Časopis s podobami ia slovensko mladiao.
Štev. 4.              V Ljubljani 1. aprila 1877.              Leto VII.

                Kitica vijolic
(PredsloTJc zbirki mojih pesnij za mladost.)
 Otroci, na vrtec, vijolic je čas! Najlepšib tiuh hofiem nabirati jaz. Cvetlice kraanejše im&jo dragod, V gredicah izbrane bleSde ae ondod; Visoio dviguja ponosae glave, Ljudje se jim čiide, gorkd jih slave: Za moje rastline, ubogi njili cvet Nikoli nij vprASal, n\j meoil se avet; Poblevne vijolice bo od nekdaj, Zaknj bi ae bile prezfraae zdaj ? A vendar se ž njimi pouišati smem, Ter tiho iu skrivno Tam, ljubčki, povem, Da v srci so rustli cvetovi vsi ti, Od tamkaj sem Djihore vzela kali, Da sem je na prostor vsadila sretal, Ei jim se na vrtci je nežnem odbral; i>a cvet zallvitla sem z roso ZTesto, Katerej preblagi izvbr je oko; Ca vedno skrbeča paxila sem. nanj, Gojila ga i hrano voajivih le sanj; Ba solnca prosila sem čistih uebes, Naj vsako ogreje zelenib peres, Ter rdahac živenja vijulicam moiS, Da slauo morilno probodo i nofi;
50                                              -\
Da trnd moj o vas mi je radno leg&k, Da čut niivah scm rajsko-sladafc. Ko svetil se vtini je ofcraKk vesel, Eo hoto CTOtUco je gledati jel.
Zdaj v kitico zdruien vijolic je broj, Od orislij ma sl&dklh scnt itala ovoj; Kij čado, če T roinatej luči iari: Pred dubom misloSim sk- biTali — vi! In kar najgorktijSfli iolja jaz pojim. Scvctlicami, dragi, zdaj Tam jih svetim! To jtitico uiite, izbirajte cvpt, Ki sroco porelcSa mJadostnih  rmn let; lz «luaa ix zveste poljablja vas vsak, Ker žive Ijubeanl do vas mi je znAk; Jfaj sbdnji sc vaSega prirae srca, Saj vestc, da bil je i v srci ilomA; A pdzite ui-uj mi, proso^a Želiin, Katiir pod vijolic gredico zaspim I —
Lujiza Pesjakova V Ljubljani, mcseca bniziia 1877.