1ERI$KA PO^OWlil^


/Ir H/» E RI eA m—H OAAE
AMSRICAM IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAG6 ONLY
NO. 158
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVH
Jeklarska industrija v Evropi v težavah
Zaradi zmanjšanja potrošnje j'elda v času gospodarskega zastoja so jeklarne v državah Evropske gospodarske skupnosti zmanjšale proizvodnjo za 17.3 odstotke na-pram lanski.
BRUXELLES, Belg. — Namesto napovedane oživitve gospodarske konjunkture, ki naj bi omogočila evropskim jeklarnam rešitev iz krize, se proizvodnja jekla v EGS še nadalje znižuje. Junijska proizvodnja je znašala še 10.5 milijona ton surovega jekla, julijska 9 milijonov ton, avgusta pa samo še 8.2 milijona ton. Celotna proizvodnja v prvih osmih mesecih je znašala 85 milijonov ton v primerjavi s 103 milijoni ton v istem obdobju lanskega leta, kar pomeni znižanje za 17.4%.
Kljub temu v jeklarski industriji ni prišlo do večjega odpuščanja delavcev, ker se raje zateka k skrajšanemu delovnemu tednu. V povprečju traja delovni teden v železarski industriji le 30 ur, železarne pa obratujejo s 60 do 70% proizvodnih zmogljivosti. Toda ker je v zadnjih mesecih krizi avtomobilske industrije in gradbeništva sledilo še naglo zmanjševanje naročil kovinsko-predelovalne industrije in industrije gospodinjske o-preme, so se v železarnah kljub občutnemu znižanju proizvodnje pričele kopičiti zaloge.
la še v prihodnje leto. Toda predsednik združenja francoskih jeklarjev Jacques (Ferry gre še dalje: “Morda bo potrebno sprejeti mednarodno disciplino v proizvodnji in menjavi po zgledu predlogov za nekatere osnovne kmetijske pridelke in surovine v okviru G ATT. Ta pot bi utegnila biti edina, po kateri bi se lahko izgonih poseganju po najslabših p r ot e k c ionističnih metodah.”
Novi grobovi
Lawrence J. Hribar
V nesreči na Interstate 90 je bil ubit 22 let stari Lawrence J. Hribar s 1539 E. 256 St., sin pok. Franka in Frances, roj. Prebil, brat Constance in Jamesa, rojen v Euclidu, zaposlen kot varilec pri Elwell Parker Co. Pokojnik je bil član ADZ št. 4 in Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Joseph Hrovat Sr.
Po težki bolezni je umrl v:
V takšnem položaju se je bruseljska izvršna komisija odločila priporočiti prostovoljno Cleveland Clinic 77 let stari Jo-zmanšanje proizvodnje v zad- seph Hrovat Sr., rojen v Brezo-
SVOJE DELO JE KONČAL — Sen. Norris Cotton (na sliki), ki je dolga leta zastopal New Hampshire v Senatu, je pretekli teden končal svoje zakonodajno delovanje, ko je njegovo mesto z 9-mesečno zamudo zasedel J. Durkin, demokrat, ki je zmagal pri posebnih volitvah 16. septembra.
njem četrtletju za 23.6%v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega deta. Okvirni program priporoča nizozemskim jeklarnam za 31% znižanja, nemškim 38% , francoskim, belgijskim in luksemburškim po 26%, italijanskim 17%, in britanskim 12%. Ker je komisija priporočila de za tretje četrtletje zmanjšanje proizvodnje za 15%,, dejansko pa ho znižanje celo nekaj večje, bo to seveda močno omajalo finančni položaj evropske jeklarske industrije.
Po konjunkturi v letih 1973 in • 1974 je letos prišlo od 30 do 40-odsotnega znižanja izvoznih cen, kar ima seveda za posledico hudo neugodne finančne rezultate, kakršnih evropska jeklarska industrija ni poznala že več kot 40 let. Mnoga jeklarska Podjetja celo ne morejo vračati Posojil drugače kot s ponovnim zadolževanjem. Zato jim postals vedno bolj nujno potrebna državna pomoč, pri čemer še posebej računajo na načrte za oživitev gospodarstva.
V takem položaju postavljajo Ponekod vprašanje podružablje-Ria jeklarske industrije, četudi skušnje pokazale, da to ni u-činkovita rešitev.
Francozi nameravajo od bru-Seljske komisije ponovno zahtevati uradno razglasitev krize, kar pomeni, da bi po določbah sporazuma o ustanovitvi “Ev-r°Pske skupnosti za premog in leklo” na nadnacionalni ravni razdelili proizvodne kvote posameznim nacionalnim industri-lam. Zaradi odpora nekaterih držav članic komisija do sedaj m pristala na francoske zahte-Ve» vendar pa bo na to morala Pristati, ker se bo kriza zavlek-
Vremenshi prerok
Pretežno sončno in toplo, naj-v%ja temperatura okoli 79 P %' C). Jutri postopna pooblači-ev s 30% verjetnosti dežja.
vem dolu v fari Ambrus v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred nekako 55 leti, mož Mary, roj. Zupančič, oče Josepha Jr.,
Franka, Martina, Louisa, Johna in sr. Mary Hrovat, dominikan-ke v Adrianu, Mich., 22-krat stari oče in 2-krat prastari oče, brat Angele Hočevar in pokojnih Martina, Franka, Venela,
Johna, Louisa, Mary Nose in Josephine Hočevar. Pokojni je bil član KSKJ št. 146, Društva Najsv. Imena in nekdanjega pevskega zbora Zvon. Do upokojitve je bil zaposlen kot presku-ševalec v Barrell Division Jones & Laughlin Steel Co. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv.
Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
------o-----
Egipt ne to dobil modernega orožja
Državni tajnik Kissinger je dejal, da ZDA ša niso pripravljene dati Egiptu moderno orožje.	...........
ZDA pri obnavljanju vojne sko-
WASHINGTON, D.C. — Ko jn izražali upanje, da bodo bo prišel predsednik Egipta An- ZDA obnovile podpiranje Lao-war Sadat 27. oktobra v glavno !Sta k0 so o,pUStili svoje napade mesto ZDA na razgovore s pred- na ZDA, so bili na proslavi zelo sednikom Fordom, bodo raz-j ostri do Tajske, ki je bila delež-pravljali brez dvoma tudi o vo- [na strupenih napadov.
Obhajanje 30-letnice neodvisnosti je bila tudi prva priložnost za ' sestanek voditeljev novih rdečih režimov v Laosu, Kambodži in v obeh Vietnamih.
Laos je praznoval 30-lelnico svobode
Tekom proslave 30-letnice neodvisnosti so sedanji voditelji Laosa izrazili željo po boljših stikih v ZDA.
VIENTIANE, Laos. — Preteklo nedeljo so tod obhajali 30-letnico neodvisnosti. Tedaj je namreč kraljestvo Laos, ki je bilo preje del Francoske Indo-ikne, postalo neodvisno, enako kot Severni in Južni Vietnam ter Kambodža. Laos je v naslednjih letih izrabil Severni Vietnam za znano Hočiminhovo pot, po kateri je dobavljal pomoč rdečim upornikom v Južnem Vietnamu.
Končno je bil Laos sam zapleten v vojskovanje, ko se je levičarski Pathet Lao začel boriti za prevzem oblasti s podporo Severnega Vietnama. Ko je komunizem prevladal v Južnem Vietnamu in v Kambodži, je Pathet Lao brez kakih novih bojev in odpora postal gospodar v Laosu. Tedaj je začel delati težave zastopstvu ZDA in njegovi ljudje so enostavno zasedli središče ZDA v Vientianu za podpiranje Laosa. S tem je bilo seveda podpiranja konec, ostal pa je še diplomatski predstavnik ZDA v Laosu.
Ko so sedaj praznovali 30-let-nico neodvisnosti Laosa, so novi vodniki govorili o obveznosti
Francija umika svoje čele iz republike Čad
Zaradi poskusa rešitve u-grabljene a r h e o 1 o ginje Francoise Claustre je prišlo do spora med republiko čad in Francijo.
PARIZ, Fr. — Republika Cad v Afriki je pred nekaj leti, ko je prišlo do upora arabskega dela prebivalstva proti črnski večini, prosila Pariz za pomoč pri poskusih upor streti. Francija je ustregla in okoli 2,000 mož, kot jih je imela v Čadu, je pomagalo domačim oboroženim silam v bojih z uporniki.
Že lani so Francozi začeli preudarjati, kako bi se umaknili iz tega (bojevanja, ki ni kazalo na skorajšnji konec. To seveda vladi Čada ni bilo všeč, pa si ni mogla pomagati.
Ko so pred 18 meseci uporniki ujeli in zadržali francosko arheologinjo Francoise Claustre, so v Parizu upali, da bo vlada storila vse, da jo reši. Ta se ni zganila in končno se je francoska vlada na pritisk francoske javnosti sama lotila reševanja ugrabljene raziskovalke. Med tem je padel v roke čadskih u-pornikov še njen mož Pierre Claustre, ki je skušal ženo reševati na lastno pest.
Francoska vlada je v začetku meseca plačala upornikom 2.2 milijona dolarjev delno v opremi delno v gotovini za izpustitev ujete. Četudi so ti odkupnino sprejeli, jetnice niso izpustili, ker so v odkupnini zahtevali tudi orožje, tega pa jim Francija ni dobavila.
Čadska vlada je protestirala neposrednim stikom Francije z uporniki, ker da to služi krepitvi njihovega ugleda in skoraj sliči nekakemu priznanju. Končno je zahtevala, da francoske čete zapustijo Čadsko republiko. V Parizu so se odločili zahtevi ustreči in so koncem tedna začeli svoje vojake z letali odvažati v Francijo.
Francija se je še pretekli teden obrnila na Organizacijo a-friške edinosti in na Mednarodni Rdeči križ za posredovanje. Ugandski predsednik Idi Amin, ki je točasni predsednik Organizacije afriške edinosti, je obljubil pomoč. Vlada republike Čad je med tem odklonila Mednarodnemu Rdečemu križu dovoljenje za iskanje stika z voditeljem upornikov Hissinom Ha-bre-jem.
PREDSEDNIK PODPISAL SINAJSKO RESOLUCIJO
Predsednik Gerald R. Ford je včeraj podpisal skupno resolucijo obeh zbornic Kongresa, ki dovoljuje pošilja-tev 200 ameriških civilnih tehnikov na Sinajski polotok nadzirat izvajanje dogovora med Izraelom in
jaški pomoči Egiptu, toda to razpravljanje bo bolj splošno, je dejal državni tajnik H. Kissinger.
“Mi ne vemo, če bo Sadat imel stvarno podrobni seznam tega, kar ibi rad kupil Egipt v ZDA, ali bo vprašal za pomoč le na splošno,” je pojasnjeval Kissinger v razgovoru 'Meet the Press” na televiziji NBC.
Znano je, da bi Sadat rad zmanjšal odvisnost Egipta od Sovjetske zveze v pogledu o-skrbe z orožjem. Tako je nekaj orožja Egipt v zadnjem času nabavil posredno ali neposredno v
Franciji. Pri nastopu oboroženih sil ob obletnici oktobrske vojne z Izraelom 1973 so letela nad četami jet letala Mirage. Arabsko, časopisje je v zadnjih tednih ponovno spraševalo, čemu ne dajo ZDA modernega orožja arabskim državam, ko tega v obilju dobavljajo Izraelu, če so res v arabsko-izraelskem sporu nepristranske, kot to trdijo.
“Letalska” pošta v ZDA pretekli teden ukinjena
WASHINGTON, D C. — Poštna službo je ukinila “letalsko” pošto v ZDA s preteklo soboto. Sedaj prevažajo vsa pisma na večjo oddaljenost letala in naj bi bila njihova dostava hitrejša, enaka “letalski” pošti v preteklosti.
“Letalska” pošta ostale le za mednarodni promet in za pakete.
Francija išče pomoč za rešitev svoje državljanke iz republike Čad
PARIZ, Fr. — Francoska vlada je pozvala "mednarodne organizacije”, naj pomagajo varovati življenje francoske arheologinje Francoise Claustre, ki jo drže ujeto uporniki v notranjosti republike Čad, četudi jim je Francija izplačala zahtevano odkupnino 2 milijona dolarjev v blagu in gotovini.
Egiptom.
WASHINGTON, D. C. — V Kongresu je bilo dosti pomislekov pošiljatvi ameriških civilnih tehnikov na Sinaj. Preneka-teri so izrazili bojazen, da bi to moglo ZDA potegniti neposredno v izraelsko-arabsko vojskovanje. Ko je predsednik ZDA poudaril važnost tega koraka in sprejema obveznosti za končno odobritev in izvajanje dogovora med Izraelom in Egiptom, je odpor začel popuščati in Kongres je resolucijo izglasoval s prepričljivo večino. Senat je glasoval za resolucijo 70:18, Predstavniški dom pa s 341:69. Predsednik Ford je resolucijo včeraj podpisal in ji dal s tem moč zakona.
Predsednik je zagotovil Kongres, da so ameriški civilni tehniki bistvene važnosti za milna Sinaju in obljubil, da bo Kongres sproti obveščal o položaju in o vseh ukrepih ZDA na Srednjem vzhodu, vključno vojaško in -gospodarsko pomoč obema stranema, izraelski in arabski.
Resolucija zahteva takojšen umik ameriških tehnikov, če bi prišlo znova do sovražnosti med Izraelom in Egiptom ali če bi Kongres prišel do zaključka, da je njihova varnost ogrožena.
Predsednik ZDA mora Kongresu poročati vsakih šest mesecev o izgledih za končanje ali omejitev ameriške prisotnosti na Sinaju.
Dogovor sta med tem Izrael in Egipt začela izvajati. Tako je ' Izrael prepustil del oljnih nahajališč ob Sueškem zalivu na i Sinajskem polotoku ameriškim ; oljnim strokovnjakom kot za-jstopnikom Egipta. Pripravil se je tudi že na umik s prednjih i vojaških položajev. Egipt je • omejil propagando proti Izraelu in zavzel v javnih občilih do [ arabsko-izraelskega spora mirnejša stališča.
Izrael se pripravlja poslati prihodnji teden neko tujo ladjo naloženo z izraelskim tovorom skozi Sueški prekop. Egipt je v okviru dogovora z Izraelom namreč obljubil pustiti izraelske tovore skozi prekop, za sedaj samo na neizraelskih ladjah. To bo prva ladja z izraelskim tovorom, ki bo plula skozi Sueški prekop po letu 1956.
Ko začenjajo izraelsko-egipt-ski dogovor o novem izraelskem umiku na Sinaju izvajati, se v arabskem svetu vrši še vedno obširna in zagrizena razprava o tem, ali je- ta dogovor za arabsko stran koristen in sprejemljiv ali je izdaja arabske stvari, kot to kričijo posebno v Libiji. Konservativni arabski svet s Savdsko Arabijo na čelu podpira Egipt v njegovem iskanju rešitev spora z Izraelom potom pogajanj, med tem ko levičarsko in nacionalistično usmerjene arabske države še vedno stoje
obstoj Izraela kot države in spremenila svoje gledanje na Srednji vzhod. Doslej je v celoti podpirala arabsko stran, sedaj se približuje stvarnejši presoji in bolj nevtralnemu stališču.
Iz Clevelanda in okolice
Pel mornarjev krivih umora Lastnikov na potopljeni ladji!
Pet mornarjev so našli na morju v rešilnem čolnu potopljene trgovinske ladje Mimi, nobenega sledu pa ni o njenih častnikih.
WEST PALM BEACH. Fla. —
Pet članov potopljene tovorne ladje panamske registracije Mimi so tu zadržali in zaprli, ko je eden od njih razkril, da so kapitana in tri častnike ubili, ko “so hoteli pluti proti Kubi”. Ka- n;ju in ge. Minki Slak na“stan-pitan ladje Manfred Opper-mann, ki je mornarje našel v
Rev. P. Krajnik	« f /
pojde v Lorain—
Rev. Pavel Krajnik, kaplan pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue, bo z jutrišnjim dnem prevzel vodstvo župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Njen sedanji župnik rev. A. Rupar bo ostal tam kot upokojeni častni župnik. — K Mariji Vnebovzeti je bil imenovan po bolniškem dopustu dosedanji kaplan pri sv. Kristini v Euclidu rev. Raymond Hobart.
Seja—
Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri, v sredo ob sedmih zvečer sejo v običajnih prostorih.
Mesečna seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek, 16. oktobra, ob dveh popoldne redno mesečno sejo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
Prijeten obisk—
G. Mirko in ga. Marija Vodišek iz Peorie, 111., sta se tekom svojega obiska v Clevelandu, kjer sta se zdrževala pri g. Jer-
rešilnem čolnu na visokem morju in jih vzel na krov, je dejal, da mu je eden od rešenih povedal. da je umoril štiri nemške
dard Avenue, 'oglasila včeraj v spremstvu g. Jerneja Slaka v uradu Ameriške Domovine, katere naročnika sta, od kar sta j prišla v to deželo. Ogledala sta
si tiskarno in malo pokramljala z osobjem. Hvala za prijeten obisk in razgovor!.
častnike tovorne ladje Mimi, ko je ta plula s tovorom 1.5 milijona funtov umetnih gnojil iz Tampe v Floridi v Georgetown v Gvajani.
Mimi, 220 čevljev dolga ladja, naj bi se potopila v petek stvora važno sejo jutri, v^redo,
ponoči severovzhodno od Kube.
Vabilo na sejo—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi vse član-
Tedaj je bil v Jacksonvillu sprejet klic na pomoč s približnega področja, kjer naj bi se Mimi potopila. “Moštvo se bojuje med seboj, kapitan mrtev . .. SOS ..” Nato je bilo vse tiho.
Obalna straža ZDA je prenehala iskati pogrešane častnike potopljene ladje, ko v državnem in pravosodnem tajništvu proučujejo, če imajo ZDA pravico rešene mornarje zadržati in preiskati upor ter potopitev ladje.
ob 7. uri zvečer v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave.
-----o----
Predsednik Ford pojde na gospodarski posvet “na vrhu” v Franciji
WASHINGTON, D.C. — Tu in v Parizu je bilo objavljeno, da se bodo pri Parizu v Franciji sestali 15. novembra voditelji ZDA, Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Japonske in Italije na gospodar- * v
častniki potopljene ladje Nemci, so sestavljali preostalo posadko 4 Indonezijci in 1 Filipinec.
. ,	ski posvet. Tega se bo verjetno
Med tem ko so bdi kapitan in udeležila tudi Kanada, tako so
vsaj prvotno napovedovali, četudi v sedanji objavi ni omenjena.
Sestanek se bo vršil na prizadevanje Francije, katere predsednik Valery, Giscard je poklicni gospodarski strokovnjak in misli, da je potrebno sodelovanje med glavnimi gospodarskimi silami svobodnega sveta, če naj se ta izvleče iz sedanjega gospodarskega zastoja in se zavaruje pred novimi.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je pripravila načrt za omejitev zveznega proračuna za leto 1976-77 na 395 bilijonov in ga pustila na ogled posameznim tajništvom. Predsednikov tiskovni tajnik R. Nessen je dejal, da je predsednikov predlog za znižanje davkov v skupni vsoti 28 bilijonov povezan z omejitvijo zveznega proračuna na 395 bilijonov stvaren in izvedljiv, četudi demokrati v Kongresu to zanikajo.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger gre danes v Ottawo na razgovore s ka-
| nadsko vlado, na stališču, da bo odločila sila. OTTAWA, Kan. — Predsednik
Niso se namreč še odrekle upanju, da bo mogoče Izraelce pog^-nati “v morje” in Izrael kot državo uničiti.
Nekaj časa je izgledalo, da imajo Arabci za tak načrt precej opore v Aziji in Afriki, sedaj pa je ta začela delno plahneti. Značilna v tem pogledu je Ivest, da je LR Kitajska sprejela
vlade Pierre E. Trudeau je včeraj objavil v govoru preko radia in televizije svoj program boja proti inflaciji. Povišanje plač je omejeno na največ 10% letno, povišanje cen pa na dejansko povečanje stroškov produkcije blaga. Novi ukrepi so stopili v veljavo z današnjim dnem.
LIZBONA, Port. — Predsednik vlade adm. Azevedo je včeraj
v nagovoru na narod preko radia in televizije povedal, da je portugalsko gospodarstvo na tleh, da je zato treba biti povsod varčen in se resno lotiti dela. Obsodil je neskončno, brezplodno politično razpravljanje ter pozval narod k “večji produkciji in manjši potrošnji”.
PARIZ, Fr. — Tu so se včeraj zbrali predstavniki industrijsko razvitih držav, izvoznic olja in držav v razvoju, da pripravijo vse potrebno za novo mednarodno konferenco teh držav, ki je bila določena na 16. december tudi v Parizu. Slična konferenca v preteklem aprilu je ostala brez uspeha.	,j
*** J*
Ameriška Domoviiiia
i ■ /1rt' il1— no \\ i
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
yubnahed daily except Wed, Sat, Sun., and holidays, 1st week at July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
a Združen« držav«;
123.01» na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 za S mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCEIPTIONRATES:	'
United States
$23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO
No. 158 Tuesday, Oct. 14, 1975
Dialog s komunisti in njih sopotniki ni mogoč
K Desetim študijskim dnevom v Dragi.
II.
Prišlo je drugo obdobje z vojno leta 1939. Mussolinijeva Italija je stopila v vojno junija 1940 z napadom na Francijo. Čez dva meseca je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Tedaj šele stopi na dan komunistična partija.
Zakaj ne prej? Prej sta bila Stalin in Hitler prijatelja in zaveznika. Zato je bil ukaz iz Moskve, da je treba mirovati. Ob napadu na Sovjetsko zvezo se sprosti komunistična partija Slovenije in nastopi Osvobodilna fronta. Toda na Primorsko sme šele, ko dobi pristanek italijanske partije leta 1942.
To so zgodovinska dejstva. Sedaj pa hoče SKGZ, da bi morali Primorci spremeniti svojo zgodovino. Iz dobe 25 let trpljenja in preganjanja naj bi priznali samo zadnja tri leta. Zakaj? Ker v teh treh letih je partija igrala znano vlogo v osvobodilnem boju, da se je potom Osvobodilne fronte dokopala do oblasti.
Ali bi bilo to prav? To bi pomenilo zatajiti same sebe in vse žrtve 25-letnega odpora zoper fašizem. Tega pa ne moremo. Ho lahko delajo diktatorji in njih hlapci, kot priča zgodovina sovjetske partije. Ob vsaki novi izdaji so jo morali predelati po želji Stalina in tako delajo še naprej. Ali bo SKGZ ukazovala, da smejo biti antifašisti samo v letih 1941-1945? Iz omenenje izjave bi smeli sklepati, da izven partije ne sme biti nič.
Na to težo nismo demokratični Primorci nikoli pristali in ne bomo pristali. Saj bi to ne bila več zgodovina, ampak klečeplazenje. Naši hrbti pa niso pripravljeni klečeplaziti pred nikomer. Zato naj Draga le osvetli tudi tisto obdobje naše primorske zgodovine, ki ga za SKGZ ne bi smelo biti, ker pri njem ni bilo partije.
Predavatelji, ki naj bi šli v Drago iz Slovenije, so bili uradno obveščeni od organov notranje uprave, da naj ne hodijo v Drago in naj tam ne predavajo. Društvo slovenskih izobražencev je moralo zato v zadnjem trenutku spremeniti program študijskih dni. Dr. Drago Legiša je prevzel predavanje “Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost”. “O pomenu javnega samostojnega nastopa v zamejstvu” so pripravili razgovor ob okrogli mizi dr. Pave! Apovnik, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej. “O življenjski sili in notranji moči vslovenskeg naroda” dr. Ferdinand Kolednik. Ostalo je predavanje dr. Rudolfa Klinca s koreferatom dr. Tute in prof. Bednarika.
V zvezi z odsotnostjo predavateljev iz Ljubljane je Društvo Slovenskih izobražencev v Trstu 6. septembra objavilo sledečo izjavo:
“Ob desetih jubilejnih študijskih letih v Dragi se čutijo organizatorji dolžne seznaniti slovensko javnost z o-zadjem letošnje prireditve in objavljajo zato naslednjo
IZJAVO
Program predavanj, ki je bil že pred meseci določen, je moral biti nenadoma spremenjen zaradi odsotnosti predavateljev iz Slovenije. Ta odsotnost je posledica dejstva, da je SZDL Slovenije posegla vmes na način, ki ga prepuščamo v presojo javnosti. SZDL je namreč našim zastopnikom sporočila, da bo predavateljem iz SR Slovenije odsvetovala udeležbo v Dragi.
Tako je med drugim moralo izostati predavanje o dolgoletnem organiziranem odporu primorskih Slovencev proti fašizmu že davno pred vojno, ko so številne sile v tedanji Lvropi še pasivno stale ob strani ali celo paktirale z nasilniki, ki so našemu in drugim narodom prizadejali toliko gorja.
Kai zadeva zunanjo izjavo SKGZ, ki je verjetno vpli-vala na odločitev političnih forumov v Sloveniji, prireditelji jzjavljajo, da ni utemeljena, ker ne upošteva osnovnega načela Drage, ki je svobodna izmenjava pogledov na slovenske probleme ob spoštovanju najbolj raznolikih stališč.
r'._ itolji niso želeli, da bi se v Dragi ob navzočnosti različno mislečih ljudi razvnela polemika o naši polpretekli zgodovini, ker čas za to očitno še ni dozorel.
Društvo slovenskih izobražencev upa, da se bo v prihodnje delo v Dragi nadaljevalo v smislu njenega poslanstva, ki je svobodno srečanje in soočenje o naših problemih med zastopniki Slovencev iz zamejstva, matične domovine in zdomstva.
,	navedenim težavam so študijski dnevi tako po
udeležbi kakor po kvaliteti predavanj zelo dobro uspeli. Nastopali so vsi predavatelji, ki so nadomestili predavatelje iz Slovenije, razen dr. Kolednika, ki je tudi izostal. Vsekakor pa je bilo osrednje predavanje tisto, ki ga je imel
morske duhovščine v tisti dobi raznarodovanja, najprej pod vojaško zasedbo (1918 do 1921), nato po rapalski pogodbi pod vlado fašizma. Šele ob prikazu dogajanj pred letom 1941 je možno razumeti dobo med letom 1941 in 1945. In tistih 25 let pred letom 1941 je dr. Klinec opisal mojstrsko. Dopolnila sta ga še dr. Rado Bednarik in dr. Tuta.
Zaključno besedo je povzel pisatelji Boris Pahor, ki je povedal, da so njega in Alojzija Rebulo oblasti iz matične domovine ožigosale kot fašista. V odgovor je nato ogorčeno zavrnil mačehovsko pokroviteljstvo oblasti matične domovine nad primorsko slovensko manjšino. Pribijal je tudi v svojih izjavah, da se je ves čas fašističnega terorizma slovensko ljudstvo borilo brez vsakih marksističnih naukov.
Udeleženec študijskih dni je sporočil, da ni bilo nobenega častnega gosta, ki bi predstavljal komunistični režim, niti konzula in da je bila odsotna vsa sopotniška zamejska skupina. Kot zaključne misli pa je dodal: “Dialog se v Dragi ni posrečil, ker ga komunisti ne prenesejo. Tudi mit NOB dobiva v slovenskem Primorju vedno bolj klavrno sliko.”
M. P.
Slovenska sobotna šola je bila otvorjena v soboto, 4. okt. V nedeljo, 5. okt., je bila otvoritvena sv. maša. Več o tem drugič.
•
Hitro se bliža 25-letnica obstoja Slovenske radijske ure. 25. oktober že za nas čikaške Slovence nad vse pomemben dan. Vsa pota vodijo v veliko svetoštefansko dvorano na 22nd Pl. “Gospodična dneva” bo dijakinja illinoiske univerze Mimi Leskovar. Nastopila ibo nova skupina plesalcev narodnih ple sov.
VESTI
V Brdih so z grozdjem zadovoljni
V goriških Brdih gre trgatev h kraju. Vinogradniki so s sorazmerno bogatim pridelkom zadovoljni. Ni le .obilen, ampak je dober tudi po kakovosti. Vinogradi v Brdih zavzemajo 1.350 hektarov, od česar jih je Prišli bodo iz Clevelanda!eno desetino v zadružni lasti,

I
I
i

BESEDA IZ NARODA
IZPOD ZVOKA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
znani pevec Ed Kenick in poznani Slogarjev orkester. Kaj bo še več na programu, ne vem. Bo že kaj napisal predsednik in (direktor slov. radijskih oddaj Lud Leskovar.
•
Ko smo bili v Clevelandu na j Baragovem dnevu, smo občudovali organizacijo, ki je bila 100% odlična. Povsod, kjerkoli smo bili. Točnost, discipliniranost. ! Finesa pri obvladanju tolike množice v katedrali in avditoriju, Clevelandčani, vsa čast vam!
CHICAGO, 111. — (LXXIIil.) Bila je pri tetah, ena od teh je •— Pravila sem poslal šefu Pro- (tudi redovnica. Iz osnovne šole svetne uprave v ' 1 Peggezu. To
taborišču v je. bil ravnatelj Marko Bajuk. Po nekaj tednih sem jih dobil nazaj v popravo. Čisto po jugoslovanskem uradnem šimeljnu. Še dvakrat mi jih je vrnil. Vedno je kaj našel, kar se ni skladalo z nekdanjo jugoslovansko uradniško birokracijo.. Končno so bila pravila potrjena in društvo “Lepša bodočnost” je pričelo poslovati. V pravila sem nalašč vnesel, da se vršijo občni zbori vsake tri mesece. To pa zato, da bi se odborniki čim bolj vrstili in se tako vadili v poslovanju organizacije. Za predsednika je bil izvoljen soglasno Jože Bidovec. Kmalu potem so prišli ti člani, moji učenci, do nove ideje: Imejmo svoje glasilo. Vedel sem, da bom s tem prevzel novo breme urednika: Glasilo se je imenovalo “Lepša bodočnost”. Prve številke so hi-
še še rada spominja, da je bila edina prvoobihajanka med 13 fanti. Kmalu po prvi svetovni vojni se je poročila v Vipavi z Albinom Žgavcem, ki je bil mizarski mojster. Od treh otrok je ostala le hčerka Marija, poročena Virant, kjer tudi sedaj živi na 2114 W. 21 Pl. 40 let je bila vdova, ni bilo lahko vzdržati pod Italijani. Vendar jih je vzgajala v slovenskem duhu. Govori še danes tudi italijansko. Drži se Slomškovega reka: “čim več jezikov znaš, tem več veljaš, toda materin jezik naj ti bo ključ do zveličavne in narodne omike.” Čudno se ji zdi, da nekateri slovenski starši ne polagajo prave pažnje, da bi vzgajali svoje otroke v slovenskem duhu in da bi spoštovali ter gojili tudi jezik svojih staršev. V A-meriko je prišla 1. dec. 1962. Kar jo poznam, jo občudujem. Zani-
toda velika večina vseh lastnikov sodeluje z zadružno kletjo v Dobrovem.
Pričakujejo, da bodo letos predelali v vino okoli tisoč vagonov grozdja in dobili iz njega kakih 700 vagonov vina. Največ bo zlate rebule, merlote in pinota.
železnice v težavah
Slovenske železnice pričakujejo letos 512 milijonov dinarjev izpada dohodkov in seveda toliko primanjkljaja v svojem gospodarjenju. Vprašanje je, ka-
Kdor je imel odprte oči in uše- |kb naj bo ta primanjkljaj krit. sa, se je marsikaj lahko naučil od vas. Daši v Chicagu ni ravno preveč Slovencev, vendar bi se lahko marsikaj napravilo, če bi bila dobra, volja in več smisla za sodelovanje.
le litografirane na osminki pole ^na se kljub svojim letom za vse, papirja. Ni mi ugajalo. Moramo kar je v zvezi s slovenstvom, imeti mimeografiran list, kakor Rada bere Ameriško Domovino,
Ave Marijo in tudi “Slovensko
so drugi v taborišču. Težava je bila z dovoljenjem. Tisto “dovoljenje” smo krat Romalo obšli. Fantje so pošiljali prispevke, jaz sem jih popravljal, da so bili
državo”. Le noge ji zadnje čase nekoliko nagajajo. Toda mož njene hčere Jože Virant jo rad pripelje v cerkev. Vem, da je
kolikor toliko zreli za objavo, j zadnja leta vedno bila pri križe-
Gi. Kunec, ki je na podlagi dokumentov iz let 1918 do 1943 'krat težke čase. Njena prikazal, kakšno je bilo zadržanje in delo slovenske'pri-'
Dijak Tone Snoj je risal vinjete in razne druge okraske, tudi naslovno stran. Kar lepa je bila prva številka. Poslali smo jo tudi msgr. Jagodicu. On me je pozneje, ko so nam pričeli metati polena pod noge, vzpodbujal in rekel: “Ne smete kloniti.” Društvo “Lepša bodočnost” je imelo vsako nedeljo redne sestanke. Na sporedu so bile deklamacije, kratko predavanje, razgovor o tekočih zadevah in tu in tam tudi harmonika. Bila je vesela fantovska druščina. Nh kaj krati smo napravili tudi izlet v okolico, zlasti v hribe. Spet nekaj za fante, kateri so pogrešali domačnosti in razvedrila. Ob koncu izleta smo' se navadno znašli kje v kaki cerkvici, odmolili rožni venec in litanije, zlasti, če smo vedeli, da smo prepozni za večerno pobožnost v taboriščni kapeli. Bil je idealizem, a ni bil upoštevan. “S tem društvom boste imeli še velike sitnosti,” je prerokoval neki č. gospod iz taborišča, danes v Ameriki. Res, nismo bili dobro zapisani. Zlasti ne jaz, ker so me smatrali za “nenašega” in za prijatelja “Stražarjev”. To je bil za nekatere “smrten greh”.
(Dalje sledi)
*
Ob koncu t. m., 28. okt., bo obhajala 80-letnico v slovenski okolici dobro znana gospa Marija Žgavc. Doma je iz Podrage, slovensko Primorje. Njeno življenje, tako nam pove njena hčerka Marija, por. Virant, ni bilo lahko. Primorje je bilo po prvi svetovni vojni okupirano po Lahih. Slovenci so imeli ta-
mama je
umrla, ko ji je bilo komaj 4 leta.
vem potu v farni cerkvi. Četudi je bilo slabo vreme, je rekla: “O, kar pojdimo, da nas bo več Slovencev pri križevem potu.” Lep primer verske in narodne zavednosti. Ge. Mariji žgavc naše čestitke z željo, da jo Bog ohrani pri. življenju do skrajnih mej. Dokler je božja volja, v katero je zelo vdana.
»
Baragovi dnevi so za nami. O-kroig sto nas je bilo iz Chicaga v Clevelandu. Vsa čast izvrstnima organizatorkama ge. Corin-ne Leskovar in Faniki Humar. Odnesli smo najlepše vtise. Priznanje pa tudi clevelandskim organizatorjem, na katerih je ležala vsa odgovornost. Moškim kot rediteljem in ženskam, ki so pekle in kuhale. Bilo je vse zelo odlično.
*
Ko smo bili še vsi navdušeni nad lepoto Baragovega dneva v Clevelandu, smo že med potjo nazaj bili opozorjeni, da tudi na Slomška, ki je skupno z Baragom na listi kandidatov za beatifikacijo, ne smemo pozabiti. Slomškov krožek v Chicagu bo priredil v nedeljo, 19. okt., v dvorani pod cerkvijo kosilo (Meat Balls and Spaghetti Luncheon). Kosilo bo na razpolago od 12. ure do 2. pop. Cena $2.50 za odrasle, za otroke $1.50. Dobiček bo šel v sklad za Slomškovo beatifikacijo. Pridite vsi z vso družino. V ponedeljek, 20., in v torek, 21. okt., bo v istih prostorih tkzv. Rummage Sale. Prinesite dobre, dasi ne rabljene stvari že v nedeljo. Podprimo tudi delo za Slomškovo beatifikacijo. Zaveden Slovenec bo rad sodeloval!
V nedeljo, 28. sept., sta slavila 40-letnico poroke znana kulturna delavca g. dr. Alfred Fischin-ger in njegova žena Metoda v krogu svojih otrok, vnukov in vnukinj ter številnih prijateljev, ki so napolnili cerkev. Sv. daritev je daroval župnik p. Tomaž s primernim cerkvenim nagovorom, med mašo je pela znana sopranistka-solistka ga. Marija Kranj c-Fischingerjeva, ki živi z možem v Washingtonu, D.C. Pri orglah je bil p. dr. Ven-delin Spendov.
*
“Narodom, ki nočejo Boga za vladarja, vladajo trinogi!”
(William Penn)
*
Dosti za danes. Drugič kaj več, če se vam bo ljubilo brati.
Pozdravlja vse
“Toti Stajerc”
Dfižabni mm DSFi Tabor
Železniško gospodarstvo Ljubljana se že dolgo zavzema za novo ureditev prometa, ki naj bi bil enakomerno razdeljen med železnico in cesto, cene prevoza pa bi naj postale stvarne, to se pravi take, da bodo z njimi kriti stroški.
Vode ne izkoriščajo dovolj
Na zborovanju republiškega komiteja za varstvo okolja v Sloveniji so prišli do zaključka, da vode v Sloveniji ne izkoriščajo dovolj, da pa jih preveč u-mažejo. Potrebni so odločni u-| krepi za ureditev voda, za čiščenj e umazanih rek in potokov, pa tudi večja skrb za pitno vodo.
Kissinger se razgovarjal z zunanjim ministrom SFRJ
Tekom splošne razprave v glavni skupščini Združenih narodov je govoril v imenu SFR Jugoslavije njen zunanji minister Miloš Minic. Kot druge je tudi njega sprejel ameriški državni tajnik, ki je ob tej priložnosti dejal, kot je poročalo ljubljansko “Delo”, da “ZDA cenijo mednarodni položaj in vlogo Jugoslavije, njeno neodvisno in samostojno politiko”.
Kissinger in Minic sta govorila o novih spodbudah za razširitev odnosov ZDA in Jugosla-
Miloš da je
CLEVELAND, O. — Kdo pripravlja ta “Družabni večer”, sprašujejo nekateri. Z veselim
srcem moremo reči, da priprav- i v9e na raznih področjih.
Ijajo ta tradicionalni “Družabni |	ie Pla tem dejal,
večer” bivši borci-veterani Slo-1 “traina usmeritev Jugoslavije v venskega domobranstva. So to ■ tem> da S0!1- vzdržuje in razvija možje-fantje kovanega idealiz- vsestranske prijateljske stike z ma, ki je in še stoji v prvih vr- ZDA”
stah borcev proti komunizmu.	----
To je organizacija požrtvovalnih	Za večjo storilnost
ljudi, ki so in hočejo obraniti du- J Na seji izvršne komisije Cen-Slovenskega domobranstva, tratnega komiteta Zveze komu-
ha
Ko je slovenski narod krvavel pod bičem okupatorja in doživljal zahrbtne umore komunizma, so le slovenski domobranci bili pripravljeni odkrito pomagati svojemu trpečemu narodu. Borci-veterani Slovenskega domobranstva, zbrani v organizaciji ZDSPB Tabor, le pogumno naprej z geslom “Bog, narod, domovina”!
Dragi rojak, draga rojakinja! Zabeleži si 18. oktober kot dan snidenja z borci-veterani Slovenskega domobranstva. Vstopnice za ta družabni večer so že naprodaj in se dobijo pri vseh članih krajevnega odbora. Družabni večer bo v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. v Collinwoodu. Začetek serviranja večerje bo ob 7.30 zvečer. Za ples in zabavo pa bo igral orkester ‘Veseli Slovenci’.
Ob tem času se tudi obračamo na slovenske gospodinje in lepo prosimo za pecivo za ta večer.. Vsem darovalcem se že v naprej naj lepše zahval j u j emo.
Vse prisrčno vabimo na ta družabni večer!
Soborec F. O.
nistov so razpravljali o nujni potrebi odločnega boja za večjo storilnost delavstva v podjetjih po vsej deželi.. Poudarj ali so, da je “skrajni čas^ za konkreten boj v vsaki organizaciji združenega dela za večjo storilnost, za odpravljanje lenarjenja, delomrz-ništva in nediscipline. Vsak mora biti nosilec bitke za učinkovitejšo organizacijo, za zmanjšanje škarta in stroškov.. .”
Ko so poudarjali potrebo po boju za večjo storilnost, so ugotovili, da “je čutiti težnjo po u-padanju storilnosti, ker ni dovolj ukrepov in spodbud, s katerimi bi poživili storilnost in dohodek, bolj uveljavili načelo delitve po sadovih dela”. ..
Trenutno posebno muči gospodarske vodnike Jugoslavije vprašanje zadovoljive oskrbe mest in industrijskih središč z osnovnimi živili ter vprašanje cen' komunalnih in drugih storitev. O tem vprašanju je govoril v zadnjem času, kot poroča ^ “Delo” 30. septembra 1975, sam iTito in opozoril, daje treba čim-I prej to vprašanje “rešiti ter za-! gotoviti normalno preskrbo mest in industrijskih središč z v ZDA osnovnimi kmetij sko-živilskimi
Na ljubljanskem trgu prodajajo mlekarice “bakteriološko godljo”
V	ljubljanskem listu “Delo” se je neki Jože Petrovčič pritožil, da prodajajo na trgu v Ljubljani mlekarice s^uto, kislo ir sladko smetano, sir in druge mlečne izdelke, v katerih je še polno živih bakterij, kot je te dognal uradni pregled inštituta za higieno živil pri veterinarskem oddelku ljubljanske biotehnične fakultete.
Preiskava je dognala, da je kemična sestava mleka in mlečnih izdelkov kar v redu, da pa je v njih preveč nesnage zaradi nehigienične molže, neopranih kravjih vimen, prahu in blata v hlevih ...
V Mariboru razglašena druga slovenska univerza
V	Mariboru so 18. septembra proglasili drugo slovensko univerzo v navzočnosti rektorjev vseh jugoslovanskih univerz in vseh političnih, upravnih in vojaških voditeljev v Sloveniji.
Slavje ob razglasitvi univerze v Mariboru je bilo pod geslom: Cilji naše revolucije in socialističnega samoupravljanja morajo biti vsebina znanstvenega in vzgojno-izobraževalnega dela”. — To so Titove besede na 10. i kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Vrezane so tudi na o-besek ne rektorski verižici mariborske univerze. Resničen dokaz komunistične totalitarnosti! In vendar je znano, da “gospodarji prihajajo in odhajajo, narodi pa ostajajo”, prav tako o-stajajo tudi znanstvene ustanove, če so kaj vredne.
— Motorni, klubi	.......
I začeli nastajati okoli leta 1900. pridelki in izdelki”.
Za industrijo nobenih dodatkov električne sile
Položaj e 1 e k trogospodarstva do leta 1983 ne dopušča nobenega povečanja električnega toka industriji in vsem ostalim velikim odjemalcem. V naslednjih sedmih letih bodo ti dobili le toliko toka, kot so ga dobili letos. Pri tem je treba računati na sorazmerno zvišanje cene elektri-ke.
Za prihodnji dve leti računajo z občutnim pomanjkanjem električne sile. šele z začetkom o-bratovanja nove kalorične elek-trane Šoštanj IV in jedrske elektrarne Krško bo pomanjkanje v letu 1978 prešlo in bo oskrba z elektriko nekako zadovoljiva do leta 1983, ko bo elektrike začelo zopet primanjkovati, če ne bodo zgradili tedaj nobenih novih elektrarn.
Kmetije bodo zaščitili
V	krajevnih skupnostih kamniške občine razpravljajo o predlogu spiska zaščitenih kmetij. To bodo tiste kmetije, ki se v prihodnje z dedovanjem, ne bodo smele razdeliti, kot predvideva zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč.
V	kamniški občini, kjer se s kmetijstvom preživlja le 15 odstotkov vseh občanov, so izbrali 580 zaščitenih kmetij. Največ jih je v krajevni skupnosti Komenda, njej pa sledijo Zgornji Tuhinj in Tunjice. Pri presoji, katera kmetija naj se uvrsti med zaščitene, so upoštevali velikost kmetije, opremljenost s kmetijsko mehanizacijo, stanje gospodarskih poslopij, število razpoložljivih delavcev, možnost sodelovanja s kmetijskimi orga-nizacijami združenega dela in ‘ nekatere druge kriterije.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro '‘Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. M*-lg.n in ga. Barbara Pavlovčič.
ANADSHA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kaj naj nam pomeni naš spominski križ
Najprej bo kot nagrobni križ vse tiste naše rojake, ki so u-toirali v zadnji vojni na različ-bojiščih, od Afriških puščav Pa tja do ruskih step. Zanje ni grobov s križem, spremlja jih Sana naš spomin in naša molitev.
predvsem je spomin na vse 2rtve brezbožnega komunizma, ki je od našega naroda v naj-kujših letih vojne zahteval toliko žrtev. Po gozdovih in kotanjah, kjerkoli so skozi štiri dol-§a leta umirali naši rojaki, vojaki in civilisti, možje in žene, fantje in dekleta, starčki in o-Jr°ci, nikomur ni bilo prizane-seno. Premnogi od njih nimajo grobov s križem; naj nas ta križ stalno opominja nanje.
Naj bo pa ta križ še več, naj &0 stalno opozorilo na vzrok Vs®ga tega gorja. Vse te nasilne Slrtrti, vsi ti znani in neznani grobovi so grenak in strašen sad ^Pada od Boga v tem moder-svetu. In komunizem je na vseh področjih človeškega živ-lenja, na duhovnem, kultur-gospodarskem in politič-^rn polju življenja organiziran 0(lp'ad od Boga. Samo spomnimo Se- kdo je že pred zadnjo vojno ičem.
romanj, od nas hoče nekaj silno preprostega: naj vsakdo od nas iz dna srca daruje Bogu vsak svoj dan, svoja vsakdanja opravila in to daruje Bogu kot zadoščenje za grehe sveta. Ali nas te besede Marijine ne opominjajo na besede Kristusove, ko nas opozarja:	“Če hoče kdo
biti moj učenec, naj vsakdo vzame nase svoj lastni križ, in hodi za Kristusom.” Vzemimo torej nase križ naših vsakdanjih poklicnih in družinskih dolžnosti z duhom vere in ga nosimo za Kristusom. Naj nas na to Kristusovo in Marijino naročilo o-pozarja ta spominski križ in verujmo, da bomo s spolnjeva-njem tega naročila najbolje počastili naše žrtve in reševali svet kuge brezboštva in njegovih sadov.
J.J.C.M.
Iz Slovenske pisarne
Prejeli smo novo Družinsko pratiko za prestopno leto 1976. Izdala in založila jo je Družba sv. Mohorja v Celovcu. Pratika stane $1.50. Kako je Družinska pratika priljubljena v naših družinah, pove dejstvo, da teh jo bo vsakdo ' lahko dobil j pred zimo in zlasti pred Boži-
Podiral evharistične križe, le
llo okrog 900 milijonov TV gledalcev.
Sicer pa bodo imeli kanadski televizijci za okrog 56 milijonov dolarjev stroškov. Zato pa bodo za ta denar nudili veliko. Po njihovih besedah bo to namreč “najboljše poročanje z olimpijskih iger doslej”.
107 kamer, 20 reportažnih avtomobilov, 10 kamer za počasno snemanje bo sočasno pošiljajo sliko v zbiralno centralo. V njej bo kar 79 magnetoskopskih priprav, ki bodo vse dogodke lahko posnele. Tu si bodo lahko predstavniki vsega sveta izbrali tiste dogodke, ki jih bodo hoteli posredovati gledalcem v domovini.
Kanadčani bodo s svojimi kamerami pri čisto vseh atletskih dogodkih, p r e d t e k movanjih, polfinalnih in finalnih srečanjih. Posneli bodo tudi okrog 700 bojev boskarjev ter okrog 1000 dvobojev sabljačev!
Razen ameriške družbe ABC, ki bo s seboj pripeljala svojo snemalno opremo in je za pravico prenosov z olimpijskih iger plačala 25 milijonov dolarjev, bodo vse TV družbe uporabljale kanadsko opremo. Kanadčani bodo dali na razpolago vse naprave, zagotovili pa bodo tudi povsem nevtralen način poročanja in snemanja.
To je metoda, ki ima več pred-
RAZNE N0VKE DOMA IN RO SVETO
kdo Dobili smo tudi sporočilo, da inosti v primerjavi z muenchen-
. načrtno pobijal najbolj verne je na poti majhna pošiljka iz-j1 krščansko prepričane ljudi vredno zanimivih knjig “Svetovjem narodu, kdo so ob prekli-^jsnju Boga in Marije trgali vsak verski znak našim možem ^ fantom, ko so jih vodili na ^orišča, komu je bil napoti kri-ec, ki je visel na vratu napo-Vedovalki v TV, kdo skuša iz ^ naše mladine iztrgati vsako za križem in Odrešenikom?
2rok vsemu temu je odpad od ^ere toliko naših ljudi. Gre tu-aJ res predvsem za versko krašanje; zato govorim tudi o tein na

tem kraju; ne gre tukaj politiko in za klerikalizem, samo škof Rožman na to o-Zarjal, da je komunizem zade-a vere, lahko gremo mnogo jo: na to nas je opozorila Ma-. ^ sama. Ali ni ona prav tiste l’ ko je komunizem politično ^avladal v Rusiji, opozorila v °Ji materinski skrbi ves svet, ^ai se vrne k Bogu, če se hoče
sdi biča in sužnosti komunizma.
j, ^ oR ni jasno povedala, da ^ itev pred tem zlom ni toliko , v°jaški in gospodarski moči, ^kor v iskreni vrnitvi k Bogu. ^ Zahtevala izrednih spokornih e^arij, ni zahtevala dolgopotnih
ni popotnik pripoveduje”. To pripovedovanje je zapisal Slovenec, ki je s svojo pridnostjo dosegel v Ameriki visoke službe in ki je med vojno preprečil, da Ljubljana ni bila bombardirana in enako ne Zagreb. Knjiga stane $7. Za naročila po pošti je treba dodati še poštnino. Ker je število izvodov zelo omepjeno in zanimanje za knjigo veliko, bomo postregli po pravilu: “Kdor prej pride, prej melje.”
Ponovno priporočamo: NEKJE JE LUČ, v kateri je avtor Vinko Beličič pisal o življenju Bele krajine med vojno in revolucijo in obenem mislil na usodo vsega naroda. Knjiga stane $5 in dodatek za poštnino.
Na zalogi je tudi še nekaj knjig:	‘Mojega življenja tek”, i trajalo 11 ur dnevno. V načrtu
sko. L. 1972 so namreč v Muen-chenu pripravili vsakodnevni pregled vseh največjih dogodkov in ga ponudili vsem tujim družbam.
Kanadska metoda omogoča vsakemu od študijev 'posameznih držav, da izbira po lastni presoji in željah svojih gledalcev.
Se posebej so kanadski tehniki ponosni na novost, ki so jo skonstruirali sami. S posebnim vozilom, na katerem je pritrjena kamera, bodo lahko vozili neposredno za tekmovalci v maratonu ali kolesarji, medtem ko je bilo doslej tako, da so takšne prireditve lahko spremljali le s kamerami ob progah.
Celotno poročanje z olimpijskih prireditev bo povprečno
V tej knjigi je škofijski kancler pod škofom Rožmanom, ki je pozneje postal apostolski delegat jugoslovanskih beguncev v Evropi, opisal svoje spomine. Cena knjige je $10.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto, Ontario M6G 2V9
imajo, da se bodo pričeli dnevni prenosi ob 10. uri (ob 3. pop. po srednjeevropskem času) in bodo trajali do 11. zvečer po kanadskem času, vmes pa bosta dva odmora.
Olimpijske igre v Monlrealu bo Revizij
V p, .	”
Evropi so se razveselili, ko je bilo objavljeno, da je bil dosežen sporazum o skoraj celotnem prenašanju olimpijskih iger v Montrealu prihodnje leto preko televizije. Dnevno jih bodo prenašali 11 ur.
SoPo nekajmesečnih pogajanjih j čala pri 10 milijonih, ko so bili ^, evr°pski televizijski gledalci J zadovoljni Kanadčani, evropske ^i lQ	i-,..!. ^	' RTV pa si tudi niso mogle do-
voliti, da ne bi bile prisotne na tem naj večjem športnem dogodku.
Seveda pa teh 10 milijonov dolarjev ne bodo plačali le evropski TV gledalci. Skupaj 74 dežel, ki so vključene v Evro-vizijo in Intervizijo iz Evrope, Azije, arabskega sveta ter Južne in Srednje Amerike, si bodo morale med seboj razdeliti stroške teh 10 milijonov dolarjev.
Tako bo zdaj kakšna milijarda gledalcev od 17. julija do 1. avgusta 1976 sedela pred TV sprejemniki in zasledovala boje za kolajne. Strokovnjaki predvidevajo, da si bo 21. olimpijske igre ogledalo s posredovanjem televizije novo rekordno število gledalcev; 20.- igre si je ogleda-
le lažje zadihali. Organiza-^ski komite Olimpijskih iger v n^^ealu in evropska radio-^’^ijska zveza EBU sta le 5^ a skupen jezik glede od-°dnine za TV prenose in tako pj. lahko v Evropi 21. olim-e igre ogledali neposredno Jhalih zaslonih.
Im 2ačetku Pogajanj je hotel hji , ai 30 milijonov dolarjev i '•o san
VSc,sta takrat
ctj l0’. kot sta je izplačali muen-itjjj.^khn organizatorjem — 1.7 Q-fona dolarjev.
je ^fnizacijski komite je svo-V^ve nato znižal na 18 mi-^V’ Evropejci pa povišali •j, niilijona.
Partija ‘pokra' se je kon-
samo od Evrovizije in In hjj "Aie). Evropski TV združe-
ponudili enako
Pogosti obroki za vitkost
Kdor hoče postati vitek, naj pogosto je, svetuje bonnska potrošniška posvetovalnica tistim, ki si želijo pristradati idealno telesno težo.
Utemeljitev: zaradi omejitve hrane na dva ali tri dnevne o-broke s preračunano kalorično vrednostjo čuti organizem pomanjkanje te ali one hranilne snovi, s tem pa se zmanjša storilnost.
Kdor tako ravna, se muči po nepotrebnem, saj je bolje razdeliti število kalorij na pet do sedem ustreznih obrokov. Količina sladkorja v krvi se zato manj spreminja, občutek lakote ni tako izrazit, storilnost je razmeroma boljša.
, Izvedenci za prehrano so ugotovili, da tisti, ki si uredijo pet do sedem ustreznih obrokov, izgubijo več telesne teže kot drugi, ki porazdelijo enako število kalorij, na tri obroke.
----—o—-----
Lisice za krzno
WINNIPEG. Man. - Lisice so bile prve živali, ki so jih v Kanadi gojili zaradi krzna. Navadnim lisicam so’ sledile srebrne.
Vlada se je končno po dolgem oklevanju odločila za odločnejše ukrepanje v zvezi z divjajočo inflacijo. Sinoči je predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau objavil vladni načrt, ki bo danes predložen parlamentu kot prvo, najvažnejše vprašanje, ko se je vrnil z letnih počitnic.
Gospodarski položaj je postajal vedno težji in kočljivejši. Kot je dognala Elliot Research Corporation pri svojem povpraševanju, smatra 87% ljudi inflacijo za važno vprašanje, 63% pa za trenutno najvažnejše in najbolj pereče vprašanj e dežele. Od povprašanih jih je 79% izjavilo, da je njihov gospodarski položaj slabši, kot je bil pred letom, ali komaj tak, ne pa boljši kljub vsem poviševanjem plač. Inflacija sproti použije vse, kar je dobljeno s poviški.
Nekateri so se že dolgo zavzemali za zamrznitev cen in plač, ki bi jim naj sledila doba obveznega uradnega nadziranja. Zvezna vlada je tako rešitev zavračala, četudi jo smatra za najboljšo 38% javnosti, kot je dognala omenjena Elliott Research Corporation.
Pierre E. Trudaeu je zagovarjal prostovoljno omejitev poviševanja cen in plač, ki pa bi jo naj nadziral odbor s pravico znižanja, če bo to šlo preko določene meje. Nadzor v tem okviru more biti le omejen, ker je vlada odločena zmanjšati svoje izdatke in torej proti ustvarjanju nove večje skupine zveznega u-radništva, ko je to že sedaj zrastlo preko potrebe. Pri povpraševanju javnega mnenja se je 30% povprašanih izjavilo za zmanjšanje zveznih izdatkov kot najboljšega sredstva za o-mejevanje inflacije.
Še preden je vlada objavila svoj program in ga predložila parlamentu v obravnavo in potrditev, so se oglasili kritiki, ki trdijo, da je premalo odločen in da zato ne bo uspel.
*
Včerajšnji Zahvalni dan smo uporabili za obisk prirode, ki je vabila v vsej svoji jesenski krasoti. Prenekatere naše družine so se zbrale, da obnove in po-globe notranje vezi in se skupaj zahvalijo Bogu za dobrote, za blaginjo, ki jo večina uživa v naši deželi, ko je drugod po svetu toliko vsakovrstne stiske.
Se li kdaj zahvalimo Bogu, da smo bili rojeni v slovenske družine, da smo rastli v njihovem k r š č a n s k e m mišljenju, bili vključeni v katoliško Cerkev, s čimer nam je bil razkrit in začrtan smoter življenja? Pomislimo na milijone onih, ki so bili rojeni drugod, ki niso'bili seznanjeni s Kristusovim naukom, ki še vedno tavajo v temi, ki niso bili deležni neštetih dobrin,
kanadskih vojakov, med tem ko jih je bilo lani v času turške zasedbe 950.
*
Če bodo potrjeni načrti komisije glavnega mesta, bodo vladni uradi v Ottawi ^od leta 1979 kurjeni z odpadki in smetmi. Potrebne naprave bodo stale 150 milijonov dolarjev.
*
Skupina čilskih beguncev, ki se je polastila begunskega urada Združenih narodov v Buenos Airesu v Argentini in zadržala tamkajšnje osobje za talce, je dosegla, da so jo prepeljali iz Argentine v Alžirijo. Begunci so trdili, da niso imeli primerne hrane in bivališč ter da so begunske ustanove zavlačeval^ njihovo selitev iz Argentine.
*
Voditelj socialistične stranke na Portugalskem Mario Soares je dejal, ko se politična kriza zopet zaostruje, da ne bo mogel trpeti komunistov v vladi, če bodo ti svoj položja v njej izrabljali za sabotiranje njenega dela.
•
Ontario Energy Board je odobril povišanje cen elektrike na debelo za 27%, kar naj ibi pomenilo 20% višje cene elektrike za domove.
* ^
Po računih-Wood Gundy Ltd. v Torontu bodo povprečno cene življenjskih potrebščin v Kanadi porastle letos za 10.4% v prh meri z 12.5% lani. Za prihodnje leto napovedujejo porast 8.5%' in 7.3% za leto 1977.
*
Italija plačuje učenje italijanščine po nekaterih šolah v Kanadi, da bi tako pomagala ohraniti med svojimi izseljenci v Kanadi povezavo z italijansko kulturo. Lani je bilo v Torontu več takih tečajev italijanščine, letos pa bo plačevala Italija tudi štiri učitelje v Guelphu za poučevanje italijanščine in italijanske kulturne dediščine, šole bodo dobile na razpolago tudi knjige, filme in druga pomožna sredstva. Italija pa bo prispevala tudi h kritju stroškov za prevažanje učencev z busi v te tečaje.
«
Papirji, ki so jih našli v- San Franciscu v hiši, kjer so prijeli Williama in Emily Harris, pravijo, da so Patty Hearst lani v februarju ugrabili, da bi z njo izsilili izpustitev dveh zaprtih članov Symbionese Liberation Army. V nekih zapiskih pripovedujeta Harrisova tudi, kako je Patty postopno sprejemala njihovo revolucionarno mišljenje in se jim končno pridružila.
*
Izvršni odbor Canadian Union of Postal Workers je pretekli te-
ki smo jih mi uživali, in jih še J den odklonil ponudbo za $68 povedno niso ...	višanja tedenskih plač skozi pri-
hodnjih 30 mesecev in se odločil Zveza pilotov kanadskih le- za štrajk, ki je predviden za ju-talskih družb se je odločila za tri.
24-urni štrajk v protest zahtevi po uporabi francoščine v nadzoru letalskega prometa. Predsednik Zveze Ken Maley je dejal, da mu je žal, da je “tak protest potreben”. Po njegovem mnenju uvedba francoščine kot drugega jezika v padzoru letalskega prometa zmanjšuje varnost tega.
V Andres gorah v Čilu so našli mumificirane ostanke Indijancev, ki naj bi umrli tri stoletja pred Kristusovim rojstvom.
#
Drugi bataljon lahkega kanadskega pehotnega polka prhi cese Patricie bo prevzel prihodnji mesec nalogo čuvanja miru na otoku Cipru, ki jo od preteklega junija opravlja bataljon 22. kr. polka iz Quebec Cityja. Skupno je sedaj na Cipru 515
Cigareta v mrliškem listi
Prvič v medicinski praksi je zdravnik navedel kajenje kot vzrok smrti dveh bolnikov. John Lutch, internist na kliniki v Wcodlandu (Kalifornija), je podpisal dva mrliška lista, na katerih sta bila označena kot vzrok smrti ‘jzastoj dihanja in rak na pljučih, kot posledica kajenja”.
Dejal je, da je prvič v štiriletni internistični praksi kot specialist za pljučne bolezni u-gotovil neposredno zvezo med cigareto in smrtjo zaradi kajenja. Gre za dva bolnika, obolela' za vrsto pljučnega raka, ki nastopa skoraj izključno samo pri kadilcih.
Ljudje, ne sedite!
Nova metoda švedskega znanstvenika za ugotavljanje možganske kapi v začetnem stadiju.
Švedski znanstvenik prof. dr. Gunnar Hoernsten je odkril novo metodo za ugotavljanje možne možganske kapi v najzgodnejšem stadiju. Tako je omogočeno nevtralizirati kap in pravočasno začeti z zdravljenjem.
Njegova metoda, ki jo na Švedskem uporabljajo, že razviti krvni strdek ali tisti na začetku odkrije neposredno s pomočjo infra rdečih žarkov.
Švedom, ki bolujejo zaradi različnih obolenj srca in ožilja, posebno tistim nagnjenim k infarktu in možganski kapi, priporočajo specialisti, naj “tečejo za življenjem”. Pod tem geslom prof. Berit Brattnaes razume vse vrste razvedrila in telesnih vaj.
Sodoben človek naj bi se po njegovem ravnal po sedmih živ-Ijenskih pravilih: iz vaj je treba napraviti razvedrilo (to je tisto, kar velja, ne pa fizični napor), pri hoji zgoreva prav toliko kalorij kot pri teku, samo ne z e-nako hitrostjo, redne kratke telesne vaje, ki jih z zadovoljstvom opravljamo večkrat tedensko, zelo koristijo organizmu in človekovi duševnosti, po stopnicah je treba hoditi peš in šele ko ste utrujeni, uporabite dvigalo, ob vsaki priložnosti pojdite na zrak ali na sprehod s psom, čez dan je priporočljiv tudi kratek ležeč počitek, pri povratku z dela stopite iz avtobusa nekaj postaj pred domom in hodite. Njegovo priporočilo bi strnili v: “Ljudje, gibljite se!” o
j Francija bo umaknila vojno misijo iz Laosa
VIENTIANNE, Laos. — Francosko poslaništvo je objavilo, da bo francoska vojna misija, ki je v Laosu vse od samega začetka neodvisnosti te države v letu 1954, zapustila deželo v skladu z “novimi razmerami”.
Francoska vojna misija je imela nalogo vežbati laoško vojsko. Te potrebe ni več, pa tudi možnosti ne, ker Pathet Lao tega ne mara.
------o-----
Amin bo pomagal rešiti ujetnika v Čadu
PARIZ, Fr. — Predsednik U-gande Idi Amin, ki je tdčasno tudi predsednik Organizacije a-friške edinosti, je obljubil francoski vladi posredovanje pri čadskih upornikih za osvoboditev ujetih zakoncev Claustre.
Uporniki so obljubili izpustiti Francoise Claustre proti plačilu odškodnine 2 milijonov dolarjev delno v gotovini delno v potrebščinah in orožju. Francija je poslala gotovino in potrebščine, odklonila pa je dobavo o-rožja. Vodja upornikov Hissene Habre vztraja na dobavi orožja za izpust ujetih.
Idi Amin je pretekli teden obljubil posredovati.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
For rent
Three rooms and bath at 1367-1369 E. 53 St. Phone 391-3863.
(160)
V NAJEM
na pol duplex, dve spalnici v Holy Cross okolici na Lake Shore Blvd. Kličite 531-9572.
(161)
Morske pse lovi na laso
Triintridesetletni Avstr alec Den Colin Ostle se ukvarja z nevsakdanjim konjičkom: z lasom lovi morske pse.
Nedavno je na zahodni avstralski obali z lasom ujel doslej naj večjega morskega psa, tehtal je 1470 kg. V minulih šestih letih je pogumni morski kavboj Ostle ujel že 70 morskih psov. Najmanjši je meril dva metra.
Za morskega psa je potrebna jeklena vrv, ki jo lovec med zasledovanjem zveri zna spretno natakniti psu za vrat. Boj traja tudi do 2,5 ure, vse dotlej, da se jeklena vrv dodobra zareže zveri v vrat in jo zaduši.
LASTNIK PRODAJA
hišo 5-5, med Grovewood in Freeway, pet sob spodaj, prvo nadstropje prazno, pet sob zgoraj in ena soba na tretjem, dva furneza na plin copper plumbing, dva garaži. Kličite 942-0765
(161)
Rak na pohodu
V zahodnih industrijskih državah zboli zaradi raka vsak tretji prebivalec in v dvajsetih odstotkih smrtnih 'primerov u-gotavljajo raka kot vzrok smrti.
Kot ugotavlja v svojih statističnih analizah prof. dr. Gustav Wagner, v Heidelbergu v Zahodni Nemčiji, se je v zadnjem desetletju število smrtnih primerov zaradi raka na pljučih pri moških potrojilo. Letno naštejejo že več kot 20,000 takih primerov.
Mimo cigaret sodijo med povzročitelje raka na pljučih tudi kemijske tvarine, ki se nahajajo v onesnaženem ozračju.
o
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
V sv. Viljema fari, od E. 260 St. 3 spalnice, polna klet! garaža. Se lahko takoj selite. DA SE UREDI ZAPUŠČINA.
EUCLID 6-6
Novi duplex, po tri spalnice vsako stanovanje. IVa kopalnica, posebnosti vdelane. Polna klet in karpetirano. Dosti posebnosti. Kličite da vam pokažemo.
NOVI KVALITETNI DOMOVI
ranči in splits, zidani ali z alu-minijam obiti, po tri spalnice, 1% kopalnica, klet. Nekaj'z družinsko sobo. Se nahajajo od Rt. 91. Kličite sedaj. Samo še nekaj na razpolago s plinsko kurjavo.
UPS0H REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(160)
Obarvane krave
Z nenavadnim ukrepom hoče I p.m.
britanski poslanec Marcus Lip- i--
ton zagotoviti kravam večjo varnost v sodobnem prometu. Predlaga, da bi jih “polepšali” z barvnimi programi, od katerih se odbija svetloba žarometov.
V nekaterih gozdovih okoli Londona se krave prosto pasejo že več sto let. Zdaj postajajo čedalje večja nevarnost za avtomobiliste.
V NAJEM
enodružinska hiša z garažo, velik jard z vrtom. Se lahko selite od 1. novembra naprej, na E. 71 St. Kličite od 2. do 5. ure 361-5115.
' ' —(180)
LAND FOR SALE
Three acres, Kirtland, Ohio, on Chardon Rd., three miles east of Route 91. Call 944-0132 after 6 , (160)
FOR SALE OR RENT
2 family house at 1233 Norwood Rd. 41/2 rooms each suite.
Call 451-8545
-(158)	
V NAJEM	
pet sob, kopalnica, furnez, spo-	
daj na 6011 Bonna Ave.	
Kličite 881-7122	(158)
obarvani, pravi poslanec, bo j___Help wanted — female
mnogo manj prometnih nesreč, j	HOUSEKEEPER
pri katerih je udeleženo govedo,Two adults - Large Home. No
na Pasi-	■	; Cooking. 40 hrs. per week $100.
------o-----	Lake Shore Blvd. & E. 200 St.
— Koruza je poleg pšenice,	531-4548
najvažnejše žito v ZDA.	\	,	—(159)
JANEZ JALEN s
H
BOBRI
Prva knjiga
SAM

In so dolbli led in uravnavali in zabijali kole, da je postalo vsem trem vroče. Slekli so kožuhe in goli do pasu hiteli delati naprej. Zimsko sonce jim je obsevalo rjave hrbte. Mraza, ki ga je izdihival led, niti čutili niso več,
JSTa prve štiri, nizko do ledu zajoite kole, so pritrdili pristajalo bruno. Sedaj so imeli že optoro. Delali so že laže. Zabijali so čimdalje daljše kole in se! povzpenjali vedno više. Gradili so poševni pristajni most.
Bum, bum, bum, bum, je neprenehoma grmelo prek ledu in opozarjalo Somovo naselbino in druge, da si Ostrorogi Jelen zabtija lastno kolišče.
Udarci so privabili mladce. Drug! za drugim so se pridrsali. Navihanec jih je brž vpregel v
Tur prav tako. še dokaj bolj, kakor pa zasluži.
Neokretni je pa sikal: “Vseeno, vseeno. Napodimo te.’:
“Pa zakaj?” je uprl Sulec roke v bok.
“Tudi Turovci ste mene.”
“Krhmkrhm.” Premeteni Navihanec je prisiljeno zakašljal. Drugi mladci so začeli prav tako pokašljevati in se naskrivaj hihitati.
“Mi tebe napodili?” se je čudil spodaj na ledu Urni: ,“Kdaj pa?”
“Sam dobro veš. Si bil kar gotovo zraven. Takrat zavoljo Jezerne. Nič ne taji.” Neokretni je še vedno svojo trdil. Mladci so pa začeli divje razbijati. Niso mogli več krotiti smeha. Oni so bili rulili in napodili Kar-pa. Ukano je pa zasnoval Pre-
tudi ni prikrival, ko ga ni ogovoril. Tega pa Jelen ni mogel vedeti, kako trdo je prijela svojega besedolomnega sina Bela Ovca, kateri je bila Jezerna vse povedala zavoljo bobrov. Urni Sulec je pa prav na nasprotno stran zatrmoglavil, kakor je hotela njegova spoštovana mati.
Jelenu je bilo zavoljo Jezerne, ki mu jo res utegne prevzeti Karp, hudo. Pa sedaj ni utegnil begati naokrog. Moral se je zanesti na Belo Ovco in na Jezer-no Rožo samo. Mudilo se mu je pa še bolj do lastnega kolišča. Brez njega ni nič. Raz svoje mostišče se bo pa že znal braniti in napadati, če bo treba. Za njim stoje vendar Udarnega Jalana mladci. In pa —. Ti, ki dolbejo luknje in zabijajo kole, so tudi z njim.
Ostrorogi je stopil mednje. Spregovoril jim je in jim obljubil, da jih na koncu popelje v svoje lovišče in jim prepusti meso enega celega losa. Samo
kožo in roge si obdrži, ko mu bo v novem kolišču obojega primanjkovalo.
Mladci so zavrisnili, da se je razlegalo daleč prek zamrzlega jezera. Bati so pa še hitreje zapeli.
Bum, bum, bum, bum, bum, bum, bum —
Ob sončnem zahodu je bil pristajni most dograjen do vrha.
SVETLO KOLIŠČE
Mrzlih dni kar ni hotelo biti konec. Led se je debelil in me-
gla je puščala na njem vedno več sreža. Jezero je bilo videti kakor obsežna zasnežena planjava. Lesene drsalke, katere so si navezovali otroci in odrasli, so že kar nerade tekle.
Živina je medlela. Pastirji so jo včasih prignali prav do kolišč in jo po zasneženem ledu odgnali drugam na borno pašo.
Iz črne gore in iz drugih goščav so prihajali ponoči na za-mrzlo jezero volkovi. Lačno so tulili okrog ogradov, v katere
niso mogli vdreti. Pastirji so jih odganjali s krikom in ognjem. Pa svetlikajoče oči se kar niso marale umakniti nazaj v temo. Sestradani volkovi so se nekajkrat pritepli prav pod kolišča. Pod kočami so se spopadali za odpadke. Na mostišča
sama pa niso mogli. So bila prav po vseh koliščih pobrana brunca raz pristajne mostove. Ljudje so hodili na led in z njega nazaj po prislonjenih, gosto vejnatih, na kratko okleščenih smrekovih in jelovih vrhovih.
(Dalje prihodnjič)

mmm pogrebna zavoda
1053 East 62 St,
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
■G' VLL-L
V BLAG SPOMIN
TRETJE ŽALOSTNE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ NEPOZABNI MOŽ IN OČE
0RDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
delo, časa so imeli na pretek, rneteni Navihanec Kaj naglo ao zvlačili ves les s „Hudo „ motiš.» Urni „ znM.
Ta IS ;tfTCa' T,°.b0 .f ieval z glavo: “A, zato te ni nič smel dolbst, luknje v M,n v.h-:vei k namSuIec je dvi u
tet, bat so se pa kar spopadli roto in kazalec, „Sem	s
med sabo. Ostrorogi je komaj	naredlI> da sem te	išel
sprot, meni ukazoval m narav-|iskat ^ Tur ,udi ^
naval kole. Mlada so hiteli, da «ge -e rego»
so si še oni morali sleči kožuhe.
/ ,.vv . .v . ■»-,	beveda je res. Kar opravi se
Do stavbisca je ptrisel tudi Neo- •	„	... „ .
■ tr -o j ■	m greva. Bi se dogovorili. Saj
kretni. Karp. Pa ne da bi poma- g č	b	J
“O Jezerhi?” Neokretnemu so se zasvetile; oči.
“Prav o njej.” Sulec je nalašč ves čas močno glasno govoril. Kljub trušču, ki so ga narejali mladci, je moral njegove besede slišati tudi Ostrorogi Jelen. Jih je tudi.
Karp in Sulec sta odšla.' Ostrorogi je vedel, da je Urni prav j za prav prišel dražit njega. Saj
gal. Hotel je lei Ostrorogemu odtegniti pomoč mladcev. Podil jih je na druga dela, ki pa niso bila prav nič potrebna. Niso ga horteli ubogati. In so se zlagali, da; jim je Brkati Som ukazal po-imagati Ostrorogemu. Karp jim ni verjel. Da gre Soma vprašat, je odgovoril in se res obrnil in hotel oditi. ,
Odšel pa ni. Obstal je na ledu kakior primrznjen. Naravnost predenj se je na koščenih drsalkah pridrsal izpod oddaljene PlešEvce Urni Sulec.	|
Neokretni se je spomnil, kako divjej so rulili Turovci in ga po- | dili naokrog, takrat, ko se je spozabil in hotel ugrabiti Je-zerho Rožo. Zaškripal je z zobmi, odi togote zardel v obraz in prijel' za ročaj bodala: “Kaj pa ti s tikih ješ okrog našega kolišča?” je» nahrulil Sulca.
Urni jje začudeno pogledal. Ni razumel Karpove jeze. Kar ni mogel mirno požreti njegovih besedi. Prisekljivo ga je zavrnil: “Kakšnega vašega kolišča?
Ce prav Tidim in vem, si novo kolišče zabija Ostrorogi Jelen in ne ti in ne tvoj oče Brkati Som?”
“Vseeno,” je pihal Karp: “V naši vodi in na našem ledu nimaš nič opraviti.”
“Led in voda sta vseh.” Sulec VKLJUČITEV — Tom Hayden! je Karpa zviška pogledal. Hkra- , je znan po svoji protivojni deti se je‘spomnil, da se Neokret- J javnosti slično kot njegova žena ni jezi .najbrž zavoljo kakšnega' Jane Fonda. Sedaj se poteguje nespordzumljenja. Saj je bil on kbt demokrat za izvolitev ul Vedno prijazen z njim. In Tršati zvezni senat za Kalifornijo.
BODETA SE — Tale slika je bila posneta v Turtle Bank živalskem vrtu v W. Orange, N. J., kjer i majo čredo jak goveda. To je doma v Tibetu in drugih visokih predelih Osrednje Azije.
■ms
AMERIŠKO DOMOVINO
ft!
NUOBie LUMPERT
Oprosti za boli Tebi nanesene,
’ Oprosti za mnoge tužne reči,
Oprosti za snove 'polomljene Vreme če tiho rane da žaleči.
Globoko žalujoči: soproga ELIZABETH
sinovi MARCHELLO JR., ROBERTO in MARIO Cleveland, O., 14. oktobra 1975.
NAJVEČJI
SLOVENSKI
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
DNEVNIK
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
NAROČAJTE
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
***++*+****+********+++++***+++*****»*
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A
•L
PRI UČENJU--------V času druge svetovne vojne so začeli vežbati letalce na tejle pre-
prosti leseni napravi, ki predstavlja letalsko kabino. Naprava je bila nedavno razstavljena in Tom Fritsch z univerze v Akronu, Ohio, jo je. šel preskušat.
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pr? nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain
ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458
1069 East 66th St, Cleveland	|
J k.