti ena sama svlnčenka, da se ga položi na tla. (Pred nedavnim sem čitai * fit-svati dopia k Colliawooda, v katerem ae jasno zrezli požrtvovalnost collinwoodskih Slo\cncev do njth fantov v sluftri strica Sama. Collin wnodskl fantje so lahko ponosni na svoje rojaka, ker vaa niso pozabili v času vsše odsotnosti. Tudi mi vojaki ne smemo sane-marjati naše naloge, kajti vsi aa-tirani narodi pričakujejo od na« pomoči. Ves svet upira avoj pa gled na Ameriko in njeno arma • do, ker od nas pričakuje odloČi * tev te vojne. Ali naj dopustimo, ds ee konča v prilog kajserjut Ne I tega Afnerika ne sme dopu stiti. Vojaki ostanemo zvesti avojo* iuu poklicu, ravno tako kot eo nam oetali zvesU naši rojaki. Akoravno nisem iz foil in woods. bt>m vseeno prišel, ako mi bodo razmere dopuščale, aa veaelieo, ki jo prirede v korist vojakov Slo • X en cev ia omenjenega mesta. Dne 3. novembra sem dobil 58 ur dopusta, ki sem ga porabil aa obisk mojih prijateljev v dava-Isndu. Vsled zamude vlaka aem dospel v Cleveland le preeej po • mo zvečer. Noč aem prdbll v krogu prijateljev, ki so me obsipali z raznimi vprašanji, jaa pa sem hi-tel a odgovori kot gpovednik, ki hiti. da preje očisti grehov svoje ovšiea. Urea dopusta ao mi hI tro potekle in dne 4. sew,. V*™** zvečer J* W Drugi dsn je Peratura snsšsls 42 aton a l nWo mrzlice, nled M* hladil « mrzlimi obki2kl | 1 hujšega se mi ni raeen, da me je aelo pietraaU Gaj ŽI na veat, da M Slovenke v J Ljubljani nosijo po tutfkil Ljubljani nosijo kritimi obrazi. To me je tako trenda preneham f t^ Pozdrav rojakom in J M fc* Amerike, želim obilo uapefca. ■ Jce Pulz, Co. C, 323*1 M. G. B Camp Sherman, O. Otmp Dodge, Iowa. — N« lflM te mUlKi, da slovenski fa^ vojadki službi spimo, ampak „ prav pridno učimo v modem« vojevanju. Naša in naiih zavez nic naloga je, tako pravijo, koti «5§tl to avetovno klanje, da pre prečimo nadaljne kstsatrofe «ve tovnega klanja, ki izčrpavajo ii more narode. Da bi le kmahi do segli ta cilj. Obiskov visokih političnih oael Imamo mnogo. Pred dobri* ted nom sta naa Obiakala Hlinojiki verner Lowden in bivii predaed nik Združenih držav, Theodon Roosevelt. Pred par dnevi nu j pa obiakala kongresna deputaci ja, aeatoječa Iz kougresnikov C. ( Dowellna in F. P. Woodaa iz Iowi ter H. Knutsona iz Minneaote. H den teh ae je izrazil, da je obiska še pet tzboriič, in med vsemi ji Camp Dodge v najlepiem stanja (Pozdrav vsem slovenskim voja nom. Upam, da ae bomo ie vide kje na . . . •R. F. Komater, Co. A, 313t Engra. Reig., Camp Dodge, Ia. Oamp Sherman, Ohio. - Vest sem bil kratkega dopuata, ki m ga dobil po aedemtedenski voja ški službi, da sem se lahko poda v priljubljeni Colllnwood na ob izk mojih prijateljev. Sprejeli ao me kot brata. Pr več družinah sem obedoval iu re či moram, da mi je po našem na činu pripravljena hrana ila zel< v slast. ■ Amerikanei rabijo v priprav ljanju hrane vse preveč sladka rij, ki jih Slovenci nismo vajeni Vsem, ki so me postregli, ter i enem ali drugem ozira ili na roko se tem potom najlepie zahvalim Collinvodski rojaki ae zelo tani majo zz vojake iz njihove naael bine. Tri napredna draitva m prevcela Okupno akcijo ki izvolili odbor, katerega naloga bo, ili »lo .venskim vojakom iz Collinwoodi na roko. (Pred odhodom so nam priredil lep zzbaven večer, kjer je bik vsega dovolj. V Prosveti aem H tal, da nam nameravajo prirediti meseca decembra zopet fcabaro, da nam prikrajšajo dolg čaa. Člani tega odbora ae marljiv« trudijo aadovoljHl vojake in mi bomo znali ceniti njihove zasluge. (Pozdrav vsem. Mike Podboj, 98rd Co., »th Tr. Bn., Camp Sherman, 0. __napoveduje sovo EAyszmftxo ofenzivo MA ZAPADU. .Washington, 19. nov. - Vojni tajnik Baker pravi v svojem te denskem pregledu čez bojni položaj, da bodo zzvezniki v Bel«i_ ji in Frznelji Vssk čaa ponovlH ofenzivni naval. SHuacijs na it* lljnaskem bojišču ae je P« nju Bakerja kboljšala. Av.t^ Nemci aieer ša niao izčipaH ne avoje alle, toda uarfno tadriaj« nje aovrašnlka na aedartf fro ti in pomoč, kl so jo^dali zaj£-niki, nudita upanje, da bo Aka ofewiva ttallj« kmalu ««ur B5C Uapehl anglsika armade v Pr lestlni, kjer prodlrs z n.vrjetn« hitrostjo, jamčijo deda, če je ****** ravala kakino ofenalvo v PvSbinje amerflke narodnrar sude napreduje r*idno. iu«p- ^nJamošTra * taborih j« izvrstno. tETtf Jirtm^^^ mri pud iA*mw Dsnvsr OetoT-- *sem*kir«" JET; j, Meča! aa * so, dokler je prasnil refWJ' gotovino. Toievsj jk-deag^ v Wtriei pe >e f*** iitM Brut, III - Wto Am, Htw Dalstk, Misa. Joto Bsditak, bo« at, Bsdtklos, Ps. n.dolf ai bot, IHllsvik, Pa. Jakob Miklsvltt, L. Bos I, Wlllssk, Pa. M. PotrovUk, 14S1B Bol« A*«n Oolllaweot, O. ^ UBBDKXK ••flOSTBtB"! 4.1J...U VU ZRflJI&bA. llUViwni zdramil, jo začuden ogledoval puškino cev brez kopita in zavpll proti h .nu, ki je tekel po J4P-ku proti njemu: "Well, 111 be damned!" -.u daljo ali ao adaj aa *£ljeni ns črti ob roki in Av-trijei napenjajo, da bi prišli čaa Pla-' Sovi napsdi se ponav-dan kiji* velikim ta -vi »o jih pretipali aadnje i, Tirolske« so avstro- Iteie vedno v hribih, da- gzelo trudijo, da bi do. n*iko planjavo. Nova ita-ts ob Plavi drži že ni vslk ljutim napadom Dejstvo, da ao Italija defensive v proti-, na tirolakem boJRšu, e da njihova bojevna ella Vlomljena. Uapeien odpor ke armade je dosegel tu-w to zavesnBfte čete, ki so de Italiji ns pomoč, lahko rirtlc moi[ l9> prtk" I ebraflibo. ti omehips «e niao spravili gi t povrtija. Zavezniki -t* m ineženl viharji v gor-larelaBih in narasle reke aa -jiovrsžniks pri dovaianjtt t topov in municije. Vpraia-torej, dali so bodo mogli obdržati tudi potom, ko Avstro-Nemd vso artile-«bojišče. Na planjavi Asia-, u Uni razbila velika av -j ofenziva. Ali se letoa *o-aovi igra! i (via London), 19. nov.— i vojni stan javlja: Severno od Aaiaga so Italijani Jiprotiofenzivo, toda s avo- j slovitimi protinapadi na Iz-se poticije niao dosegli ni iMed Brento in Piavo na [ojtopniški dvoboji. Kum iz (Bosenutva. Švicarski pacifisti ▼ krvavem boj«. Pariz, II. nov. — Demonstrative pacifistov v Curihu, ki eo se vršile aednji petek, ao izzvale krvavo bitko na ulicah, v kateri ao bile rtite štiri oedbe. Okrog tisoč demonstrantov ,ki sta jih \odila Dastwyler^in Rotter, jo nspadlo tovarno za munleljo, ki ae pošilja v Nemčijo. Vae šipo na tovarni ao bile zdrobljeno in množi *a ;e poškodovala mnogo strojev. Policija je naakošila t golimi aabljami na iagrednike ln jih ve-iko ranila. Pacifiati so nato rgra dill barikade na ulici in ae poeta vili policistom v bran, na kar so ssdnji streljali < revolverji. Končno ja policije (privlekla atrojno pu&ko in tedaj ao iegrednui pobegnili. Med itiriml mrtvimi jo tudi en polioaj. Veliko število is-grtdnlkov je aretiranih. D Amnesia pogrešajo. Rim, 10. nOv. — Znani peonik in dramatik Cabriole D'Annunalo, ki so jo takoj v začetku vojne prelevil v strastnega avijatika, je izginil. Zadnjič so ga videli, ko je odletel a eroplanom čos reko Pisvo in od takrat ga pogrešajo. (D'Annunalo seje vdeležil več srečnih poletov nad iPulj ln Tist, koder je trooil letake a svojim' verzi. • prehaja t angleška roke. in, 19. nov. — Nezaret, kraj Krista, bo kmalu Izjsmno stanje v Emiliji. Rio de Janeiro, 19. nov. — Brazilska vlada je reagUaRa vojne stanja v peterih jviinlb provinci-;ah, kjer ao veliko nemško kolonije. Ts provinoijo ao : Rio Janeiro, Sao Paulo, Parana, Santa Catharine in Rio Grande. Več kakoi 1000 Nemcev je ie interniranih. Ameriške vesli ŽELEZNIŠKA DRUŽBA POVIŠALA MEZDO TBLBQRA- FI8T0M. Chioage, UL — Illinois Gen -tral železniška družba poviša telegrafistom mesdo aa $9.76 mesečno. Določen je tudi delavnik in druiba mora odikoditi telegrafi ste posebej sa nedčaa. Pri pogajanjih je posredoval dr. O. W. W. llanger, svezni pogajalec ln član svetnega odbora sa pogajanja. TRUR UMORJENI B SEKIRO Virginia, Minn. - Paul A\arja, njegovo šeno ln Peter Trepieha, li je bil pri njima na atanovanju ki hrani, je umoril neenan moriloe t sekiro. Morilec jo pustil noto, v k teri grosi vnem, ki prihajajo ls Avstrije In so pričevali sa Rdeč križ. Umorjeni ao Hrvatje in aretirali oo tri Hrvata, ki itoo pologi M. Ivenkovifca in njegovo leno in Mike Servookoviča, ka jih ta -slišijo. SLADKORNA MU JB TftOLA FARMARJEM LEP DOBlOEK Denver, Oolo. — Great Western Sugar kompanije jo pričela lapla čevatl farmarjem ceno aa oddano aladkorno peso. Drago izplačevanje prične 15. deeenfcre. Do S.-daj so farmarji oddali le iootdo-aot odatotkov produkta. Farmarji v Coloradu dobe pri prvem 1*>U-čila približno $7,000,000. Donar bo .razdeljen po faimamklh sre dišČih tako-le: Fort Colllna .......$1,004,831«« Loveland ......... 7«,000.00 Lon gm o nt .........1,180,000.00 Eaton ............m 1286,969 00 Greeley ............. CW6,0&VM Windsor ............. 530,111,89 Sterling ........... 1,100,000.00 Jidnol> Huston .......... flW.000.00 Mih ........... 410,000.00 Fort Morgan ......... 48S,:i«0.00 lak srp. If. JaslJe tttt e tri. niiaoia. OLAVNI nT AM. tttf-tt 80. LAWKDALB ATR, GBKJABO, U.U*©ia. ornim odbori Pntsiislki Jaka Vagrli, bos »0, U Bails, III. Skupaj.......te,95«,808.S9 (Letošnji pridelek ni lo večji kot v prejšnjih letih, ampak tudi poaa vsebuje veš sladkorja kot pona-vadi. Cona na tono sladkorno peto eo euče okoli #7.40. BANDXTSXA V » Ohicago, OL — Avtobandltji postajajo n vstklm dnem bolj pt* drsni ln Lldyd George Urša napadov Londop. 19. nov. — Po mej hnem odmoru je čaaopiajo zopet ponovilo napade na miniatrskoga predsednika George zaradi znanega njegovega govora v Parizu, ko je odkrito neiteval napako ža voznikov. "The Spectator" za hteva, da parlament odatavl Geor ■ce bojev. Angleške čete, ker ni apoaoben za alužbo, okupirale pristanišče Jafo, ki j0 opravlja. List pravi, da bo jo ob morju v ameri proti Anglija vedno v nevarnosti, ako tu. ' oatane on na krmilu vlade. Vatikana poročajo, da ao j prejeli veat o veliki nn- • V Nemčiji upajo nn mir. , snagi nad Turki. Ptleati- Kodanj, 19. nov. — Nemška ki je pristanišče Jorazale- kov v nadi, da položaj v Italiji ln osvojili avatralaki in no- Rusiji prinese mir še to zimo. Z d konjeniki j Turki eo oeirom na količino hrane, a katera« proti severa bree boja ro razpolaga (Nemčija, je,sedanji a* pokarale angleške čite. odmerek na oaebo zelo viaokln v je 54 milj oevernozapadno od slučaju, da ne bo mira pred 1. lems in Angleži lafcko od- marcem prihodnjega leta, tsdaj »sadnje mesto od morja, to more na 'Nemškem zavladati ve-»d »poda in severa, na kar se I lika lakota. Delavci se pritožuje-eoglo več braniti. • jo, da dobe premalo krompirja, --toda vlada jim ga no more povi- kanonada nn napadni šeti, ker potrebuje krompir ea ta-frenti, 7 delovanje alkohola in za krmo Jon, 19. nov. - Na belgij - preiičev ter goveje živino. in francoakem bojišču eopet m^mMk topovi, ki vsekakor ozna- Nemčija ten 370 submann^ nove večje napade. Na flan- Pariz, 1«. nov. - Nsvalnl kri-fronti so najhujši topniški tik Oliver Guihenoue jo iajevll v r okoliših Paaschendeala, intervjuvo, da ima Nemčija .reka in južno od g£ -i teritorij. Nemci ee več no L,, da so vfbovnl vojal svit ' iS svojih zakopov in prt- dvoma VJ^T? nje pušk Jo prenehalo. Teli- kajti pooblastile £ rfnejii pl jf im.rlškl topni- n. Bllssa, da eo vdelate prvo so- _______itivilo žrtev narašča, kl padejo v roko tem modtrnlm rez bojnlkom. Dr. R. W. Caipentor Jo hotol __vstopiti v učlliiče nn nobosdrav- POLJEDELSKI DBPARTMBNf ^. ^ f^^v^^in ea NE DELU. ^V^9*^ J " llllhU prisilijo, da vntopi v avtomobil. Washington, D. O. - Biro a|Kom«j zime y •vt^Wlj^ neki trge, kl je pod nadzomtvom pc bandit udari s ljedelskega departmenta, Je usU- f 1 • vi Pobarajo mu $1.W. A r^iuTUnTu^na dobi prave tržne Informacije. Nc * eentl v iopu ln ^no uro na ve tržne poataje so ustanovljene v o-io, češ, da ura nI toliko urodna, Clevelandu, Detroltu, Columbusn, 4» »u J° vznmejo. Omaki, Fort Wortftsu, Memphisu, Malo kaaneje ao svtoband t je o-Burminghamu in Atlantl. | ropali Themaa Doyle ea zlato uro Nove- tržne poataje odpro v L Psdpesisstatki J. Bistkovtl, B. f. D. i, boi tt, Oitard, _ 1L P^.red..anlkt JoUf Kttbalj, titt Bwlag Avs., Ho. Obiaag«, m. Tajaik t Jsks Varfarber, tTOt Bo. Uwsdsla Ave, OUaage, DL HlaaaJaUi Aaioa J. Tarbevss, P. O, Bas 1, Oiaers, 111. Zaptelkan Joka Motak, iOOt W. tlst BU, Oklesgs, UL Jata AaiteeiU, Ml bos, Oaaoaabstg, Pa. Pasi Bsrgsr, Til — 1st Bt, Li Balls, DL V. B. Tauakar, t7t Akssy Ava., P. 1. Kam, M. D., ttOI St. Clair Ava^ Osesleat, Ofcle. P VBB DBNABNB XAUBVB IB ITVABI, ki ss ttlsjo gt spiavsagsl la R *. P. J. aa| ss fotUJajs aa saslavi JOIN VBBDBBBAB, HIT-B Ss. Uwslals Ave, Oktaago, ir OLBDB OBMBBALNBSA POSLOVANJA M patU^Js aa ta irafS ls : rots ambboHO, bss tn, oasismu, »n. BADBVB PBBPIBUIYB TSBBQIB, ki Mn JR mNtt prva ^uZZKl — IBth Avs., W. Now Deleth, Minn. TBI DOFIBX, >aaprava, ilaaki, aamaaOa MA * UBBDNBITVO HFBOnVBTBM, MIT-tt Sa. Uwalali Ava^ Ohftsaga, IlBasls. VBB UPBAVNlftKB BTVABI, aafstalaa, aflaal, si poilljsjo -a aaalov. U7BAVKHTV0 nP10nVBTl". HtT-tt Se. Uweiili Ave, Oklssgs, IR daa, sko tsttts, 4a bo vsaka stvar kitvs tsšsaa. spvavaa«a stbom ss viHJs vsaki »m amis ta tretji rek oal art »s»sMa«, ^ MODRI BARONI OTBtBOCWQ ŽIVLJENJE V MERIDIANU. Meridian, Mnst. — Župan John M. Dabney naznanja, da bo ptsU na to, da Izvedejo prihodnjo ne-deljo modre zekone do pike. Ke ropali Tnomaa uoyis m »«« ---— - ^ w .^o. Vro p-».J. J. P«u »T- « »TirS^u ^ m nbvarni »OD XLJTJ- _ ___ ___ ho- inndUn.palUu i« D« Moh,«u.|VWU .0 m. m ur.. I ^r.r^^uiTn •» «oj corotvom, eo dodali tudi suh fl- . u ^ žol. Posebno pozornost poeveto poift kl so bili pei, oropau so , ridelku oranž in citron v Floridi.I*bW0V.>_( Okiongo, UL - Zdaj Untjp Iti , Jene bodo določali nBglavnih tr-L—rmmiwra nR. ptičke «t IvedAlml asstorl, kl so gih. kdajali bodo dnevni bulotin, KAOKJB^LM«™^ « u ^ 0ricf Lyt|f ln ^ vr. ki bo poročsl o kroti« ju iiloenl - TBRTIWYJ ^ L|| h AVtomoblla med Burhamom ških voz, niloženih • pridelkom ln ^^ m p0lfolia Ji tri- in Ohicago. , sadežem. Poročila o trfni altua- , tZadnJega ao aretirali laatnlka čS rassdele med farmarje ln Ir- rtk BuHmniTina, ker jo dekle tapo- I Uolje na Chicago ujreei Am {m 4l||« v srsdo zveŠor! Ali ste priprav IJcni? Ali saats, da v tsiklh bojih ti-veta slaba J it podlstsjo ln mo«-najti pa amsgajo. All snsti, is polog vaakdsnjsge krahs, po-trebajsts is nekaj druasgs, ds vsdrtito met vsšsga talsas sU ako sts jo is Isgubiii, ds ss vsm povrne. JUVITO TABLE-TI so oso ksr potrsbujsts. To listo ia priročno ssatsvljano sdrsvllo vam v krstkom pevna v sto moč la vssolo ilvljenjs. Ake ieMts savsrovsU potlljs-tov, 10i Vil. Potu sms na vss k rs J s, lelUVltO K ^T^r^^ ^ v .redo zvešorl POOODBB MED P!««Frank MeKrl.ne, gUvnl krive, OLBDB ŽIVIL. „ ppljiU Mlkots ns pM "TT X7* ----- Igo in da eo mu rs«m I ^ _ I MT.k aranžma J«* W0*™ ^ DfUktlvi OhBTlta KUOS |B JOB Hnpaitt Izjava pravi: "Tak aranžmaio m MlkMt. | . -------- ni bU tevrien, dsslrsvno r^| NTw.leUvsm |Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK Afh MMPi nI blltovrfm, dulrtrn. mj*]**"™^ J* itni* Md»ljuJ.jo. d. M dcfcl U» N. W.rMr).»em aomu « gh,bor(U>. WU,, In dru«l P» » ssrArry:. d^^sa A | aVveije Število trgovskih ledij, ^r^^ s. bo nevtralci, rsvnotakc tudi bla- « ga, ki odhsjs b nevtralnih delo! f Q _ ^ v Nemčijo in no služi v vojno na- - Jo Obtožena umern prve vr- ______v .Isti ker ee je peeh^u neumnega bodem vsakemu selo hvaležen, ali j pa naj se mi snmn prljevltn, ker ^Jvmte.uka^omjfojl ■waTTAMMtiBKA VIA- ln nevarnegt srsdstvn proU "Pmvota • piši » blMOstenje Ijndstvs. Ake se itrlnjsi s nje^j I zovele deške, ki m pr#U ea njen - Ameriška mortovl to l#tti «UJ^StUT' to ^iXftStC S Washington, D. O m britsks vlsdsobu.^^ _ produkcije sr^rs, aa pn« ra ,«pramliljanegs 2 '^^.nVit ib"dSSs x rrag to. Zdsj stsns «, ^ dečka Foley SStigpJK p^t^ « rabili vladi, osUlo sr*re pe pej-L_| Ratmtoto, Vi, de Indtmtriji. S10T BANDITOV PBUBTB f AUSTDTO. Austin. DL — V Austinu, pred MM* J IUI 1 °fenj in Nemei tekwojsJITi je estsnovljenegs mti ** ksnonado kolikor morajo. Zdrniene driave so eaw *o Nemei drugič Upu- m#tl aveanikom, ds Jiim m Hia proti smerilklm eeko- vodstvo neobhodno pstrebn^na toda V večji mori kakor pr - fcoi«jo, da bo Amerika zsms Američani ao bili priprtvljt-Ua® svoje eile InttBiUe w z s Staknili so m sake ln v trldo- ta trajni mir. Podrobneotl ^ ^ minutah Je veter pemetol s šanjs eo ^WV^Tlka. ,________. ____ Srn,- Prizadet ni bil nihče Ui, čase zsveznjl nOboljpntr^ . ^ ^^ „ vet ^i pripovedujejo o Čudnih jbuje jo U Am.rUui i« -Sjjj hlldedsl.Uv. N«h, ki ae dogajajo med jih bo, de so MruUn. ^^ r#| trfbftllw lft zlatnine^ PolWjs ^tobardi ran jera. Nekram ameri - pravljeae dati armado, Biego [mtng pokorjenega T®jatiu Je nemike granata ' kupito s puške, ketero Je . «s eev, aedeč v sekopu. G rs je eK^iodlrale Selo dvajset l™» od njsga, toda Aaploeija blemaiami ms vrj iLnndgren ^lika onesvestila. Ko 00 Ji »kot doslej, RADI UBOJA h. - Aretirali Unijnke todeUse Qmtae Oigntt .#>*««»d«»g "In Ostem" CNfaso......tm TILLMAN OIOAR 00. AUBOBA, MINK, Ntstnss meat ju t 'hiesgi, so aritlral. — Petnijst minut po trota-1 avertllu eijl Jo eden sretlraneev jjiznsl, da *> bsndltje, ki so iavrMll veji HPl ll-letnsgs »»--U Li MVBrili "I STATE BANK NORTH Nageletovegs wyo SMtl/iOS -ROCK ds fe strsljel ns Mvms, Ht^sfc^ »i i* IMSTt KHIja rativnš -Jt* h oosm...............laaaaillMUfif M TRIJE RODOVI.! Zamigljale ao luči, zaplesale so pred Ribičevimi očmi v dolgih iarkih. Vae se je zazibalo pred njim. Tla ao ae začela vdajati, miza ae je šibila iu mu izginjala izpred oči. Z njo ao ae potapljali v čudno, neznano temo vai obrazi, mrak je napolnil ve* prostor. Nikjer ni bilo videti Živega človeka. Vse luči so ugasnile. Zvok vesels godbe in hrup radostnih svatov sts se prelila v nejasno bučsnje, v žumsč vibsr, ki mu je zahrumel po glavi. Vse to se je zgodilo tako naglo, kakor bi u-darila strela vanj. Nekaj ga je dvignilo s stola. Čul je, ksko je zaklieal v temo: "Slabo mi je! Pomagajte!" Potem ga je zopet nekaj potisnilo nazaj na stol ... Hvatje so planili s stolov. Med godce je za-hrumelo povelje: "Mir! Tiho!" Stoli so zaropotali po tleh, ko so svatje hiteli k Ribiču, ki je sedel na stolu. Široko je imel odprte oči, usta so se mu zavlekla poševno, kakor mrtva je visela levica ob stolu. Lenka je planila k očetu in mu padla na prsi. Njene bele roke so ti-psle po njegovem licu, tipale so po njegovi roki, poslušale so na srcu. Tako so bile njene roke bele, da se je videlo, kakor da tiplje smrt po svoji žrtvi ... Iz dolenjih prostorov je prihajal grohot, glasno, neubrano petje in bobnelo v gorenje prostore. Glssllo se je kot posmeh, kot zaničevanje« France je planil med pivce: "Molčite, klade pijane!" ge večji grohot je napolnil prostor. Zažven-ketale so šipe ob oknih. Mislih so ljudje, da se Prsnce šali in da je njegov ukaz znak vljudnosti in gostoljubnosti. Pobledelo je Francetu lice. Videl je pred seboj pijano drhal, rdeče, Nabuhle obraze, vse pre-tvorjene in spačene od zaužite pijače. Zgrabila ga je jeza. Prijel je za prvi stol in udaril s njim ob mizo, da je odskočilo posodje. "Mir, pravim, pijana sodrga! Oče umira!" Trepetale ao mu mišice na obrazu. Visoko za-vzdignjeno je držal stol, da ga spusti z vso te-žo ns glavo onemu, ki bi odgovoril njegovemu ukazu s posmehom. A nI bilo treba udariti. Vest, da se izprehaja po hiši emrt, je atreznila opite ljudi. Široko ao ae odpirale oči, grohot in brum ae je izpremenil v mir. V hipno naatalo tišino je zavelo nekaj groznega. Mraz je Hnil vsakomur po hrbtu. Prihuljeno ao iakali ljudje iahoda. Spodaj je zavladal mir. France je zaprl hišna vrata. Zgoraj je Šumelo ln vršalo. Bilo je čuti polglasne beeede, ihteč jok se je glasil namesto vesele godbe. Ljudje so hodili po prstih, vse stanovanje je prevsela groza in strah, ki sta bita toliko večja, kolikor razkošnješl je bil trenotek, k« sta priila. , Ribiča ao prenesli v njegovo sobo ln ga položili na posteljo. Razpeli so mu srajco na prsih in ga močili s mrslo vodo. de enkrat je aadrgetalo telo, eunkoma ae je aagibalo. Oči so ostsklenele. Breisrszno so ss obrnile v strop. Na aredl strops je bila naalikana velika, živordeča roža, krijo-ča grde, neiabrisne madeže. Tja ao atrmele oči... Prvo narodilo je prižlo omošeni Manlci od tanke. Ko aa O&ata naravnali na cder, jI je Lenka plaala: ■ - 1 . " '. j Oospa Menica! Ootovo že veate, kaj naa je doletelo sinoči. ■ Zato moram aamenjati svojo belo porotno obleko s črno, Žalno. Prvo ste mi sežlli VI, prosim Vaa, sežijte ml še drugo. V imdejl, da ml Izpolnite prošnjo, Vaa prijazno pozdravlja Lenka Zavinščakova. Ravnokar so vstali, ko je prinesls služkinja list, naslovijsn na gospo Menico Pleščevo. Mati je bila v prodajalniel, in povedala ji je služkinja, kako je umrl Ribič. ' Čudno čuvstvo jo je obšlo. Oprijemati se je inorsls, ko je hesla pismo snehl. Na pragu je zaklicala: "Ribič je ponoči umrl." Pavel in Menica sta ostrmela. Vprašala sta o)>enem: "Kateri? SterlT" ' ) "Ds!" je rekls mati. "In platno ti piše nila-da gospa tanka." To rckši, Izroči pismo Menici. Hitro pretrga Menica ovitek, bere In reče : "To je prvi pozdrav, odkar sem ti žena, Pavel!" "Kaj hoče od tebe!" vpraša Pavel. "Beri In odgovori, kaj naj storim!" Pavel bere enkrat, dvakrat. "Mnogo bolesti jc v teh vrstlesh. SeŠlj jI obleko!" ln prva pot je bila Msnicl, omoženl Plešče-vi, k Lenki. Ko jo je zsgledsis tanka, se ji je ovi-In okrog v rs tu. Kolzs, ki so ji vso noč težile sree, mi nr ji ixlilc v potoku, ko je slonela ns Msničinih prsih. Jožo in tanka sts se namenila, ds odidete takoj po poroki ns Brezje in ns Bled, potem ne u-Nt s vit n Kopet ns tankinem domu In odpotujeta drugi dsn proti Zavinkoveem A zdsj sts morsls Čsksti pogrrbs. Natanko so storili tsko, kskor jr stslo sapi-komo v tentamentu. Hešiti m> dali črn plašč in avesde, ixrexsne is posls^eneirs popirjs, no nsšili nanj. H plsščera, podobnim r»>»"čnemti nebu, so pregrnill krsto, kl oo jo ne«ll na pokopališče. Svatje mi nsmeetili svatovsks nblsčil* x žalnimi ohleknmi In no tli npron.it Ribiča Položili no gs v grob, ki no gs iikopali ns montu, kjer jo lat robne lo truplo pokojne njegove lene O nji ni bilo no-benegs znsmenjs reč: prsli »c je ixpremenll v p rs h . . . -Jn pogrebu ao bili domači ljudje zbegani. Silovita, nevidna moč je posegla med nje in prečrtala račune. Izpolnili so očetovo zadnjo voljo natanko po pisanem določilu in tudi to, kar je namenil Ribič sebi zs užitek na stare dni, so razdelili med shut in hčer, kakor je velel testament. To pa se je zgodilo proti Francetovi volji. Bil je mnenja, ds ima Lenka dovolj dote, da bi torej morala vaa očetovs zapuščina ostati njemu. A temu je nasprotoval Zavinščak, kl je hotel imeti vse izvedeno tako, kakor stoji v pismu. Zspretil je takoj s sodnijo, če bi se kdo ksrkoli upiral veljavno • priznani Ribičevi poslednji volji. Zazvenelo je med strsnkama nesoglasje. Zsvinščsk se je začutil v Ribičevi hiši tujega, nepotrebnega gosta. Priganjal je, naj se odpeljejo domov. Mati težko čaka. Natlhem pa ga je tudi navdajala skrb, kakšna nesreča, kolika sitnost in neprilika bi bila, če bi tudi njega tako nenadoma zalotila smrt in to v tujem mestu in pri tujih ljudeh. Lenka je bila pri volji, da bi pustila svoj delež bratu. "Zdaj imam govoriti tudi jaz, zatorej rečem, da ti je mož bližji nego brat, in zato pojde z nami vse, kar je tvojega," je dejal stari Zavinščak tako odločno in s takim poudarkom, da je Lenka izprevidela, da se ne kaže upirati. Zato jI je bilo dvakrat hudo, ko je sedla na voz, da se odpelje na možev dom. / "Vidva sedita zadaj!" je velel stari, "da-nes bom ravnal konjiča jaz." Voz je sdrdrsl z dvorišča. Krepko sta potegnila izpočita v ranča. Zahrskala sta in nategnila vratove, da se je jermenje napelo. Prah se je dvignil za vozom. V hladno jesensko jutro je hitela dolga cesta. Manjinmanj je bilo videti mesta, katerega strehe so gorele v jutranjem solneu. Se enkrat se je ozrla Lenka nazaj. Nič več ni bilo videti rodnega kraja. Izginil je nekam, skril se je njenim očem. In vprašanje se je oglasilo v Lenki: "Ali te vidim še kdaj! . . ." dvigali so mimo nje znani, ljubi domači kraji.* Naglo sta vozila konjs, da so se umikali ljudje s ceste vkraj. In tako naglo so izginjali izpred oči znani, ljubi domači kraji. Od Ljubljane naprej je bil Lenki svet tuj. Zdel se ji je majhen in nizek, kakor bi ga nekaj pritiakalo, da ae ne more apeti proti oblakom. Na obzorju ao zaslanjali poglede zeleno obrasli vrhovi, a ni bilo onih velikanov, sivobleskih grebenov, ki jih je gledala vaak dan. dele zdaj ve, ko jih ni, kako so lepi in veličastni. Ozirala se je nazaj, a njenih gora ni bilo več. Izginile so nekam, skrile so se njenim očem. Čimbolj je brzel voz, tem težje ji je bilo. Tujka se je vozila v neznane kraje. Nagnila se je cesta z vrha Gorjancev navzdol proti Beli Krajini. Strmo in drzno se je spuščala v dolino. Zahrskala sta konja, živo sta spela glave v srak, začutila sta bližino domačega hleva. Jože se je z desnico oklenil Lenklne roke, r levico je iztegnil pred se, v širokem krogu je zamahnil a njo po zraku, veselo je zaklicai: "Glej, Lenka, to je naš svet." -jc Stari je veselo počil z bičem. Zsvihtel je s klobukom in zaukal. Hripavi glaa je odmevaj, v daljo in jeknil la globokega gozda. A v istem ihi-pu aa je spomnil Zavinščaka, da žali veselo vri-MnHb,'jžalujošega človeka. Obrnil se je nazaj in dejal Lenki: "NIČ ne mlall hudega, če sem zavriskal. Nisem te hotel žaliti. Toda pogled na domačo zemljo me je toliko prevzel, da sem se izpozabil." In razprostirala ae je pred njimi Bela Kra jina. Med niekiimi brdi ao ae razgrinjale njive, vae«|polne delavnih ljudi, ki so pospravljali jesen ski (pridelek. DaleJč tam ae je v megleni visnje-vdatf dvigalo hrvaško gričevje. Med njim se je vil lirok pas srdbrapene Kolpe, ki se je skrivala aa ovinke in se onontran zopet iztekala v daljo. Kraj ceste so se spenjaie ob kolih trto; pod širokim llatjem je viselo težko grozdje, zrelo za trgatev. Pritegnil je atari Zavinščak vojke, da ata jela konja stopstl počasneje. Nagledatl ae je zopet hotel domačih krajev, zato mu je bila vožnja prehitra. A ko se je spomnil doma ln žene, kl jih komaj pričakuje, je spet zažvižgal bič, da bi bili tem prej v Zavinkovcih. Hitro je dndral vos skozi vsai. Ljudje so gledali za voznikom. Poznali so Zavinščaka in vedeli ao, da pelje *daj mlado goapodfaijo aa dom. Moški ao se odkrivali, šenrfke ao mahala a rokami. ,Sto poadravov je klkealo Lcoki: "Do-khro došla, mlada ,lepa žena!" (Bližali so se Metliki. Iva ovinka je zraatel avonlk ia tal.