r\mm KammmmmmmmmBmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmammimmtmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmammmmm Vampir. Povest, spisal dr. Fr. Detela. Lenarta je poznal v par dneh že ves Podlog in on vse Podlogarje. Všeč je je bil vsem, čislal pa ga ni nihče. Zanj je bilo prvo glavna drugo postranska stvar. Naletel ni bil še na nobenega hudobnega Jarnika, na nobeno zavistno dušo; dozdevati se mu je celo začelo, da se mu Škender bflaža. Ko sta se prvič srečala, mu Škender ni rekel ne trot ne knvo-ses, ampak pozdravil ga je. Pozneje ga je celo ustavil in se prijazno z njim raz-govairjal. To je Lenartu ugajalo, zdelo sc mu je pa tudi sumno. »Že vem, kam pes taco moli,« je pokimal in požugal s svojim kratkim kazalcem. Cim prijaznejši je postajal Škender, tembolj je rasel Lenartu pogum in tako je učitelju nekega dne precej jasno namigni, da njegova Olga ne bo mogla živ itd .očeta dn še moža. Tedaj je .pa Škender pozabil svojo vlogo in robato zavrnil Lenarta, on, Škender, da se bo sam preživil, ikakor se je doslej, Lenart pa da se je vedno ob tujih žuljih redil in debelil in drugi da so umirali, zatto da je on živel. »Nikar se ne jezite, gospod Škender!« je skril Lenart roge kakor polž, čc so kam zadene. »Jaz sem dober človek in nisem tako hudo mislili.« »Drugič pa dajte prej misliti .in potem govorite!« je dejal Škender in se obrni-l. Lenart je bil vesel, da je bil tiako dober kup opravil. V reke je bil pa vendar vzel škendra in mu povedal iiz oči v oči, kar mu je šlo. Škender je približno vedel, pni čem da je s svojo snubitvijo, vendar je še preudarjal Lenartove besede, se borili z razumom proti srcu, zdaj zopet s srcem proti razumu in v nejevolji ga je obhajala misel, da bi kakemu veljaku krajnega šol- skega sveta katero zagodel, da bi ga prestavili. Na posli e d je sklenil še enkrat, še zadnjikrat poskusiti svojo srečo. Nekega popoldne se mu Olga ni mogla ogniti. Nagovoril jo je in povedal, da je njen oče z njim govoril. Olga je prebledela, ker j:i je padlo v glavo, da ga je morda oče vendar razžalil. »Rekel mi je«, je dejal Škender, »da se ne smeva vzeti; ampak meni nima on ntič ukazovati in Vam, če doboste od drugod dovoljenje, tudi nič.« »Vi ste optimist«, se je nasmehnila Olga. »Kdo pa bo mojega očeta živil?« »Oba skupaj laže kot en sam«, je menil Škender in namignil, da bi preskrbel Lenartu kako lahko sluzbico, ki bi vendair tudi nekaj nesla. »Vi ne poznate mojega očeta«, je dejala Olga. »Zatorej pustiva prazne načrte in pozabiva!« »Večno pa vendar tudi ne bo živel Vaš oče,« se je jezil Škender. »Bog nas varuj, kako govorite!« ga je ustavila Olga. »Ali ne veste, da se pri smrtnem računu vsak uračuni? Drugim stavi prekratek rok, sebi predolgega.« Olga se je naglo pes lovi: la, in če je pozneje še kateri kr at napeljal Škender pogovor na svojo srčno zadevo, mu je neizprosno odkazaia drugo smer. Po bridkih izkušnjah je bila spoznala, da je edini pogoj srčnega miru odpoved in zatajevanje in da je treba krotitTHomiišljijo, ki zbuja želje in z žeijami nemir. Bližata se je zopet zima. Dnevi so lezli enolično naprej; utrujena narava je bolj in bolj dremala. Lenarit je jedel, počival, opravljal po hišah »ljudi, bral novi n e prejšnjih tednov in molil. P/roti Božiču je začelo snežiti in ob novem letu je že ležal debel sneg po brdih in dojili, kcpioil po slamnatiih strehah in lomil veje po gozdih. Kdor ni moral, ni zapuščal gorke peči; Ikdoir pa je bil zunaj, je hodil tiho in hitro po mehki snežna preprogi. Otroci so kričali pri zimskih igrah, si puhali v zmrzle roke in lica so jim žarela od radosti in mraza. Po praznikih se ie piripeljalla v Podlog Meta, mladega Jarnika brhka žena, iin prinesla 0ošten, je ponoči doma in v postelji.« Tudi mrliški oglednik bi bil Lenart lahko postal. »Služba r;i težka« je dejal zrpet župan. »Mrliča ogledaš, ga nrimeš za nogo, 7a roko ali za nos in zakričiš nad njim — m ti iinaš glas kakor trobenta — če se bo oglasil, boš spoznali, da ni še popolnoma mrtev: če pa ostane pri miru, pa v jamo ž riijm!« »Ti že, ki imaš debelo vest«, je dejali Lenart: »jaz bi m nikoli ne mogel o-dločiti. ali ie kdo res mrtev ali se samo tako dela. Kako se znato jan ti e mortuhniti, da se od vrraščine izmažejo! Sploh pa mene ta služba ne vedeli in ne zamma. Ali ie to kak užitek, okoli mrličev hoditi? Kaj nalagate taka dela staremu človeku, ki stoji že sam z eno tiofo v irnobu! Jaz sem v svojem življenju že zadosti delal: zdaj so drugi na vrsti.« Tako je razdrl Lenart vse zlobne naklepe in osramotil vse zavistnike, ki mu niso privoščili počitka na zadnja leta, ki so mu hoteli s težkim ddlom življenje prikrajšati. Škender se je na lenega Lenarta zelo jezil in prav želel mu je, da bi se mučil predolgo na tem svetu. To željo je o-pravičeval čisto napačno z ljubeznijo do bližnjega, namreč do Oilge in do sebe. Ker je pa slutil, da mu Lenart ne bo hotel u-streči, in vedel, kakšno breme da je ta siromak svojim krušnim očetom ali materam, je spoznal tudi, kako plemeniti razlogi, so vodili Oleo, da je zavrača njegovo ponudbo. Zakonski mir je bil ob takih razmerah nemogoč. Zet bi prvi dan vrgel negodnega tasta iz hiše in kako naj se potem sdedata z ženo! Čislal je Škender Olgo tem više. čim bolj je občudoval nieno požrtvovalnost in potrpežljivost, čim bolj je mitovali njeno nesrečno usodo. Lenartu, ki ie bil s svojo previdnostjo tako srečno odbil vse napade na svojo svobodo, je ostala v srcu nezaupnosit, je ostal sitrali. da se bo naskok ponosili. Zdelo se mu je, da je obdan od samih hinavskih nasprotnikov, da ga do malega v°i zalezujejo. Kaj imajo vendar proti njemu? On pusti vse ljudi, da žive in delajo, kakor se jim ljubi: zakaj drnci ^ijega ne rusito nočivati? Predo^eo iim živi. Škender čaka njegove smrti in kdo ve? morda tudi Oltra. On bi ra. nairajši nalašč š'1 prav doleo živel. Tudi Metka bi mu lahko več pošiUjala; a rastala ie pozabljiva in ne izpolnjuje njegovih nad. Palrkrat jo je moral že opomniti. Hvaležnost je Pač redka dandanes. Zdaj. po zimi. ko Liud.ie na kmetih večkrat ne vedo. kaj bi nočeli, se ie posrečilo Lenartu, da je naučil nar fantov iar.tk rati. Naučil jih je pa tako temeljito, r'a so ga nekega večera nonolnoma obr''-li. Kdo naj mu zdaj or oskrbi drobiža, f'e ne hči? K niej se je zatekel. Toda kd^ bi si bil mislil! Olga. dobra. Pohlevna Olga se je predrznila vprašati, čemu da potrebuje oče toililko denarja. Lenart je ostrmel. Usta ie odprl, a glas mu ie zastal: srepo je gledal hčer in si izkušal domisliti, če je te brezbožne, neverjetne, nemožne besede res silišaJ »Olga,« je dejal po dolgem molku s slovesnim glasom, »ali je to dok/no spoštovanje do svojega očeta? Pazi, Olga! Snoštuj očeta, da boš dolgo živela! Jaz se bojim, da ti ne boš dolgo živela.« »Oh, saj si tudi ne žeilim,« je posM Olgo jok. »Torej tako? Na smrtni postelji me boš odpuščen ja prašita, kakor me je prosila tvoja mati Tvoji materni sem biil jaz to naprej povedal, kakor pravim zdaj tebi. Moje prorckbe so se še vedno izpolnile.« Olga je odprla predalnik in vzela cienar iz; listnice: »To je ves motj denar za ta mesec. Hotela sem kupiti moke; poskusila bom, če jo dobim na posodo.« Lenart je vzel denar in šel Olgo je zgrabil krčevit bnidek smeli. Kaj bi se jezila! Kaj bi prosila! Kaj bi jokala! To vse vkup nič ne pomaga. Naj ide, kakor ide; enkrat bo konec fin pomagati se ne da nič. Zdelo se jii je, da ji zamira vse dušno življenje, da se ne Poraja nobeno čuvstvo več v njenem srcu, da jo preiv^emdje bolj in boilj vdana topost. XI. »Ženske si ne znate nič pomagati,« je dejal drugega dne ]X> kosilu Lenart, pomirjen in zadovoljen, ker je bil prejšnjega večera nekaj krajcarjev priigral. »V vsakem umnem gospodarstvu morajo biti doliodki in stroški vsaj v ravnotežju. Ako tega ni. se morajo ali stroški znižati ali dohodki zviišati. Stroški se pri nas ne dajo znižati, praviš ti. Jaz pa Rraviim, da bi se dali. Koliko bi prihranila iti drv, ako bi ne zračila tolikra/t sobe!« »Tobačnega dima in smradu vendar ne moreva uživati,« je dej«!a Ollga. »Potrpežljiv človek se ga natvadi, škodljiv pa ni čisto nič. Narobe. Saj Sil vendar brala o strupenih bacilih, ki preže na človeka, kamor se gane. Tobačni dim iih vse zamori, verjemi meni! No. dobro. Ce se stroški ne dajo zmižati, je treba zvišati dohodke. Ti znaš cirglati, zakaj ne orglaš v cerkvi?« »Zato, ker orgla učitelj.« »In on orgla, ker ti ne orglaš. To je pet krav za en groš. Ti si pobožnejša, poštenejša, bctgoljubuejša od Škendra; pa ix)jdem h goK]M)du župniku lin bom to stvar medil.« »Kako se bom pa jaz gospodu Šken-dru zamerila!« »Zamera gori, zamera doli! Zaradi zamere nama ne bo neslo orglanje nič manj.« Olga se mi bala .samo zamere, ampak tudi veJiikega truda s pevkami. Lenart se tudi tega mi ustrašil in drugega jutra je bil že Dri župniku. V župnišču je bil 011 kakor doma; Prihajal je redno po moivlne, semtertja na kratek pomenek; če je bilo količkaj povoda, je čestital in o vsaki priliki se je ix>nujal za tarok. Komai je vstopil zopet tega jutra, mu je župnik že molil šop noviin in ga cdslav-ljal. Lenart pa je odmignill in začel važno govoriti o cerkvenih opravilih, zlasti o oetju in orglanju; Pevke da bi morale biti same poštene ženske. »Ali ste o kateri kaj slišali?« se je zavzel župnik. »Tega ne bom rekel, gospod župnik,« je dejal Lenart: »ampak tudi organist mora biti pošten krščanski človek. Moja hči zna orglati, gospod župnik, morda bolje kot Škender; pobožna je pa gotovo mnogo bolj. Zakaj ne orgla moja Olga?« Župnik je omenil, da je bil takoj, ko je prišla gospodična v Podlog, njej ponudil orglanje, a da se je branila. »Neumna ženska,« je deval Lenari, »saj ne ve, kaj govori. Takoj bo prevzela, gospod župnik. S Škendnoin bom jaz sam govoril in sicer odločno in moško govoril.« Lenart je šel res nad Škendra in mu razložil žalostno ginoitno stanje svoje hčere in ga prosil, naj prepusti njej orglanje. Škender je bil takoj pri volji in je tudi dejal, da bi bil že zdavnaj rad to delo Olgi prepustili. Olgo pa je bilo sram, ker tie tako zahrbtno prevzela Škendru, česar prej ni marala, ko ji je ponujal. Tesno ji je bilo pri srcu, ker je tako čudno vračala njegove usluge. Pismeno se je obrnila do njega s prošnjo, naj ji ne zameri nelepega ravnanja, naj ji pomaga pri novem poslu, ki jo tolikanj. skrbi. x »Jaz da bi Vam zameril?« ie deial Skender, ko jo je srečal. »Narobe. Jaz sem Vam hvaležen, če me rešite te sitnosti. Jaz Vam posodim svoj harmonij.« »Morebiti ga ne bo treba,« je menila Olga. »Poskusila bom pevkam samo peti.« »Ne boste zdržali. To ne gre samo na živce, ampak tudi na grlo in na pljuča. Nocoj še boste imeli harmonij v svoji sobi.« Izročil ji je ključ do orgel, vse note, ki jih je bil v teku let spisal, in jo opozoril na posebnosti vaških pevk. Ta prememba v orglanju pa je vzdignila precej hruPa. Ljudje so stikali glave vkup in rešetali orglarsko vprašunje, ali je popustil Škender sam. ali so ga prisilili in kakšno bo zdaj petje. Iz ljubezni do nasprotovanja so tudi nasprotniki Škendno-vi zdaj deloma z njim potegnili. Pevke pa so odločno izjavile, da če Skender ne bo orglal, one ne bodo Pele. Lahko bi sc bil ponašal Škender, da je toliko pri ljub- Ijen; a smilila sc mn je (ki se je iito-rala takoj od začetka boriti s takimi ne-prilikami. Župnik je posegel vmes, zapodil par upornih umetnic s kora, druge so se vdaje. Nekatere je bil pregovoril Škender, ki je obljubil, da pride tudi sam pomagat; in tako se je zarota udušila. Prvi večer, .ko s? Prisile pevke k Olgi na vajo, se jim je predstavil tudi Lenart. Začel jih je izpraševati odkod da so, 'koliko so stare, če je že katera nevesta. »Jaz sem vdovec,« je dejal, »za devet fantov.« In začel je pripovedovati dogodke svojega življenja, Kaj je tu in tam videl, slišal jedel. Pevke so se smejale njegovim čenčam; Olgo pa je bolelo srce, ko je videla, kako se oče smeši, kako jemlje sebi in njej ugled. Vedno mu je segala v besedo in pričenjala z vajo; on pa je kimal po taktu, tleskal s prsti dn cepetal z nogami, tako da je pregnal vso resnobo. Pevke niso vedele, tkam bi dejale smešnega mio?a, ali hi ga imele za norca ali za šaljivca, dn Olga se je zaman trudila, da bi obdržala mir in red. Dveh drugih vaj je bilo treba, ker je imela Prva tako malo uspeha. Tako je dobila Ollga novega, napornega iin mučnega dela. Zjutraj je orglala v cerkvi, kadar je bila peta maša; potem je prišel pouk v šoli, vmes gospodinjska dela, potem popravljanje šolskih nalog, pisanje not iin zvečer dolge Pevske vaje. Vsak dan ji je biil prekratek iin zjutraj in zvečer si jc morala izposojati čas od noči. In petrolei je tako drag! Iz varčnosti je žgala Olga samo najmanjšo svetfljko, br-linček. in koliko je požgala in kako so trpele njene oči! _ Koliko pa je trpela pod občutljivostjo in sitnostjo svojih sotrudniic! Premalo je še poznala tisto ikmetsko prevzetnost, ki bi sicer rada ustregla, a ne ustreže, dokler se ne prosi, in tisto zavist, ki noče sama ničesar storiti, a se jezi, če sc dru-Remu kaj posreči, in se škodoželjna veseli tuje nesreče. Pod tolikom delom je Olga hujšala, bledela, Skender jo je svaril, naj se ne preo blaga; naj ne /precenjuje svojih moči; izpodkopala si bo zdravje. Olga je vedela, da jc vse to res; a vest ji je branila, da bi sie ravnala po teh svarilih. Posebno hudo je bilo delo po zimi. Če je Ponoči sneg zapadel, ga je zjutraj do cerkvt ,fa celem gazila, da ji je od vrha v črevljei sikih s premrzlimi prsti je prebirala tipke pri orglah, in ko je stopila prezebla iz cerkve, ji je puhnila ostra burja v obraz iin ji pognala solze v oči. brcze!x*la je 'toliko, da sc časi tudi doma ni mogla ogreti. Utegnila ni vselej o pravem času zakuriti in dirva so bila draga in peč tako Požrešna. Podjetni Lenart pa je odkrival svoji ljubljeni Olgi še druge vire dohodkov. »Ali si že pisala stricu, da bi ti po-nuigal!« je dajal. Da so namreč ženske pozabljive, to je vedel in posebno pri Metki izkušati; 011 pa je mislil ita vse. »Saj si ne upam,« je dejarta Olga. »Toliko je že storil za mene, da ne morem več pričakovati.« »Ta je moška. A komur se jezika zdi škoda, tega laikiota gloda. Stric je samec, brez otrok; ni mu treba nič prizanašati. Česar ne bo dal tebi, bodo Pobrali dirugi sorodniki, ki so manj potrebni. Na smrt se ni zanašati. Boljše drži ga kot lovi ga; boljši vrabec v rokah kot golob na strehi. Obrni se tudi na šolsko oblast! Vsa učitelji dobe podpore ali preduime; vloži še ti prošnjo! Drugače ti bodo še zamerili, da si ošabna. Koliko prinašajo tudi drugim učiteljicam otroci in starši! Masla, jajec, sadja, vsega; ti ne dobiš nič. Ti ne smeš biti prevzetna; moraš namigniti, da bi /ti tudi vzela, in potožiti, ikako je vse drago. Proti meni tožiš, ki ti ne morem pomagati; proti drugim, ki ti lahko pomagajo, Pa molčiš. Zato se nama -taka godi. Drugi učitelji poučujejo tudi posebej, zunaj šole in si prislužijo marsikak groš. Dobro, če ti nočeš, bom pa jaz za tebe govoril, ki sem že toliko zate storil Stricu pa le ti sama piši! Sicer bo mislil, da sediva midva v denarju. Če je imel sestro ires rad, naj pomaga njeni hčeri.« Lenart je bil mož beseda. Obhodil je premožnejše kmete v okolici, ki so imeli otroke v šoli, in hvalil tako goreče svojo hčer in dokazoval tako prepričevalno korist posebnega Pouka, da je res privabil štiri otroke, katere je morala Olga za majhno plačo posebej poučevati. Neka kmetica je pripeljala celo svojo krepko, rdečelično hčerko Lojzo, da bi jo Olga na sprejemni izpit za učiteljišče pripravljala. »Stara je dosti,« je dejala mati, »zdrava je tudi iin rada bi Poslala učiteljica. Jaz sem rekla: Zakaj ne? Dajte jo le-]>o učiti, in kadar bo naredita tisto izkušnjo, Vam bom plačala, kar je p^av.s Lenart si je mel roke od veselja. »Glej, Ollga,« je dejal, »koliko zaslužka sem ti preskrbel! Boš videla, Koliko laže bova zdaj živela.« In 011 je živel res laže, ker je sprot.1 pobiral pri starših, kar je hči zaslužila. Olga ni imela zdaj nobene proste minute več. Od juitira do večera je šlo mučno dedo naprej in zvečer je bila večkrat tako utrujena, da se ji niti večerjati ni ljubile,. Tresla se je od slabosti in razburjenja po vsem telesu in tudi v sRanju se ni izpoči-vala. Trapile so jo težke satije, kako ji nagajajo učenci, kako se zaman trudi, da bi jih ukrotila, kako prihaja med največjim neredom nadzornik. Največ dela in truda je imela z učenko Lojzo. Dekle ni bilo tolikanj zabito .kakor ošabno in zamenljivo. Na vsako svojo besedo je moraila Olga paziti; če je količkaj resno povedala svoje mnenje, je Lojza napela šobo in še odgovarjati ni hotela več. Tudi mater je poslala nad Olgo in ta se je še nedollžnega Lenarta lotila, češ, da njena liči ni katerasibodi >in s trebuhom za kruhom ji ni treba hoditi; samo veselje jo žene v učiteljski stan in tega veselja ji Olga ne sme jemati. Lenart je takoj potegnil s kmetico in z mjo vred resno opominjal Olgo, da naj lepo ravna z učenko, ki je iz tako premožne hiše. Dela in truda ljudje nikomur ne zavidajo, pač Pa zaslužek in uspeh. Zato je tudi malokdo mitov al Olgo, ki je omagovala ]X)d težkim bremenom. Največ so menili, da bi ji vsega tega ne bilo treba; da je le preveč lakomna; sama si koplje grob in še orglala bo sama sebi, da ne bo plačevanja. Škendru, ki je videl, kako slabi, se je v srce smilila. Svetoval ji je, naj prosi dopusta; očeta pa je opozarjal, da mu bo hči onemogla. Lenart se tega ni bal, češ, da je Olga samo na videz šibka, v resnici pa krepka, Prav njegove krvi; sicer pa kjer m deia, tam ni jela in smrt od lakote da je po njegovem občutju in njegovi sodbi najbrid-kejša. Njegovo načelo je bido. da mladina naj deda, starost pa je čas počitka. Tako sita hirala oba, Lenart v domišljiji, Olga v istini. Tiščalo in ščipalo jo je v prsih, silil jo je kašelj m tako nemirno ji je tolklo srce, da marsiKako noč ni mogla ležati na klopi, ampak je sklonjena sedela. Zjutraj je vstajala navadno vsa potrta in trudna. Pirikrivala pa je svojo sJabost, kolikor je mogla, zdaj v muli, da bo prešla, zdaj zopet v nezavedni želj; i>o smrti in v strahu, da bo ozdravela. Nekega jutra jo je budil oče, da bi šla k maši; toda vstati ni mogia; noge so ji bite otekle in komaj se je pokoricu sklonila. Froisila je očeta, naj stopi k učitelju, da jo za ita dan opraviči, Ker ne more v šolo. »Njo,« je dejail Škcnder, »,;az riav lahko opravičim; ampak Vas ne morem opravičiti, Vas ne. Vi ste od sorte in takih očetov je tnalo.« »Prosim, gospod Škendetv se je o-pravičeval Lenart; »meni vest ničesar ne očita.« »Taka vest bi zaslužila vsak dan sv: -jih Petindvajset po podplatih.* »Moli in delaj! Tako sem jaz vedno učil.« »Z jezikom, z dejanjem pa nc.;t »Prosim, jaz sem vsak dan pri sveti maši; Vas pa ob delavnikih nikoli ne vidim.« tsj ^ Lenart se je jezil, da \*. je iztegnil Lenart roko. Z denar,eni sa je svak odpravil. Potem pa je začel prisrčno Prigovarjati nečakinji, naj ostane mirna, ^aj ne misli sedaj ne na šoto ne na učenec , ne na zasebne ure in c-rglanje in peci?; zakaj vse take skrbi ovirajo zdravljenje. Ko bo okrevala, bo vzela dopust in ta dopust bo preživela pri njem v Ljubljani, kjer ima še toliko prijateljic, ki .jo bodo kratkočasile. »Kaj pa oče?« je vprašala nenadoma Olga. »Tega bova Pustila tu« a j.« »Kako bo pa živel?« »Preskrbela mu bova hrano, ti boš pa pri meni živela. Zjutraj boš lahko dolgo spala, po zajtrku poideva na izprehod, potem bova dortia kaj brala; popoldne boš pa imela veselo družbo do večera. Ob nedeljah pojdeva na Rožnik ali na Fužine ali na Posavje. Ali ne bo prijetno?« »Oh, prijetno; samo če bo res,« je dejala Olga maloverna. »Da bi se jaz le mogla enkrat izpociti! Da bi prišel en dan, da bi mogla reči: Danes bom počivala. A ne bo ga; boste videli, da ga ne bo. V grobu bom počivala,« jc dejala tiho in se zamislila. »Rada pa bi preživela pri Vas svoj dopust, če bi bil tudi kratek, oh, tako rada. — Veste, stric, meni otroci semtertja nagajajo. Seveda, jaz sem časi trudna in zaspana v šotli; učitelj ra mora biti vedno pozoren in zbran. Da bi le takrat nadzornik ne prišel! — Loj za, prosim te, nikar mi ne nagajaj!« ; »Saj ni Loj/.c tukaj,« je dejal stric in prijel Olgo za roko. »Jaz sem pri tebi, stric Valentan.« »Stric Valentin? Kdaj ste pa prišli ? Oh, kako bo mama veseila! Jaz sem pa mislila, da je Lojza tukaj. Nekako zmešalo se mi je.« Mrzila gnoza je obhajala stnica, ko ije čul iz ljubih ust zmešane besede, ko je poslušal, kako težko diha Olga, kako ji zastaja sapa. Lenart je prišel s poročilom, da je po-Silal po svakovem naročilu voz po zdravnika in da bo dobila Olga zvečer svežega mleka. »Prav slaba je!« je dejal tiho stric, a Olga je vendar slišala njegove besede. »Slaba, slapa,'< je vzdihnila. »Zaspala bom; tako sem trudna. Oče, dajte mi roko in odpustite mi, če sem Vas žalila, če Vas nisem poslušala, če Vas nisem tako ljubila, kakor bi bila morala!« »Oh, vse, vse ti odpuščam, Olgica,« j« dejal oče. »Tvoja mati me je ravne-lako prosila in jaz sem tudi njej vse odpustil. Na smrtni poste® je spoznala, kako dober človek sem jaz. Ampak ti boš še ozdravela in še boš orgla-la in poučevala in podpirala svojega ubogega, zapuščenega očeta.« Strica je obhajala nejevolja cb tem netočnem govorjenju in samo ozir na bolnico mu je branil, da ni zavrnil samoprid-nega človeka, kakor bi biil zaslužil. Bridlkiomilo je uprla Olga svoje lepe oči y očeta, kakor bi ga hotela vprašati, če nima nobene prisrčne besede zanjo. Do srca bi bil segel ta pogled vsakemu drugemu in vsakega bi bil pretresel; Lenarta. ki je biil prepričan o svoji brezgrešno-stii lin zaljubljen v svojo popolnost, ni genih Tudi ni verjel on in ni 1 not e 1 verjeti, da bi bila bolnica že tako pri kraju. Olgi pa je bledelo lice, se je daljšal obraz in aioteze so se ostrile; šepetala je š.C- »Lojza, ne bodi hudobna!« iu zastala ji je sapa in srce in odpirte oči. »Umrla je; rešena je,« je dajal tiho stric in ji zatisnil oči. Zdaj bi se bilo pa izplačalo videti žalost ubogega očeta, kako si je zakril obraz, kako si je pulil ilase, kako je tulil. Obupna bridkost ga je prevzela in ta bridkost ni bila hlinjena. »Kdo bo mene zdaj podpirali!« je javkal »Kdo bo mene siromaka živil! Olga. zakaj si me zapustila v bedi in si-rošoini!« XII. Siromaku jc šlo za glavo in njegovo tarnanje bi si bil marsikdo k srcu vzel, ki ga mi poznal. Svaku je budilo samo gnev in gnusila se mu jc bridkost, katere nečeden izvor je gledal iz vsake besede, grenko žalost nad smrtjo dobre nečakinje, ljubkega spomina rajne sestre, je njemu lajšala samo zavest, da je sirota rešena trpljenja, iz katerega ni imela na zemlji nobenega izhoda. »Oh, in neprevidena je umrla!« je zajavkal iznova Lenart. »Pusti Olgo, naj v miru počiva!« je dejal svak. »Ti pa se spominjaj, koliko hudega si prizadel rajni ženi. koliko hudega hčeri, in skesaj in poboljšaj se!« »Valentin, ti mi delaš krivico,« je dejal Lenart. »Jaz nisem še nikomur nič hudega prizadel; zato tudi nisem prosil ne žene ne hčere odpuščanja; mene pa sta ob e dve prosili in sta vedeli, zakaj. Meni se ni treba nič kesati in ‘nič poboljševati. O če bi bili vsi ljudje tako dobri!« »Pusti prazne besede! Pojdi k župniku in k cerkovniku in k mizarju, da se uredi, kar je treba za pogreb, in fantov pojdi prosit, ki bodo krsto nosili!« »'DVi,« je dej;tl Lenart, »in fanta pošljem zdravniku naproti, da se ne i>o Vozil v Podlog giori. S tem ti prihranijo precej stroškov.« Vest, da je umrla Olga, se j<: hitro raznesla. Zbudila ni ne posebnega zanimanja ne posebnega sočutja. »Vsak mora umreti,« je dejal eden. — »Saj je že dolgo bolehala«, je utemeljeval drugi svojo ravnodušnost. Zupana je samo to skrbelo, kam pojde zdaj Lenart in če ne pade morda »a občino. To vprašanje je vznemirjalo tudi Lenarta. Dozdevalo se mu je sicer da ima on nekako pravico do pokojnine; zakaj njegova hči je umirla v javni službi in se je takorekoč žrtvovala jaivni blaginji. A gotovosti ni imel in svaka se je bal vprašati, ker se mu je zdelo, da mu mož iz Bog ve kakšnega razloga ni naklonjen. Sel je rajši k Skendru in temu je potožil svoje gorje. Razloži je, da ni podedoval po svoji hčeri ničesar, da niti pogrebnih stroškov ne bo mogel pokru; prašil je, naj mu pomaga, da dobi pokoj-n.no po svoji hčeri; drugače nc more živeti; naj napravi zbirko med tovariši, ki so poznali Olgo, da se ji postavi dostojen spomenik. Škender ga jc sprejel nepruv r.o. 0-čital mu je grehe, kakršnih se Lenart ni zavedal; podrl mu jc vse upanje na pokojnino; k večjemu po.;mrn.i> četrt da u-tesne dobiti, ker jc izkop d svoji hčer ? prezgodnji grob. Tudi župnik in župan im: ■ islri zbudi-ia iiauc da hi dobil kaj podpore ^bt.disi od države ali od dežele ali od občine ali tudi od cerkve. Za vsak slučaj je pa Lenart sklenil, da bo vendar razposlal take prošnje; saj če tudii ne dosežejo vedno svojega namena, ne škodujejo »ikoli. Do ea svoj rod nerad pomaga, to je si>oznal Lenart, ko je namignil svaku, da bi se sedaj v starosti in onemoglosti k njemu zatekel; v par letih bi talko ali tako izbiral »Tudi za par dni te ne vzamem k sebi,« je dejal svak in 'temu ljubeznivemu svaku si Lenart niti prerokovati ni upai, da ga bo na smrtni postelji odpuščenja prosil. Učiteljstvo iz oko,lice je prihitelo na pogreb, položilo venec rta krsto in zapelo žalostinko na gnobu. Petje je vodil Šken-der in tako mMo se mu de storilo pri tej zadnji uslugi, ki jo je liz/kazioval svoji tovarišici, da so ga solze polile. Spominjal-se je, koliko je pretrpela uboga Olga in pri srcu mu .je bilo, ikaikor da bi ž njo vred legla tudi njegova mladost in njegova ljubezen v grob. Ta ^ginjenost je zbudila pri tistih dobrih dušah, ki so že prej sumiljivo voha- te okrog njegovega dejanja 'in nehanja, precej pohujšanja. »Jokal se je. Da ga le sram ni!« so dejale. »Res, čudna svetnica! A gosposkim se nič ne zgodi; nas pa kar po številkah iz Marijine družbe mečejo«. Lenart je ostal sam, zapuščen siromak. Izkušal je izkoristiti spomin svoje hčerke in trkal staršem njenih učencev na vrata; toda redkokje so mu odprli; naveličali so se ga povsod hitro. Tudi pokojnine po svoji hčeri ni dobil in župan mu je takorekoč s 'kolom mignil, da naj odrine v svojo občino, v Št. Lenart. Talko se je napotil ubogi Lenart zopet nazaj v -svojo domovino. A tudi tukaj ga niso sprejeli z razprostrtimi rokami. Žuipanoval je tam Jarnik, sirov, brezobziren človek, ki se je ustil, da bo v čast spravil sv. Pavla besede, da kdor ne dela naj tudi ne je. Tako ne čaka v Št. Lenartu našega Lenarta nič dobrega; nadejamo se pa, da se bo v naši državi socialno skrbstvo kmalu toliko razvilo, da bo dobival tudi Lenart zadostno podporo za brezdelnost, da mu torej ne bo treba delati. Konec. Na večer včasih... (Iz cikla: Bratje in 3estre iz daljne dežele) Na večer včasih deklice gredo po vasi liho — a zdi se, kakor da bi pele in njih glasi so lako drhteče daljni, da bi skoprnel od slasti... V očeli gori pokojna jim skrivnostne zarje daljna luč in sleherna radost opojna : nebo detinstva, davne zvezde zlate... In vonj njih las sladak je kakor veter, ki inOli, trepeta čez trate... Ko mladeniči jih srečajo, molče drhtijo... zapro oči, da sladko srečo še tisočkrat povečajo... In vse je zarja, vse je sen... Tako stojijo v sladki noči zaprtih vek... Daljne ceste zapal je mesečine sneg... Anion Vodnik. V Smrlinju. Napisal Narte Velikonja. Moro je na Vseh vernih duš dan hodil ves z a misli e n po soba v sir in dolž. Prikrit gnev je bliskal v njegovih očeh in čudna oprezujoča skrb mu je ležala na obrazu. > Pred njim je ležala na mizi odprta majhna rdeča knjižica, popisana z raznima številkami. »In me bodo res izgrizM!« je stisnil pesti in šeil spet po sobi gor in dol. Cim-čen izraz ckoli usten je pričal o jasnem spoznanju, da je stvar zaigrana. Že dalj časa je s strahom opazoval, da njegov cniarabi več ne vleče, da je krčma čimdalje bolj zapuščena in da pijejo pri njem kvečjemu še ;ia kredo ali pa le njegovi delavci. Les v gozdu je gnil, cene so padale. Ker ni bilo mogoče tesati, so mu tesači odpovedovaiii. V tramih yo našli ž,elezje in žeblje. Nihče mu ni mogel povedati odkod je to. Za eno noč je bil Moro naprosil Zizna in Skvarčo, da sta mu spražila. Drugi dan so ju našli zvezana s hrbti skupaj, sedeča na panju, polživa pod vrečo, ki so jo jima bili nataknili na glavo. Vreča je bila Moreva; zvesta stražarja nista vedela, kdo ju je zvezal. Na vsako vprašanje sta odgovorila: »Strahovi!« Moro je čutil, da živi njegov sovražnik v zemlji, da se bori proti nevidnemu napadalcu, ki je v zraku. Zato je bil njegov obraz teman in zamišljen. Čimbolj je motril svoj položaj, 'tem bolj se mu ie zapiral izhod. Upniki so že naganjali in le s težavo jih je tolažil. Še malo rahlo upanje je živelo v njem, :ko je gledal, kalRo se počasi plazi v Srrarlinje pomanjkanje. »Sila bo pritisnila tesače,« je modroval. In pov-rhu tega še Zvirk. Od zadnje nedelje sc je po navadi tiščai! v kotu za ognjiščem ;in §repo kakor izprašujoča vest motril zdaj Polonco zdaj Mora. Prejšnji večer je Ivi prijel hčer za roko in ji zapretil, da jo ubije ali pa odpelje. Moru ni bilo za dekle, toda bal se je škandala. Polonca ni hotela iz hiše; visela je na Lahu kakor klop in se ni zmenila za grožnje. Ddkle je z naravno 1n-stinktivnostjo spoznala, kako ie vsa njena usoda odvisna od Morove volje dri zato se ga je držala. Tisto jutro je sama s strahom zapazila, da Moro nekaj pripravlja, da ga nekaj skrbi in da je nenavadno zamišljen. Celi dan je iskala prilike, da se z njim dogovori, a ji ni šla beseda iz ust. Par!krat je šla skozi sobo in kakor bi jo nekaj zbodlo, se ji je vsaikrat zdelo, ko se je ozrla skozi okno. Na hruški pred hišo je visel še otep slame iz slamnatega moža, ki ga je nekdo odnesel na drevo. Slamnati mož, župnikova pridiga in vedenje očetovo so bili ustvarili neznosen in nejasen položaj, ki ga je morala razvozlati. Moro pa je slonel ob mizi in iračuniil. Iz omare ie izvlekel listnico in prešteval bankovce. Njegovo lice ie bilo vedno bolj mračno, čimdalje je strmel v številke v knjižici in denar na mizi. »Venči«, se je končno ojunačila. Moro se je ozrl nejevoljno. - »Venči moj,« je ponovila in siO|);la čisto k njemu, »povei mi, kdaj urediva!* ;>Pusti me na miru!« jo j? osorno zavrnil. »Ali nimaš druge skrbi?« »Glej.« je poudarila, »tako ne more dalje. Ljudje me ne pogledajo, oče nori, ko je pijan, in tudi jaz moram vedeti, Kako je.« »Kako je, kako je,« se je hripavo zasmejal. »Pametna bodi in ne hodi nestrpna!« »Jaz hočem vedeti, ali me boš vzel ali ne!« je bruhnilo iz nje s silnim poudarkom. »Ali sem dejal, da te nc vzamem?« »Ne, nisi, zato pa zdaj povej, kdaj me vzameš!« mu je ovila roke okoiii vratu. Moro se jo je otresel in vstal. »Kdaj? Zdaj te ne morem; moje stvari ne stoje sijajno. Fantje nočejo tesati in to radi tebe. Samo radii tebe. Ob les sem in pogodbe ne moreni držati. Celo Smr-linje se je zaklelo proti meni in jaz naj se ženim. Che idea carnevalle!« »Torej me ne boš vzel!« »Pa te ne bom vzel, če si že lako sit-na « sc je obregnil, jo odrinil od sebe s surovo kretnjo, zaklenil' denar in knjižico v omaro in šel iz sobe. Polonca se je ugriznila v ustnice, obstala nepremično na mestu iu ni rekla besedice. Le če bi bil Moro videl njene bliskajoče oči, bi bil spoznal, da je v njih obup. Razumela je, da je varana. V prvem hipu ji je prišla misel, da hi mu planila v obraz, toda spomnila se je, da bi jo samo zapodil. V nji je vzplalo sovraštvo in gorka želja po maščevanju. Naenkrat je oživela, obraz se ji je razlezel iv obup.no zasmehljiv izraz. Stopila je v čumnato in obletela .svojo najlepšo obleko. »Čakaj, vrag! To boš drago plačal!« je siknila, odprla nato z nožem omaro, potegnila denar iz nje in se izmuznila iz hiše. »To boš drago plačal!« Moro je prišel že ob temi domov. Ognjišče je bilo mrtvo, Z1 vi uka ni bilo doma. »Torej sta šla, oba sta šla! Hvala Bogu, da sita šla!« se je nasmehnil in Čutil topilo zadovoljnost; prižgal je luč, natoči! si vina, odrezai kruha in kos klobase. »In še poceni sem se je otresel!« je modroval. »Da bi vse šlo tako posreči!« Na vratih se je prikazal L\ irk z velikim kolom v rokah in trkal po pragu odločno in neizprosno: »Nocoj pa oojdeva!« Moro je začudeno gledal, nato stopil v njeno čumnato, kjer je bilo vse razmetano. Mimogrede se je ozrl v omaro, planil bliže in segel v predal: »Prokleta cundra, vse je odnesia!« XVII. Škvarča si še ni dobro oddahnil, ko ga je Moro hlastno vprašal: »Kaj si izvedel?« »Gospod je spet hujskal in ščuval; nečistnik in prihajač je dejal. In o pohujšanju!« »To že vse vem. Vse si že povedal!« »Sem mislil« — je nekoliko užaljen začel Škvarča. »Ne, če si kaj izvedel o avtomobilu!« mu je segel v besedo. »Bregarjev hlapec in Gravnairjev sta bila tisti večer v rebri! —« »In?« »Jaz pravim, da sta onadva.« »Kaj še, sama nista.« »Lahko sta, na oviniku sta kaj zavalila na cesto. V rebri sta bila, ker sta prinesla izpod rebri Bručevega .in Zamejee-vega poba.« »Tako, tako« — je potrdil Moro. »Pa o Polonci, alli si kaj izvohal!« »Pravim, da je šla v Benetke.« »Tepec neumni, kaj bo v Benetkah!« »Hi hi. kaj bo!« se je nasmehnil Škvarča in pokazal svoje rumene zobe. »Talko na frfr bo, ddkler je ne ujamejo!« Moro je temno zrl predse in si mislil: »Potem sem ob denar!« Napisal je pismo in ga dal Škvarči. »Škvarča, to pismo odneseš takoj v Gorico in počakaš odgovor!« »Danes?« »Takoj!« V pismu je bilo napisano sledeče: »Avtomobil se najbrž ni sam prekucnil, ker so fantje kakor vragi. Zdržati ne bom več mogel, kajti lesu ne morem oddati. Vem, da je temu pop kriv, če. so ljudje kakor gad; pripravi mu močnejši obisk. Reci Bot'toni ju, naj počaka s terjatvijo, kajti zdaj me je še dekla okradla.« Škvarča je izpil četrtinko vina in se podal na pot: »Prstane kupim obenem, me vsaj pot ne bo nič stala, in pisano ruio za Zalko. Kako se je vse to prijetno izteklo! Zalko dobim, četudi ne -koze. Za kozo so me pa opeharili! In eno njivo sem preveč zapisal. Kako je Zelika naenkrat voljna! Pa le ne mara Gravnarjevega.« je modroval Škvarča po poti v Gorico. Škvarči je vse šlo posreči. Odkar je zapisal oklice in je tudi Zalka župniku pritrdila, da ga vzame, je bil nepopisno Židane volje. Ko so šli k notarju, je vsem plačal kosilo. Za kozo se je bil še parkrat potegnil, pa je Žiznovka vsaik napad odbila. »Koza je za naše otrcke! Kako si stiskav, Polde! Pet jih še imaš, pa bi še našo rad!« ga je kregala in kozo rešila otrokom. »Naj pa bo!« je modroval po potu! »Zalka je pa tudi dveh njiv vredna. Pridna je in koliko bo laliiko naredila!« Preden je prišel na deželno cesto, je zavil v gostilno. Kako se je začudil, ko je zaslišal v nji vipitje in znan smeh. Za mizo se je drla kopica fantov, ki so se držali za rame in bild vsi pijani. Med njimi je sedela Polonca z raztrgano, že umazano Muzo in razmršenih las. »Pijte, pijte!« je vpila s pijanim glasom. »Danes je moja svatba. Za doto ga pijemo, za doto!« In točila jc, da je telklo čez ikozarce. Fantje so se še bolj tiščali skupaj in se drli na vsa pljuča. »Škvarča, ženin!« je vpila Polonca, »pit pojdi, saj ne boš nikoli na moji svatbi !« »Eh, le pij!« je otresel. »Ta šantavi leblajtar!« so se mu sme jali fantje. »Ali spet vohuniš?« »I, saj res!« se ije domislil, »Polonco je treba naznaniti orožnikom.« »Kar tu ostani!« jc dejala Polonca, kakor bi bila ugam;'la njegove misli. »Bodo že drugi opravili!« Skvarča je plačeval. »Seveda bodo drugi opravili!« je na pragu zarohnel Zvirk, ikaikor da je dz tal izrastek Nihče ni vedeli, odkod se je vzel. Prašen, blaten, brez klobuka, zmršenih las in z obupnim izrazom na licu. »Tako delaš meni sramoto in se vlačiš in —« »— in praznujem svatbo, oče. Pij na moji svatbi, oče, da boš vesel!« Zvirk je bil še trezen. Z divjo žalostjo v obrazu je planiil v gručo in zagrabi' hčer za lase. Fantje so udarili po koncu in s silo iztrgali Polonco iz njegovih rok. Se preden se je dobro zavedel, je bila Polonca že na prostem in se spustila omahovaje prelko polja. Škvarča se je postavil sredi ceste In je vpil: »Primite jo, kradla je, kradla je!« »V veliki bafjer gre, v veliki bajer!« so s strahom vpili ljudje. In toliko, da je Zvirk stopil na cesto, je videl, kalko je zavihralo njeno Krilo na obronku in nato se je pognala in sunkoma zdrknila čez rob. »O moja hči, moja hči!« »Ta ne živi več, gotovo je že v vrtincu!« je mirno modroval na pragu nekdo. Zvirk je v strašnem obupu slonel nad bajerjem; temno zelena voda je še valovila. »O moja hči, moja hči!« Krčmar pa je z jezo pripovedoval Škvarči, da mu ni plačala vina. »?, saj je bila denar uKradiai« ga jc tolažil Škvarča in nadaljeval pot v Gorico, da bo zaslužil prstane. XVIII. Zalka je tiste dni hodila zamišljena in kakor brez glave okrog. V prvem hipu sii je bila tako lepo vse zamislila, toda 'ko je reč gledala natančneje, je obupovala. Med tem je bila piri notarju, da so u-redili pismo. Oče Zizen je bil ves srečen in blažen. Ko so sedli v gostilno in sc ga jc nekoliko nasrkal, je jedljal svete zadovoljnosti : »Zalka. ti moja zlata, zlata hči!« Objemal je Skvarčo, da se je Zalki gabilo. »O, moj ljubljeni zet, ljubljeni zet!« Ob teli spominih se je Zalki srce tajalo žalosti in bridkosti. Vedno boli je spoznavala, da se namer ja norčevati ne samo iz Skvarče ampak tudi iz očeta in matere. Čudna otopelost se je je polaščala; naen- krat je začutila, da sc jc prenaglila in da ni več rešitve. »Toda to je greh, če ga vzamem, ko se mi studi, to je greli!« Drug s,las ji je odgovarjal: »Prej bi bila pomislila; zdaj bi se rada norčev ala iz matere in očeta in župnika!« 1’udi župnika, ikajfci Oklici so že bili pisani in dvakrat je že bila oklicana. »Še dober teden,-<, je s strahoma pripravljala perilo in zadela na srajco z odre zanim rokavom. Kakor da ji je presunilo nekaj v srce; zameglilo se ji je pred očmi in ihte :,c omahnila na skrinjo. »Filip. Filip, kod hodiš?« je drgetala in brisala folze, iki so ji polzele po licu. Našel jo je Jože, njen brat. Odkar je Zalka bila na oklicih, je ni • pogledal 111 tudi z družino ni večerjal. Naiašč je zamujal in molče brez besede odhajal spat. »Meni je vseeno,« je grdo pogledal, »toda če bo Škvarča k nam hodil, ko bom gospodar, ga osmodim!« je bruhnili iz sebe, ne da bi ga kaj vprašala, se zasukal na peti in spet loputnil z vrati za seboj. Zalka je z obupom zrtla za njim, vrgla vse perilo nazaj v skrinjo in šla h Lojzi. »O, nevesta!« se je Lojza začudila in strme gledatla njen objokani obiraz. »Meni ni prestati,« je vzdihnila. »Talko hitro se vse vrši, čez dober teden bo pomoka in jaz ne morem in ne m trem nikamor!« »Saj si sama hotela!« ji je odvrnila hladno. »Hotela, da hotela, toda to je strašno, to jc tako strašno!« Brisala si je solze in njene oči so ji gorele v obupnem ognju. »Oh, saj ti ne veš! Jaz nimam moči, d.i bi zdaj odrekla. Mati in oče se veselita, samo Jože grdo gleda.« In ihtela je na glas. Ko je nehala jokati, ie vstala lin se oznla Okoli, kakor da nekoga išče. Ko sta zavili okoli ogla, jc zaprosila: »Za družico md pojdeš, Lojza!« »Ne, Zalka,« oe otresla Lojza, »za družico ti ne pojdem! Saj ima Škvarča sestrične.« Zalka je osupnila, kakor da jo jc ikdo udaril po glavi. Lojza pa ji je segla v roko in se poslovala. »Vse me obsoja, vse me obsoja!« ji je kijuvalo v srcu. »Moj Bog, in jaz nimam moči, da bi ustavila plaz, 'ki. sem ga sprožila. nimam moči.« In kakor bi bila sama megla okoli nje, se ji je zdelo, ko je tavala proti domu. Ko je zvečer prišel Filip, domov, mu ie Lojza dejala: »Nevesta ie bila pri nas!« ji Zal k a ?« »Da, Zailka!« »Kaj to mene bri-bniga?« je odvrnil Filip in čutil, da mu je kri udarila v lice. »Kaj praviš?« se je oglasita stairka v postelji. »Da te nič ne briga?« »Kdo se ženi?« »A takio!« je potrdila stairka in suho zakašijala. Ko se je umirila, se je vzpela čez zglavje in strmela nekam iv daljavo. »Ali Mono še živi?« »Se, mati,« je potrdila Lojza. v Kje je pa Filip?« »Tukaj sem!« ■■•Filip ali Moro še živi?« »Še, mati!« je dejal Filip. »A tako!« ie spet potrdila s čudnim glasom, da so se vsi spogledali. Spet se je je poloti! kašelj in omahnila 'je nazaj na posteljo. Filip pa jc odšell slabe volje spat. Ko mu je Lojza omenila Zalko. mu je bilo neizmerno iti neprijetno pri srcu in povrhu tega ga je m učilo še to čudno vprašanje stare maieve. Legel ie v seno in v polsnu mu je vroč spomin segel v misli: Zalka je korakala ob njem skozi temo ter se tako živo naslanjala ob njegovo /rolko, da je čutil njen dih. »No, Jaka, preinok ti. kdo bo vzei Zailiko!« se je nasmehnil s trpkim spoznanjem. »Tudi ta je segla po boljšem od bajtainja!« Toda notranji glas mu je odgovarjal: »Ali si ji kalj dejal? Za ono si lazil, ki jo opravlja cela vas. Ali te Ikaii briga?« Filip si jc moral priznati, da ga bniga in je v čudni vročici celo noč blodil za Zalko. XIX. V movemberski noči jc ipo cesti 'V dolino hitel v megli, iz katere je irahlo snežilo, po rebri navzdol bajtar Zvirk. Na hrbtu ie imeti koš in lopato. V dolini je zavil skozi vas na malto pokopališče, za hip posluhnil, štel udarce v zivoniku, ki so naznanjali deseto uro ter stopil k svežemu grobu v kotu. »Kje spiš, Polonca!« je vzdihnil in pokleknil na grob. »O hči moja, očn mojih startih dni, kje ti spiš!« Obklečal je na grobu iv sttni, ii>olblazni bolesiti in 'krčevito stiskal roke k molitvi. Udarila je ura polenajsit. Zdrznil se je, posilulm.il iznova in začeti naglo odgrebati l>rst z groba. Lopata je čudno udarjala ob kamenje, kakor da drsa po kosteh in lobanjah. Od napora so se mu delali krvavožareči obroči pred očmi, pot mu je 'lil_ s čela od razburjenosti in naglega dela. Ce je lopata preveč zažvenketaila, je posluhnil. »Ne boš v nežegnani zemlji, Polonca, doma v žegnano te pokopljem in sam ti pozvonim za dušni mir!« je šepetal sam s .seboj, kakor bi molil. In pogrezal se je niiže in niže v grob. Zemlja se je oprijemala lopate in s težavo jo je metal iz groba. Postrugniil je po krsti, odkopal jo je skrbno okoli in olkoli, potegnil jo s težavo kvišku in jo mUKoma postaviti pokoncu. Ko je mirlič udaril z glavo ob pokrov, je v rakvi čudno .jeknilo. Ura je bila dvanajst. Nekje daleč je lajali pes. Pozen vasovalec je vriskal na liribu, se spustil po stezi mimo pokopališča, obstal za hip ob zidu, a nato naglih korakov utonil v temi, kakor bi ga kdo preganjali. Zvirk se ni zmenil za nikogar. Naglo ie dvignil rakev iz groba, stlačil v jamo koš z dnom navzgor in nato začel nanj sipati zemljo. Kmalu je bil grob navrhan in poravnan kakor prej in se ni nič poznalo. Okoli krste je privezal vnv. naprtil si io z glavo pokoncu kakor butano drv. Čutil je. kako kleca in bije ob pokov hčerina glava in pri duši ga je zazeblo. Pod težkim bremenom je počasi lovil tla čez grobove. Spomnil se je. da ga u-tegne kdo srečati, če gre ipo dolini. Udarili je po bližnjici preko njiv, ne zmeneč se za psa, ki je besno diivjail na verigi o-koli hiše in zavijal z odurnim cvilečim glasom, kakor da voha mrtvaški vonj. Zvirk je gorel po vsem itelesu pod silno težo, pot mu je curljal po čelu, pri vsem tem pa mu je bilo pri srcu tako (ledeno 'in groze polno, da je trepetal, ko se je vzpel v reber, kolena so mu klecala in po hrbtu so ga spreletovali mravljinci. V rebri ie rahlo naletaval sneg in mu nrašil v oči in usta. Hropeč in z naporom ie vlekel čudno butaro v polnočni uri. V ir lavi mu je brnelo kakor zvenenje; vsakih par sto korakov je počival. Zavivši na tretjo serpentino je zaslišal sopenje in koralke pod seboj na rajdi. Postavil je krsto kraj ceste in se umaknil za borov grm. Priha.iaioči koraki so pričalli. da ie popotnik ah šepav ali pijan. Slišali je, da zadovoljno mrmra sam s seboj. »Škvarča leblajtair.« iie pomisel Zvirk. »Pil je in Bog ve koga ovajal. Še mene bo, če me zapazi!« Zvirtk je čutil težko Škvarčev« sopenje že tik ob sebi in mislil, da pojde mimo, ko se je opotekel in zadel ob krsto kraj ceste. »Tiram!« je zadovoljno zamrmral. »Pa ga je 'pokoncu postavil, da bi ne spoznal. Ukradel je lopov in se zbal. Kar skrigmo tra!« Preden se je Zvirk zavedel, je Škvarča že prekucnil krsto, da se je pokrov odtrgal in odletel. Škvarča je prižgal voščenico in odskočili v stran: Iz krste je s strašnim iz-razom na zabuhlem cosiinelem licu strmel mrlič s steklenim pogledom. V tem je pa planil izza grma nadenj Zvirk in ga zagrabil za ramo. »Ali ne vidiš, da ni tram. mrič je!« Sunil ga je v jarek, da je loDnil z o-brazom na kup 'kamenja. Škvarči je ole-denela kri v živali. Sana mu je zastala, nekaj je prvi hip zagrkal in zajecljal potem pa pokleknil in divignil roke kvišku. Mii ost, milost!« V strahu in presenečenju ni spoznal Zvirka. Ker ni bilo prvi hip nobenega odgovora m se črni senci ne ona ležeča in niti ona stoječa na cesti, nista irč ganii. se je spu>ii] brez zavesti skozi borovje navzgor. Zvirk pa je v čudni grozi, žalosti in bolesti popravil spet hčer v krste, pritrdil pokrov nanjo in s težavo oprtal svoje nevsakdanje breme. Kaj je bilo Zv>rku nesti dva centa ledu iz ledenice? Nič! Iti nesel ga ie v ©nem dopoldnevu tridesetkrat po lavpičnih leistvrh petsto metrov navzgor, pa si ni odpočili. Toda pod krsto je vleklo v zemljo njega samega in noge so se premikale z naporom. Spomnil se je Filipa, ki ga je pred dobrim mesecem nesel po tej cesti, in sta govorila o Polonci. Solze so mu začele lesti po licu v prsih ga je grabila divia bol. »V žegr.ano zemljo te pokopljem, ravno pod veliki križ, da bo vidno nioje trpljenje, smt ti bom zvonil in sam moli' bilje. da boš videla mojo liubezen, sam mu poka/"em Moru-luidiiču. da se umiri mo it srce.« Škvarča je na vrhu r.bri čunil, da mm odpovedujejo, se je z-ačcSl križati in trkati na prsi: »Daj duši vicani mir in pokoj!« Opazil je. da mu manjkajo cula. i>alica in klobuk, toda se ni ozrl: ko je začutil, da mu srce več ne bije s tako sito, s> ie spustil v tek čez dru in stni proti svoji bajti. Naglo je poiskal ključ n>od pragom, zapahnil z vsemi zapahi vrata za seboj zlezel za peč. Kozava sestrična mu je bila pripravila večerjo na mizo, a se je ni dotak-nil. Slonel je pri peči in zbiral svoje misli. Začeli je otipavati žepe in obraz se mu ie razjasnil, ko je otipal prstane. »Hvala vsem svetnicam in poniagav-kam, da so vsaj ti ostali!« je gledal pozlačene prstane na dilani. Na taki poti v Gorico je Škvarča zaslužil prstane. Zvirk je misil'1 na fanta, ki ga je nosil, in imel Polonco rad, pa mu je ni diail iz same objestnosti in lakomnosti mu je ni dal, ga je obšla nepopisna bridkost, jeza in sovraštvo proti Moru. »In me je nesel, ©a sem ga zasramoval, in me ni udaril, ko sem hvalil Laha in za pckcino nesem Polonco. In ko jo pokopljem,« je govoril ves truden in zmučen in se zaletaval po kotanjah, »ko no pokopljem. potem storim, da bo njej lažje nra o-nein svetu in Reg bodi milostljiv moji duši!« Tako je nesel Zvirk svojo lastno hčer. da jo pokoplje v žegnani prsti, preden stori, kar je sklenil, da umiri svoje srce. XX. Filio ie sedel v izbi in prešteval poslednje lire. ki so mu še otstafe od zadnje poti čez mejo. Na obrazu se mu je videlo, da ga roka še zmerom boli. Ves zamišlien je računih da do Božiča ne bo dioivdM za moko ne za obuvalo družini. In dela ni bilo nikjer. Odkar so se fantje zakleli proti Moru, tudi erar ni nič sekal; na M aro v migliaj je oskrbnik ustavil delo in delavci so bili brez dela. V vasi se je že delala stranka za Mor;', za Zizna in Škvarčo. ki sta tupa-tam še kaj tesala za Laha. Najbolj je za Mora agitiral krčmar Bergamaška. kar ie malo točil, odkar fantje niiso imeli ne denarja ne zasHužka. »Ali je tega treba?« je ooudarjal vsakemu, ki je šel mimo. najbolj pa fantom, ko so šli v nedeljo k maši. »AW je tega treba? Ali ni človek, ki vse pošteno rlača? Kal’ up. boljše je. (ki trlice sušiiš no erevah, peč gloieš s svojim lenim hrbtom in na zadnjici kožo krojiš, kakor na da kaj delaš? Tesat bi šli. postopači!« jim je glasno razlagal in jih zmerjal. »Oh. saj imate čisto nrav! Ce plača delo. me njegovi grehi prav nič ne briga-io: Našega nošHem, če ga za ušesa vlečem!« je hitela Lesarka. Tn ne zastonj. Bcirgamašk-t jr maitniVl kozarček grenkega za vse ženske slabosti in pomignil na-tiho. da ima klobase. »Saj gospod sam pridigajo, da se ho uneslo samo!« je s poželjivimi očmi prikimala Milka. Ko je po požirku gorkega obrisala usta, je dejala: »Tudi naš bo šel! In naj ga vidim še enkrait z Jalko alli Grav-narjevim, ne bo spail za pečk:.« »Strah, mati, strah je božji dar!« Tako je Bergamaška zbiral za Mora stranko lačnih, po grešnih, potuhnjeniih klečeplazcev, ker je njemu vino stalo v kleti (in ni bilo pivca v hišo. Odkar je Moro Filipa obstrelil, je čutil fant vedno večje sovraštvo do njega, toda araven se je zavedal da je brez moči. Zmerom ga ie spomin na Mora pekel, v duši in pri tem je vedno bolj goreče de-ilal med fanti. Jaka je fciil z njim ves zadovoljen ter mu razlagal »da se ie že precej naredil.« Ko je Jaka izvedel, da je Polonca Mora okradla, je prišel k Filipu in mu de-ja 1: »Le potrpi; zdaj ga je začel vrag že basati. Toda, hudiča, začeli so nekaj (kuti a ti in kuhati. Vse ti hoče k Moru tesat. Pazi! Poijutršmjem se zberemo' na našem skedniu. I;i če se ne da ustaviti, je More na konju. Rupar se že ix>gaja z njim za les. Še par dni, pa bo Moro na tleh. Te gliste so pa že začele leistii mazal In Ber-gamaški naložim brinja v posteljo, če ne bo dal miru s svojim pehanjem. Filip je vse to razmišljal in čutil, kako se mu studii pred Morom. Zallostna smrt Polonce mu je bila segla v srce, toda zanjo ni čutil drugega k^kor toplo usmiljenje, vse drugo je iležalo v njegovi duša mrtvo, kakor bi bila slana požgala. Tembolj so se mu misli vračale nehote .in nevede k Zatiki. Odkar je bila na oklicih, se je je ogibal. Nekaj ga je v duši tiščalo in mu stiskalo srce ob njenem imenu. »Šla je, ker je on nekaj boljši od bajtarja!« mu je šumelo po ušesiih. In vse križem brez reda so šle njegove misli. Pri tem ga je mučila stirašna zaivest, da je Zalka, ki se je tenla z orožniki in finan-carji, na oklicih s Skvarčo - lebilajtarjem. Klonil je zamišljen glavo nad mizo iu ni vedel odgovora. »Lipe!« ga je poklicala bolnica čez zglavje. Fant ie dvignil glavo. »Ali Moro še živi?« »Še, mati!« je odgovoril; njen glas mu je segel v mozeg. »Še!« je pritrdila in se zamaknila v svoje misli. Nastal ie molk. »In tešete mu tudi?« je spet povzela. »Ne tešemo!« »A tako!« pa je spet utonila nazaj za blazino. »Ne tešemo, pa mu hočejo!« je nadaljeval Filip. »Mu hočejo?« se je zgrozila in za-kašljala. »Da, hočejo! Nocoj se odloči!« »Kaj se odloči? Padi tesan ja?« je za-hireščala starka. »Filip, dvigni se, da te slišim!« In stopil je čisto k postelji. »Noeoi. mati, na Bregarjevem skednju!« »Da se reši?« je vprla vanj svoje žive oči in ga oprijela za roko. Filipa je stresel mraz, »Kakor smrt,« je pomislil ko je tipal njene -sklepe. »Tam se reši!« ie potrdil »A tako, nocoj!« se je pomirila; kakor bi bila zlezla spet sama vase. Filip se je odpravil iz sobe. »Filip!« je hreščala starka. »In Mono tudi pride? Da, da. Moro tudi pride!« Dvignila se ie z naporom iz postelje: ker ni bilo nikogar, je poiskala na peči raševno 'krilo in se opotekla skozi vrata. »O, Moro tudi pride in sin pride!« je kimala sama sebi zadovoljno in sc vlekla z veliko silo naprej. Pa ga bom 'videla, pa ga bom videla, sina!« je šepetala. Ko je Filip vstopil, so bili fantje že zbrani. Jaka je ravno obešal svetilko na osušnico. »Rekla sva s Filipom,« je začel Jaka, »da se snidemo, da se pogovorimo. Izvedela sva, da so med vami mir tre. Za groš se proda Lahu. za žemljo hudiču. Še to manjka, da greš k leblaitarin. da ovadiš svojega brata, kdor se kujaš. Tc mi pic ve j, ali ni mogoče čakati še par dni. da ise vse steče, kakor gre. Če si lačen, ti nrepoistim svojo žlico, samo ne posojaj hudiču hrbta, da bf plezal ela. »Ve-domca imate v vasi in kri nam pije. Kdo mu je prvi glavo strl? Moj sin: Filip pa je, da ga je lahko sram!« Zagirgrai'.© ji je v prsih, za val ovila ije z rolkama po zraku in bruhnila z vso isiilo : »Hulje ste, pasjietrepci ste. o, o!« — Kakor da jo je nekdo izpodirezal; glava ji je udarila na prsi in roke so ji obvisele ob strani. Ko se ije Fiflap dobro zavedel, ie držat! svojo sita. , mater mrtvo v rokah.. 'Nepoplisna tišina je zaivladala med fanti. Po premolku Jei pogledal Filip po fantih ofacili in okoli. »Le pojdite tcsait: drugo m rod mu 'jaz sam!« Njegov obraz je dobil astro začrtane »oteze. Mence je stopil bliže in dejal z lokavimi pogledom: »laz poidem!« »0.1 virvri grizeni, ne pojidcm!« ije dejal dnugii. »iNe najdemo!« se je oglasila skupina v Ikotu. »Jaz pa pojdem!« je še ponovil Meti-ce. — »In pasj' iren «i obvisi za znamenje na kilobuk!« je še zaklical nekdo za nuj im. Filip in Jalka sta nesla domov mrtvo Oravinarko. Bilo je to tretji večer, odkar je Zvirk izkopal svojo hčer iz nežegnane-ga groba in go nesell na svoj dom. XXI. Bajtar Zvirk je sedel tri dni v svoji baifti in varoval krsto svoje hčer1©. Liter vina je imel na mizi in kas kruha. Počasi je iskal vino in pod večer gledal pozorno skozi okno. Mraz je bil pritisnil in dnevi so bili jasnii. Čakal je prvo moč. da se privleče megla preko Čavna; svetil je mesec. čakal je drugo, tin zunaj Ja biilo svetlo kakor po dnevu, šele 'četrto moč se je pooblačilo; od liuga ie pritisnil vroč veter in v araku tje visel dež. Zviirk tse je napotil na pokopališče in se ustavil pcld velikim križam. »Vsi smo tvoji otroci, 'Kristus iz Nazareta, vsem daj večni počitek pod svojimi nogami. Oprala je svoj greh ob zadnji uri s pokoro v duši; usmili se je, da bo stala vsaj v zadnjem kotičku nebes in bo kot grešna hči bajtarja Zvirka deležna tvoje glorije in tvojega imitru.« Začel je kopati grob. grob >v žegmani zemlii iti na domačem pokooalLišču; zemllja je bila otajana in se je rezala kakor testo. Metal je prst iz jame in molil nerazumni ve molitve. Ob deseti umi ie bfil grob že izkopan: alezel ie čez zid nazaj domov, odprl krsto. iz kateric! je tudaril težak duh. popropiJ Polonco še v slovo ni m ato spet zaprl ra-kev. »To žegnano vodo, da ti bo lažje, hči moja, da ne boš tožila očeta na sodni i dan?« Oprtal je krsto in jo po bližnjici skozi girmiovije. čez ograjde in pašnike nesel na pokopališče. _ »Vzemi grob srce mojega življenja in Kri mojega isca!« je Zvirk molil v stilni muki in krčeviti bolesti nad odprtim grobom. In zagrebel je s svojima golima rolkama lastno hčer. Narahlo, skrbno je rahljal prst na njeno krsto in jo močili s svojimi solzami. »Še pozvonil .Ji bom v večni počitek,« ie modroval in sit opil k cerkvi. Vrvi so bile privezane h križnemu okrni in Zvirk je s pobožnim srcem povlekel zanje. čudno je jilknil zvon v noč in Zvirka ie neprijetno streslo. Ubito im tasno se je odbil glais od hriba. V farovžiu se je zasvetila Inč. Zvirk se je prihulil lini oddrsal ob zidu. »In niti zvoniti ji me sinem, kakor da bi bila krščena pri farnem krstnem kamnu,« je razmišljal na grebenu nad cerkvijo. St'v a je skovikala ped njim in jug je vlekel skozi bukovje, da 'je še zapozinalo liist-^e šušljalo skozii vaje na tla. »Pa ji bodo le zvonili, še nocoj ti bodo zvonili!« je govoril sam pri sebi in skočil čez kflainec in jo ubiral preko njiv. »Še nocoj ji bodo zVorfili, da bo pomnil Moro, kdaj sem pokopal svojo hčer!« — Pni Giravnarjiu pa so fantje in dekleta vasovaiM to noč piri mrliču. Zateglo se je razlegala žallclstna pesem: »Ena žalost me sprehaja, da poidem iz tega kralja, iz tega kraja v dnugii (kraj ker tukaj zaime nej« S čudnim smehljajem okoli usten je starka, salma klcSt in koža. ležala na belem '■'dru: v sobi je dišalo po Jojevii sveči in fantje so v kotu žigaflii brinje na žerjavici. V njihovo pesem je udaril iz noči strasten krik: »Gori, gori!« Vasovalci so planili na moee in se u-suli ored baito: Visok krvavicirdeč plamen je že olanolal skozi drevje. »Mdru eori streha nad glavo!« je de-jial iflden fanltov. »Le naj gori!« se je oglaisil dnugi. »Le naii gori!« je s čudno sladlkcfsftjo v sirou ponovil za njim Filip, »Toda živina, živina!« se je ddmiisljila Lojza. »Žival je nedolžna!« »Rds je. žival je nedolžna!« je notr-dfl Filip in v srcu se je sramoval prejšnvih besed. »Živino mloirlaimo rešiti!« ‘je zalkliicad fantom, ki so se spustili za njim po bregu Drobi Pogorišču. Pustili so mrliča isannelga. le stara Čcrsa ie dremala v kotu in (kiunala z elavo. Naš® so hišlo in skedenj oba v oflalme-miu. Nekiai Hudi ise je nehalo »olkoli osrnia im vlačil rohištvo iz hiše in vino iz kleti. Pair 'jih je bilo že uiiijanih ob sodni, ki so mu odbili veho. M en c c je krilil z loncem včiroa v iriclkii iti vpil: »Le daite. ireštfte. dajte!« Hlevu ise ie že vdirala sltrelia. »S poti se spravi, žolna pi-pijana!« je sumi Filio v stran Menceja. »Če je kje kaj žreti, sli takoj zraven!« »Vsi na pričo, da mi je dejal žolna. Vsi na pričo, fantje, da je deijail...« »Seveda je dejal!« ic sunil nekdo od trani vanj in ga prekucnil čez podzjdfck. Planili so v hlev in z največjo irmiko iztrjrali iz dima konja in krave. Svinja je divje krulila v klLciniciL, ker so manijo že padali ogorki. Filliip je hotel po njo, toda tisti Md se je sesul v klonico strop nad njo. »Filip!« ga je povlekel mlkdo za mo-krv »paiisftd in reši se!« . Zagrabil je v kotu še jagnje, ki. je skakalo v Direkaitu itn ga nesel iz hleva. Šele sedaj ie zapazili na polomljenem oohišitvu sedeti Mora. ki je obupno in ves skrušen strmel v plamen. V prvem hipu je Filipa nekaj sumilo, da je stisnil »eist in zobe, toda 'ob pogledu v liani en im njegov obupni. od ognja čuld-noi obsevani obraz, je tajal v njem vso jezo im sovraštvo1. Famt se je obrnil v stran in povesil roke mrtvo ob sebi, kakor da ni v njih moči. Tisti hin se jel osdasil zvon. ki ie bil plat zvona. V noči, ob strašnem ognju, je bil ednls zvona mrtvaško enakomeren, erio^e m^',n kakrlr do veliaio tmrlčou. Zvirk pa je bežal preko slemena in se oolblazno smeial mredse: »Pa ti le zvoni in kres iti gori kakor k poroki!« Pri Gravnnirjiu je vidl:|l luč in stooil v prazno izbo. Česa je še vedno dremala v Coofii. »Zdaj bi videla, stara, kako gori!« je govoril. kjrooeč imr!;;ča s smrekovo verreo. »Pozidravii Polonco, stara!« je dejal, n^to tnuldno in tirrto sod el k njenemu vznožju. se zadovoljno stireseJ in se trudno srnehlVsIl v pirist. XXII. Drugi dan je bila Zalikiina poroka. Škvarča si je že opomogel od strahu, 'toda o (prikazni, ki jo je videl v rebri, ni nikomur črhnil besede. Zviirka mi spoznal iin uveriien je bil. da je rvtidiel sitrah. Mrzililo ga je po hrbtu ob miilslli na temino kiristo in senco1, ki ea je is tako isilo vrgla v liarek. Vzinomiirjalo ga iie vise to in dejal si je, da je slabo znamenja Prišel je z veseiliimi svati po nevesto. Vrata so bila trdno zabita z žebftii: »Hihi«, se je smejal Škvarča, »ta je lepa! Kakšna šala!« Toda Jože ni bil vrat zabil samo za šalrv z inajvečio težavo so izruvali žeblje in Škvarča je imel vise sajaste iroke. »Črne roke. meddlž/ne vice!« je dejal god/'Iz in noloffliil hairlmomfkn na klop. Oče Žizen ie sniretemial svate: ves srečen ne cincal okoli Škvarče in mu s+iiis-kal roko. Jože se je m a muzal ckoli har- morilke in s smehiom na obrazu je naenkrat skočil /iz hliše. Ob pnihodu svatov je Žalika malomarno daila roko Škvarči. iin strašen stud io je obšel, Iko j;i /je stopil bliže. »Ali si slabo spala? No, pri nas bo boljše!« »'Bok ve, kaj bo!« je* otresla. »Hibi, seveda bio!« je hitel Škvarča. »Samo da bo,« je pritrjeval Žiizen. In ušlla je iz sobe. »Sram jo je,« se je režal Šlkivanča. »Katko je to prav, da Jel sramežljiva!« Zalka pa je v tesnem obutpu iin Krožnica vem studu stala za voglom 'ter grizla rolke od bolesti, zaničevanja 'in gnusa. »ZapOdii Lsmrdljivca!« je dejali Jože, stopiivšii k' nji. »Še je čas!« In odžvižgal je jezen iin žalosten po klancu. »Vrag prekleti!« je trohnel godec v bi šli. »Sam si šfkripaj, Škvarča, jaz ti me bolm. Kdo zia zlodijia je preneizal harmonike. Škvarča. nekaj bo v neredu!« je godrnjal in liiimal meh. »Pa1 na orglice!« se je smehljal Škvarča. »Na orglice zaigraj, saj 'je vseeno!« »Kdo bo na orglice hodil,« sie/ je jezil drug. »Poudiimo!« Kozava družica se je pogledala v zrcalce an si še skrbno popravljala cvetje v laseh. Blaženo se je nasinehlljaila žanimi, ko je stopil z njo v par. Mali izprevod se ie razvrstil, harmonilka je sopela in hreščalo'. Vsak čas vi je sape zmanjkovalo. Drug jia vriskal, Zalka je stopaEa ob njem topa brezbrižna in čudno vdana v svojo vis odo. Odkar je po onem obisku pri Lojzi onišila doimiov. je trpela neznosne muke. Vrgla se je bila na skrinjo in začela na glas jokati. »Mati, jaz ga ne maram!« V krčevitem ihtenju je mislila, da ji srce zastane boli in dvoma. »Vidiš to', dekiliimio!« je zagrozila malti. »Najprej pritrdi, ©odpiše pismo in okiiice, potem se oa omari. Ali nas boš paistiiila v sramoti? Ljudje bi nas vlekli čez zobe kialknr volno črez grcdašoe. O, ti moj Bog dia bi sii ne upala k scisediu in ne lk maši. Zlioldei te imotii! Midi in oniiooroči se sv. Miklavžu!« In mati .ie ori tlemi odločno rožMaila t>o i>eči z grebiiico. Deklica je poizkuisiila' se oairkrat potem. nrnsila očeta in imator in bila slednjič tepena. Od tega časa >je prenašala molče in topo čakala, ikai pnide. Večkrat je klečala v kotu pred Marijano podobo im molila, maj jo razsvetli, da bo vedela, kaj naj stoni. In čimbolj se je spamiinjaiia. kakšna 'misel'ji je bilfi prišla takrat, ko je privolila, tem težje teimbolj zamotano, težko in neizvedljivo se ji ije vse zdelo. Rredsitaivljala si je živo, kako bi to zadelo očeta in mater. In na njej .bi o-■stalo, da je bila Škvarčeva nevesta. In rueikii notranji glas ii je dejal: »Prav ti bcdii! Premislila' bi btila, pa si se hotela norčevati! Zato se je Škvarče ogibala, Ikakor bi bil gobav in garjev; če je le mogla, je u-bežala iz hiše im Škvarča se je zadovoljmo hihital: »Sram je je, sramežljiva je!« In tudi družioi je razlagal, kako je srečen im kako je lepo. če je nevesta (nedolžna in snaimielžljiva. Jože ie stal .vrh hriba in potem ves žalosten in potrt stopal še sam za tem iiz-prevodom. žalosten in potrt, kakor bi šel za pogrebom. Uro prej pa ie šel po isti pobi mrtvaški izprevod stare Gravnarke. Ravno s pokopališča: so prišli pogrebci, ko so pri-iuckali svatiie k cerkvi. »Dobro znamenje!« je dejal godec. Zalko je prevzel neznan strah in trepet, da ne bi uaHla Filipa. Čuden nepopisen sram !io je prevzel, da bti jo utegnil videti v družbi itako smešnih svatov. Izza vogla ie zaslišala smeli Bregarjevega Jake in bilo iii je. kakor da ji nekdo trga srce. Tik pricd cerkvenimi pragom se je o-zrla in videla Filipa, stopivšega iz župnišča. Kri ie mdanila obema v glavo. Zu hip sta se srečala pogleda, kakor bj hotela izmeriti večnost. Nato ie fant povesil oči in se umaknil nazai v župnišče, da bi zakril zadrego. Zalka je v tistiem hipu izvedela vse. »Da bi se mislila!« je pomislila, ko ie stopila črez prasr. »Le poželi: vse se izpolni, kar želiš od oltarja!« ii ie šepnil drug ina ušesa. Za vrati je čez neikai časa vstop'1 tudi Jože in se stisnil k spovednici ob strani. V Zalki je divjal strašen boj. V hipu, ko ie morala nokklkniti k Škvarči, io ie nriiemala omotica: čud e n strah to ie prešinil da mtetnie kaj 'preslišati in zalmuditii. 'Foda ko ije klečala ob njem. io ie navldal iznova neznolsen stud, da je našla svoje ravnotežje. Umirila se jc in čakala samozavestno in uporno, kaj pride. Obšlo 'io je 'razpoloženje !kakotr oni dam, ko jo je snubil. Vprašanje, ki jo je zadnje dni tako morilo in uničilo, se ji je naenkrat zdelo lahko in enostavno. Ozirla se ie v stran in na pragu zakristije ie snet uzirla Filipa, ki ie inenremifirio in vprašujoče strmel vanjo. Groza jo ie pretesla. ko ije v vsej globokosti viidela. ida ji etre za živlljenje. »iDa!« je dieljal Škvarča razločno in hitro. ko ea lie župnik vprašal, če hoče Zalko za ženo. In na to je vprašal nevesto. Zalka ni razumela. kaj ji pravi župnik. Ko iie nehal, je nastala iv cerkvi za hip strada tišina. Župniik je postali nervozen in pozorno noeledal nevesto'. Ta/kinajt je ta smrtni molk prerezal obločen odgovor Jožeta t>ni 'spovednici. »Ne!« V cerkvii fa' nastal nemir. »Tihlo!« je vzrojil župnik. Zalka je uprla isvoj pogled še v zakristijo iin njen pogled ise ie sipet srečal s Filipovim. Župnik je še enlkrat povzel svoj ir las in začel: »In zato te vprašam še enkrat, krščanska' nevesta« — »Ne imairaitn ga!« mu je segla Zailka v besedo. V tistem hipu ii ie> bilo, kakor da te ©cJVatiki od srca 'strašno breme, ki ga ie nosila v duši. Hoteila se ije dvigniti, pa ii ie oltar zaplesal nred očmi. S krče- m vitim ihtenjem se ja zgrudila na oltarne stopnice. »Moj Bog, ne štej mi tega v greh!« Ko se je zavedla, sta stala pri njej žunnilkova sestra iin žumruik. »Gospod župniik,« je zaprosila, »va-ruite ime vi!« »Le d o ireč. skisano meivesto!« Toda /njegov obraz ie bil imil iin prijazen. Še preden je moda kaj reči. sta vstopila v Sobo Jože iin Rili n. XXIII. Povesti je konec. Venda/r so še talkii. ki Vi4e. da še ni pravega zaključka. Ti imajo tudi prav in bolj prav, kakor si sami r"ic|jjo. Zdaj »ie šele prilika, da se povest na novo začma Pa kai in kalko b,i nr'cn;l o bodočnosti! Možače je lle ugibati. Ali Moro Ostane/v viasi ali ne? Ostane, če dobi streho. Iki ea sprejme. Bergamaška ie bil nierov mnijateil le. dokler ja imel Moro hišo in denar. Drugi Da trde, da ne ostane kar pravim: bodočnost pove, bodočnost ! Povem pa, ikar sem videl: v Smir linju riocf'“ miočan ir od. ki sramoti pastjierepce in ovaduhe in se za požigalce pripravlja s kamen Hm in muškatni. Jaka vežba fante. Fi-lio dečke. da bo vise vano in zastraženo. Kaj i>a Filip. kai oa Zalka? »O saj res, ali se bosta vzela?« Ce bo Filip vsaj toliko korajžen kakor Žalika, bo naroka. Konec. Grad v Premu, na katerem je bil rojen dr. Lavrič. Domače živali. Lovro Inozemci. Do tu smo obravnavali naše domače živali, v tem poglavju se pa seznanimo z inozemci t. j. \s tujimi domačimi živahni. Dru^o podnebje, drugačne žti vranske irazmere in drugačna komunikacijska sredstva zahtevajo drugačne domače živali. Saj mi ne boste zamerili, če Vas popefijam nekolik o ipr* svetu! Na L>ou mesta se idado tuje živali natačineje nazlo-žiltli oziroma opisati, Ikajti nekaterla med njimi imajo tako trdo kožo, da se ne morejo razložiti niti z najbolj ostro sekiro. Ves čas iste sledili vernoi iin ziveisto mioijiim izvajanjem, zato ste pa tudi zaslužili nekaj razvedrila. Majski šolski izleti izvirajo iz istega naeiba. Kaj pa tudi to, mal izletič v Indijo, v kitajske puščave, v sredino Afrike, od tu v Ameriko in potem še na sever! V najkrajšem čalsiu Vais pripelje m zopet mepdkvarjene v objem Vaših staršev, zakonslkih poloivic. Vaših otrok in ne vem še koga, to boste, že samii bolje vedeli. Vzhodnio od Uralskega gorovja se razprostira velik in lep kos zemlje, Azija imenovan, ki meri toliko in toliko kvadratnih killoimetrov in ki šteje toliko in toliko milijonov prebivalcev. Azija je bila v kulturnem smislu im 'tisoč let (če ne še več) pired Kristusovim rojstvom zibel Evrope, zato je pa tudi Evropa manjša, ker je zibel vedno večja od deteta, in v tej zibeli se nahajata kot domači živali tudi slon im kamela. Slon je zelo velik in tako težek, da lalilkio napraviš pet tisoč tri sto in sedem in dvajset veveric iz njega. Pri slonu se ,ne čudimo tolliko (njegovim nogam, kri so boilj podobna stebmoiin, ne čudimo se malemu repiču, ne. čudimo se edino le mije-giovaniu nosu. Narava ga je obdarila s ■tako dolgim nosem, kakršnega še mi ido-biiil inioben uradnik ©d svojega predstojnika. Njegov nos lahko primerjamo žepnemu nožu. ki ostri z manjšim rezilom sviinčnižke, ki irože z Vclčjim kruli rin sir, k' čisti s pillto nohte, ki odpira z odma-škom steklenice i. t. d. Slon tudi uporablja nots za tvse mogoče istviarli; mado-imestufie mit žlrioo, rolko, orožje, brizgal-mico, tioalntioe. Ce bi pa hotel kdo šiloma za nos voditi, zavilme ta takoj svoj nos. Daši ima precej trdo kožo, se živčevno razdraži, mn če ga k oj ne potolažiš s ko&iin belih žemelj, kuha rilec najmanj Koder. tri ure. Slomu štrlita iz ust (!) dva veliilka dolga zoba, ki mu služita menda samo za hiljarldne kroglje in kot sedež akrobatom v oirlkuziih im potujočih rnene-žariijalh. Ko začneta slona boleti omenjena zloba, mu ne pomada me (ricinovo olje, ne mrzli obkladki na noge, ne alkohol, niti oidiontiiina. Pri vellilkih zobeh je seveda tudi bolečina vieflika. V takiih trenutkih ti spleza slon na velikanske palme, celo ma strehe, kjer se ti zjoče, da se vali voda po žlebovih kakor ob času najhujšega naliva. Če streha kdličkaij pušča, ti olava vsa mobilija po vodi. Ker nima slon vratu, s|£ ne more zavratno umoriti, zato je še najbolje počakati, da slon sam crikrne, kair se zna zgoditi v sto do isto petdesetih letih. Vzamiimo sedaj drugo žival iz Evno-pine zibeli, niamirieič kamelo. Tudi kamela je čudma žival. Vrat ima ipreeej dolg, in ta vrat ji zavida vsak vino- ali pavopavec. Na hrbtu nosi dve grbi. Kamelo imenujejo tudi «laidjo puščave«. Da bi se pa imeno-vaile ladje «monske kamele«, nisem še slišal. Kamela se napiije vsakih štirinajst dni onikat, takrat pa ipošteno; hrani se z listjem, posebno v slast ji gredo datelji. iz katerih pa moraš odstraniti pečke, ker bi jii lahko zašla talka pečka v slepo črevo in taim povzročila unetje. Operacije slepega črevesa so vsdkakor mevanne, a •ljudje so samii krivii, ker gredo k zdraivnii-ku-Jkiruirgu in ne k zdravmilku za očesne bolezni. Edino ita mora ozdraviti bodisi s posebnimi imaziili, bodisi s primarnimi očali ali naočniki slepoto omenjenega črevesa. Kamela je prišla tudi v literaturo. Dumais sin ja spisal «Damo s kamelami«, ki jo je dir. Ivo Šorli prestavil na slovenska tla. Kdor se hoče podrobneje seznaniti s to 'tujo (domačo živaljo, nafi si preskrbi navedeno damo z vsi-im njenim spremstvom. Knjigo naj pa bere skrivaj, ker se prištevajo kamele v naših krajih med luksuriozne predmete in se morajo plačati zanje poseibmi 'davki. Se dalj pa v Afniko! V Afriki je mnogo ziamorcev, nekaj piramid, par kolonij, ire-ka 'Nil, gora Kiliinnančairo, puščava Sahara, zelo vroče in krog in krog morje celo pri Suez-m. Slon, Ikri ižiivii v Afirilki, je manjši od prejšnjega, ker je itindi Afrika manjša od Azije. Iz istega vzroka ima tudi afri kanska kamela isamio cmo grbo. 38 i Žival, kii idajla Afriki poseben kolorit, ge iin ostane /ptič noj. Dve dolgi inogi, mulo trupelce is košatim perjem ha ponutili in repu, dolg /vrat z glavo in slika je popolna. Ta ptič noj je zelo neumen. Da me pa ne bodo dolžili natolcevanja in obrekovanja, hočem to trditev 'tudi dokazati: 1. noj vtakne glavo v pesek, da ga ne vidi človek, 2. noj ise da udomačiti samo zato, da ga človek slkiube pni živem Mesu in 3. noj žre vse po vrsti, naij mu prebavi želodec ali ne. Dva angleška raziskovalca i- Afrike, namreč StanJey (beri Livingstn) in ' Livingstone (beri Stenle) sta poznala noja zelo dobro. Eden med njima je opisal noja, lahko tudi nobeden med njima, iz vidika tretja točke tako-le: «Poglavarju Tebeljku se crknil najlepši noj. Takoj nato je dal Tebelik odsekati dvema tisoč svojih podanikov glave. Prepričavši se o popolni nedolžnosti teh žrtev, je poslal svojo telesno gardo izkazovat nedolžnim obglavljencem čast. Godba je zaigrala Te-belikovo himno, črni ipoglavatr je potolaži sivojo črno vest, napovedal soseldu voljno in ga premagal. Prteipničavši se, da tudi sosed ni zakrivil nojeve smrti, je razparali lastnoročno noja in dobil v njegovem želodcu: sedem navadnih ikame-nov različne velikosti, štiriniaSist lasnic, ščetko za brke, kos »Schicht-ovega« mila, sedem in dvajset gumbov, dva para naram nic, pet svinčnikov »Kohinoor«, osem starih peres, dva zastavna listka, pet gumastih podpetnikov, tri in trideset žrebljev, steklen štamperl, dva svežnja zobotrebcev in naprstnik. Noj je seveda moral crkniti. Da pa povzročajo malenkostni povodi take posledice, je menda že stara, pože-leznosrajčena navada v Afriki. En slkok črez Atlantski ocean dn mi simo v Ameriki. Takoj naletimo na o-giromne čredisi našemu govedu podobnih parkljarjev, ki žive sicer pod imiilim nebom, a so, ker se puste pasti, domače živali. Iz teli bizonov ali turov pripravljajo Amerikanci poseben mesni izvleček. Pred vhodom v velikansko tovarno se posamezna žival izitehta; če je dovolj tetžika, gre v tovarno in pride na drugi strani že kot meso v zaprtih kovknaistih škatlah črloz sedem minut iin pol zopet iz tovarne. Evinopejcem tovarnarji ne do-vole vstopa v tovarno, odkar je izginil neokreten in debel Madžar neznaino kam. Na peruanskih Andah živi amerikanska kamela, lama imenovana. Amierikancii Hju-bijo senzacije, zato pa ndhia njihova kamela nobene girbe, kar (je skotro neverjetno. Kamela brez girbe! Ni čuda, da je laini lahkota smukniti skoza išivankitno uho, zato s© pa tudi taimošnjj krivičniki ne boje za svojo bodočnost onkraj groba. Dan se nagiblje, a nam treba še nia sever. Kar z imamo! Smo že na cilju! N' li šlo hitro?! V severnih krajih traja dan pol leta in noč pol leta. Severjani se poslužujejo za domačo rabo posebne vnste jelena, ki združuje v sebi kravo, ovco, kozo in konja. Na severu je že rr^roče, da se stisne toliko živali v eno samo, ker tam gori je mraz in v mrazu se živali rade stiskajo druga k drugi, še rajši se pa združi več živali v eno samo. S severnim ijolenom smo zaključili ino-zemce in z inozemci vse domače živali sploh. Precej jih ije bilo! Mnoge med njimi služijo kot psovke, in iz tega viidiiika mi je bilo opisati domače živali. Če sl3 nosem točno oklenil začrta/nega naimena, naj mi braivci, posebno pa kleparski vajenci iz uvoda opnoste, ker na/navcislovma strast me je večkrat zgrabila tako, da sem pozabil le prerad svoje načrte. Kaj hočemo, vsi smo krvavi ped kožo! Zaključek. V «iNaišem Biramiku» št. 31. sem bral sledeči dopiis: lz Gorenje vasi, — Do sedaj še ni prišel inikak glas \iz naše vaisii v javnost. Ne imislliite sii, gclspod urednik, da spimo spanje pravičnika, vedite, da bdimo in to oelo ponoči, odkar so namreč obiskali drznii roparji ipcsestmika Markiča p. d. Osojnika. Biiilo (je pred dobrim tednom. Nedelja je bila. Markič je »topil koj po kosilu v sosednjo občiimo, da se zmenii s sivojim svakom glede krave, ki jo je nameraval kupiti. Gospodinja s hčerjo je šla v vas, pOl ure hoda. k blagoslovu. Sjnova sta jo pa mahnila na Klanec k veselici pevislkega društva «Slavec». Na domu, ki leži še precej na samotli, je ostala istaira mati sama. Sedela je v veži na stolčku iin zlogovala povlssit iz »Koledarja)). V tem se pojavijo pred njo tri moške postave iin ji zagnoze s samokresi zahtevajoč denarja in zlaitemiine. Kaj je hotela prestrašena ženica? 'Izročila jim je vso gotovino, nekaj stotakov, opravičila se, da je odnesel n|}an sin skono vas denar za novo kravo, dodala dielnarlju še zilato žensko verižico, dva para uhanov, svolj poiročnii prstan in — kakor so bili prišli, tako isio neznanci tudi odšli. V svoji naivnosti je hitela ženica za njimi, da jim pove, kje je skrita tudi zlata sinova ura, na Ikojo »e bila prej v strahu popolnoma pozabila, a o tolovajih mi bilo več duha, ne sluha. Izginili so kakor m bi ijili bila zemlja po/Ma. Seveda se jc takoj' obvestil a o tam dogoa.ai' u^znja orožniška postaja. VkijiaD temni so roparji' še vedno inezmann. Sklepajoč iz tega dogodka kakor tudi iz raznih ropov po 'siasedlnjih farah, sodimo vsi, 'da se je uta-bonilo v našem okraju tajno društvo idiev-lomirzniih iroparjev, kii jih ipa, žalibog, maši varnostni organi še niso mogli (izslediti. ‘Istočasno je prineseil dnevnik «Stoga» te vesti: Drzen rop ob belem dnevu. — Oglasil se je v mašem uredništvu Stefan Klemen-čiič riz Potolka in dzja/viil: «Pred tremi dnevi se vozim s kolesom v mesto. Prti ovirfku me ustavita neznana mažatkairja, ivržeta me iz isedla, polastita se mojega kolesa, vzameta imi -šest dlasetaikov, uno, nožič in tobak, vsilita .mi v .roke potndSlo •o brezplačnem sprejetju' vseh teh iprteid-metov iin jo odikurita oba na imojem kolesu. Javiil isem takoj vse orožnikom, a do sedaj še mista na varnem stonilca». To (jo torej v šti rti majskih dneh že tretji rop na istem mestu. Cas bi že bil, da se zganejo v to pdklieani faktorji iin izčistijo naš Avglijev hlev 'tega gnoja. V ires/niicj motra delovati itajna organizacija, kii ima v svojih nepotrjenih pravilih rop in ikrajo pod točko: namen društva. Vlom v banko. — V včerajšnji noči so vlomili neznanii storilci v tukajšnjo 'Kreditno banko. 'Navrtali so blagajno in odnesli sedem in šestdeset tisočakov. Pustili so v banki svojo vlomilno orodje v skupni vrednosti približno enega stotaka, talko da ije bainlka oškodovana za sest in šestdesieit tisoč in devet sto. Ker je pa pollicija 'takoj zjutraj zaplenila omenjeno orddtje, se zviša banlcjna škoda zopet na sedem in šestdeset itiisioč. Policija išče mrzlično dirznc ivlomilce, a batti se je, da se poizgube vsi sledovi za njimi. S tem činom zaznanuy:umo že ipeti islučaj vloma,, zato simo prepričani, daobistoja v našem mestu tajna pridobitna zadruga, ki se peča edino le z bančnimi posli. XXX «Vi torej trdite, da ni vpisano društvo ktepansikih vajencev >v našem društvenem iregistru. Ste (pa tudi, gospod olicid, temeljito pregledali register?». «Na enlkvat, štirikrat gospod predstojnik! Dvakrat naproj in dvakrat na-zaii. Vsa'dmiiŽtva od leta 18f>7 dalje«. »Čudno! Prečudno! In vendar živi imenovano društvo, Iker jc krščeno s »Petrom Klepcem'«, ker ima svoj odbor in svoj pečat. Pravil pa ni predložillo, za potrditev ni zaprosilo. Torej živi in deluje tajno. Tajnim društvom, tajnim organizacijam in tajnim zadrugam smo pa’napovedali najhujši boj! Sedaj veste, gospod ofi-cial, kaj je Vaša dolžnost! Oglobite vse kleparske vajence! Ker so pa mogoče u-stanovili društvo kleparski mojstri, ko so bili še vajenci, ker ni izključeno, da so ga oživotvorili kleparski pomočniki, ko so bili še vajenci, oglobite iz previdnosti mojstre, pomočnike in vajence! Mojstre z dvajsetakom, pomočnike z desetakom in vajence s petakom. V slučaju neizterljivosti seveda zapor! Povod globi lahko zamolčite. Poznam ljudi in prepričan sem, da se ne bo nobeden protivil plačilnemu povelju. Poročajte mi črez teden diii o tej zadevi!«.... Kakor je prorokoval gospod predstojnik, tako se je tudi zgodilo. Ne mojstri, ne pomočniki, niti vajenci se niso uprli plačilnemu povelju. Človek nikdar ne ve, kdaj se pregreši zoper policijske predpise. Oglobijenai so bili še zadovoljni, da niso poznali pravega vzroka in niti na um jim ni prišlo, pritožiti se iz strahu pred drugo stopnjo, ki bi znala poostriti globo, izpremeniti jo v zapor ali pa združiti denarno globo in zapor v idiličen za- -konski par.--------------- »No, kako je, gospod oficial, s kleparskimi vajenci ? Ste že uredili zadevo V« »Seveda, gospod predstojnik! Vsi so plačali! Celo vdova po nedavno umrlem mojstru Vogriču je plačala, da bi se rajnemu možu ne delale sitnosti po smrti.« »Ali Vam nisem pravil?! Star uradnik sem in tekom let sem dodobra spoznal ljudi! Kaj menite, da imajo tajne organizacije samo kleparski vajenci? Ih čemu naj bi imeli samo kleparski vajenci tajno društvo? Z gotovostjo lahko trdim, da ne zaostajajo črevljarski, krojaški, zidarski, kovaški vajenci za kleparskimi! Oglobite tcirej vse po vrsti iin v vsaki stroki vajence, pomočnike in mojstre! Tajne organizacije moramo d-zibrebiitii!«..... Vsi so plačali molče. Po vzrokih, po povodu tudi to pot ni vprašal nihče. Zgodil se je skoro neverjetni slučaj, da je knjigoveški pomočnik sam prostovoljno podvojil odmerjeno mu globo. Je li hotel biti enak svojemu gospodarju, ali pa je imel tako črno vest, da se mu je zdela kazen prenizka? Sluga, ki je dostavljal plačilna povelja, je privabil že v šesti ulici mestnega stražnika k sebi v svoio osebno varnost in v varnost ikopičajočo se vsote. Ko je prešteval oficial nabrani' denar, je sklenil v srcu, da postane tudi 011 tako marljiv uradnik, kakršen je njegov predstojnik in da bo tudi 011 skušal snoznati ljudi. Tako spoznanje donaša blagajni novih virov, uradniku pa odlikovanja in službeno povišanje. »Gospod predstojnik, vsi so plačali!« Tako je poročal treti~ ;,,tro oficial svojimi šefu. »Devet tisoč šest sto in pet in trideset! Toliko smo nabrali vsega skupaj !«■ »Ali Vam pravil?! Star urad- nik sem iin ttfkom let sem dodobra spoznali ljudi! Denar je v .tem slučaju stranska stvar. Glavno je, da sem s svojim na-stonom uničil vsa tajna društva. Vedite, da so vse taine organizacije rak-rana na državnem telesu, ki jo more ozdraviti e-dino le takojšnja, temeljita operacija. Kdo naju pa moti? Kdo neki trka? Naj le čaka pred-vrati! Jaz hitim poročat višjf-stopnji o svojem uspehu! Že zopet! Bodi! -Svobodno!« V sobo je stopil sluga. Strah se mu je bral z bledega obraza in jezik se mu je nekoliko zapletal. »Gos-gos-gospod predstojnik! Neznani individui so danes ponoči vlomili v naš urad, navrtali blagaiuo in odnesli vso gotovino, ki sem jo, tekom zadnjega mes-mes-meseca tako marljiv.o zbiral skup-up-up-aj!« — (Konec.). ZIMH Zima, zima — e, pa kaj je? Če je zima, je to prav! Zima, zima — ne boji se nihče je, če je le zdrav. Ven na prosto, kdor junak je! Tam že mede mrzel sneg; že zamedel je dolino, vrt in log in hrib in breg. Kaj pa more zima meni? Kaj mi more, kaj mi sme?! Samo nosek pordeči mi, samo to je, to je vse. Sestra Zorka, le ne oincaj, jaz bom zadaj, ti boš spred! Videla boš', da se zgreješ, čičkaj samo na ta led. To železnica je živa — , to je dirka, to je let! Z Bogom ptice, krilatice, naš sedaj je celi svet. Cika Jova - Gradnik: »Pisuni oblaki« Iz naše književnosti. Iz knjige Staroindijske pripovedke: Žolna in lev. Ko je nelkoč lev obiral svoj plen, mu je konec kosti obtičal v grlu. Grlo je oteklo, lev ni mogel več jesti in strašne bolečine so ga mučile. Žolna si je ravno iskala hrane, ko je zagledala leva. Sedla je na vejo ter vprašala leva: »Kje pa te boli, moj dragi?« Lev ji je potožil. — »Rada bi ti pomagala, toda ne upam si poseči v žrelo, ker se bojim, da bi me požrl.« — »Ne požrem te, ne. Rešii mi življenje!« — »Dobro,« je odgovorila žolna ter mu velela, naj leže na stran. Mislila si je pa: »Kaj, če bi me vendar hotel požreti?« Zategadelj je vtaknila levu med zgornjo in spodnjo čeljust palčico, tako da ni mogel zapreti žrela. Nato je zlezla v žrelo ter mu s kljunom izvlekla konec kosti. Kost je oupadla, žolna je s kljunom odstranila palčico, zlezla iz žrela in sedla na veljo. Ko je .lov ozdraveli, je nekoč zopet žrl divjega bivola, ki ga je zalotil na paši. Tedaj je sklenila žolna, da ga preizkusi. Sedla je na vejo ter rekla: »Nekoč sem ti ustregla, dasi sem slabotna stvar. Pozdravljam gospodarja živali! Ali dobim plačilo?« Lev pa je odvrnil; »Moja pijača je kri in divje je moje početje. To ti naj zadostuje, če pomisliš, da si bila v mojem žrelu in to nisem požrl.« In ptica je odgovorila: »Kdor ni hvaležen fca dobroto, ne donaša koristi. Oni, ki si mu storil dobro, pa se tega ne zaveda, ni tvoj prijatelj; ne žaluj pa radi tega in ne oštevaj ga, temveč oddalji }>e tiho ter ga pusti samega!« Tako je govorila žolna in odletela. . #£€>■;€>■?©■£- TO IN Književnost in umetnost. BIBLIOGRAF. Neve kniige v Julijski Benečiji. V notici pod tein imenom smo zadnjič izpustili knjige »Scc‘al-ne Matice«: 1. Komunistični Koledar, 2. Leninovi govori, 3. Jože Pahor: Medvladje, socialni romun. Dalje: Anžlovar-Res: Visokošolski študij v Italiji. — Pri J. Štoku je izšel: Hišni prijatelj. (V njem so objavljeni Kostanjevičevi spisi in ne bo posebne knjige.) Prešernov: Krst pri Savici (Nar. Tiskarna.) Slovenske učne knjige za Italijo: Prvo berilo. — Drugo berilo. — Četrto berilo. — Peto berilo (Izide v kratkem!) — Fizika in kemija za meščanske šole I.—III. stopil. — Prirodopis za meščanske šole I,—III. stopn. — Male zgodbe sv. pisma. — Velike zgodbe sv. pisma. — Katoliški katekizem. — Zgodov. Italije. »Učiteljski Koledarček« za 1. 1922 (šele izide). D. Godina: »Kako pridejo delavci in kmetje do blagostanja.« 2. Ferdo Kleinmayr: »Priročna' slovnica ital. jezika.« (Založba J. Štoka, Trsf.) 3. Ferdo pl. KIeinmayr: »Slov.-ital. in ital.-slov. slovar.« (Založba J. Štoka, Trst.) Dalje: M. Ste-pančičeva: Slovensko Italijanski slovnici (za Slovence in Italijane.) — Da izrazimo točneje, kaj je v tisku. Pri »Naši založbi«: Ivan Pregelj: Plebanus Joannes, roman; France Bevk: Faraon, novele. Končno je že izšlo: France Bevk: Pesmi. — »Burke in šaljivi prizori«, od Vodopivca, ki so bile nekje omenjene, niso izšle po vojni. Nevezanim polam iz pred vojne je dala Narodna Tiskarna samo nov ovitek. To radi točnosti. Listi v Julijski Benečiji. Od zadnjič je začelo izhajati zopet komunistično »D e I o«, tednik. — (Zadnjič nismo naštevali niti hrvatskih pisateljev in kulturnih delavcev Istre, niti izišlih hrvatskih knjig, zato smo izpustili poleg »Naše na-dc« (mladinski list) tudi »Pučkega prijatelja« (politični tednik). Kadar bomo naštevali, kaj je dala hrv. Istra in to se zgodi — gotovo ne bomo pozabili tega vrlega borca./ Trije labodje. Nova kulturna revija, ki izhaja vsak drugi mesec v Ljubljani. V nji so zastopane vse tli panoge umetnosti Urejujejo jo Marij Kogoj, Anton Podbevšck in Josip Vidmar. Naslovno stran je risal Fr. Kralj. Umetniške p*i-loge imata brata Kralja in Veno Pilon. Glasbo ima Kogoj. Med sotrudni^l v vezani i>i nevezani besedi so Vida Taufer, Ska!icky, iPreniru, Cvelbar, Melihar, Podbcvšek, Cini in Josip Vidmar. Več prihodnjič. Kres. Prvi polletuik lista im »inp pred seboj. Družinski list je to, ki ga izdaja »Svoboda« v Ljubljani in sc je pod spretnim uredništvom razvil v res lep mesečnik, ki ne dela časti sair.o ANA organizaciji in delavcem, ki ga vzdržujejo, ampak naši kulturi sploh. Primer bodi lepa Cankarjeva dvojna številka, ki ima taka bogato in izbrano gradivo, kot ga nismo pričakovali. Tudi o tem listu, ki stane 20 din. na leto, bomo še govorili. Drobiž,_______________________ Dva Gregorčičeva izreka. Na nekem papirju smo našli med začetimi in zopet prečrtanimi verzi dva Gregorčičeva izreka. Prvi se nanaša na naš jezik, ki jasno očrtuje pogoj našega obstanka kot narod in se glasi: Jezika pospešuj razvoj, obstoja našega pogoj! Drugi se nanaša na lego naše zemlje in na našo kulturno stopnjo: Najskrajnji smo, n a j z a d n j i ne! Narodno blago._________________________ Skrita ura ’ma priti. (Podinelec.) Skrita ura ’ma priti morbit lih nocoj, nobeden prijatlov ne pojde z menoj. Moj oče n’ moja mati ostanejo tu, moje truplo pa zasujejo v črno zemljo. Moja duša pa pojde, kamor zaslužila bo: Al’ v vice, al’ v peku al’ v sveto nebo. Tam v vicah so vročine, tam v peklu je hedo, jaz pa pojdem gor v nebesa, tam gori je lepo! Te čiste dušice v nebesa gredo, te grešne in te nemarne tam v peklu gore! Kob’ biu jest poprej vedu, kej na duša košta, nisem greha biu delav, ne žaliti Boga. Kob’ bi jest poprej vedel, kak je v peklu hedo, sem blv delav pokoro, kje za zgruntat ni blo. Pa jaz nisem nič maru, neč alitu za to, po nemarnem sem zapravil mojo dušo iu telo! Zapisal Alojzij Filipič. Vsebina triindvajste in štiri ind vaj ste številke: LEPOSLOVNI ČLANKI: Vampir. Povest. Spihal dr. Prano Detelu. (Konec.) V Smrlinju. Spisal N. Velikonja. (Konec.) Domače živali. Spisal L. Koder. (Konec.) PESEM: Na večer včasih. (Anton Vodnik.) ZA NAŠE MALČKE: Po zimi. (Čaka Java Gradivik.) • IZ NAŠE KNJIŽEVNOSTI: Iz knjige Indijske pripovedke: Žolna in lev. TO IN ONO: Književnost in umetnost: Bibliograf. Trije labodje. Kres. Drobiž. Dva Gregorčičeva verza. Narodno blago: Skrita ura ’ma priti. SLIKA: Grad na Premu. MLADIKA Izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo Katoliško Tiskovno Društvo v Gorici. — Tiska Narodna Tiskarna v Gorici. — Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L. Denar se pošlje naprej. -Posamezne številke po 1 L. Za inozemstvo, tudi za Jugoslavijo, stane 20 L letno. Uredništvo in uprava je v ulici Carducci 4, Urejuje: FRANCE BEVK. ClTATELJEM! Naj čitatelii oproste, da zadnji zvezek »Mladike« ni tak. kot bi sami želeli. Manjka mu slik, ki smo jih morali odložiti poleg drugih stvari, da smo zaključili let-; nik. Ostala nam je dopolnilo spisa »Krizantema v gumbnici«, dr. Resovi spomini na S. Gregorčiča in še druge stvari, ki pridejo poleg novega, zanimivega gradiva v prvi številki, ki se že pripravlja, na vrsto. Naj oproste čitatelji tudi zamudi (sta; poskrbeli bomo, da takoj v začetku leta dohitimo zamudo, in bo list izhajal redno v lepši in povečani obliki. Enako i?Jna platnicah običajnega drobiža i. t. a. Prihodnjič vsega v obili meri. * *AAZ^!r9 (vsebi,,a) bo radi tehničnih tezkoč pridelano 1. štev. »Mladike«, ki 'o dobe vsi naročniki. Naj za zdaj oproste! Listi. »Čas«, znanstvena revija »Leonove družbe«, zvezek 1., prinaša sledečo vsebino: !. Razprave: Dante kot pesnik. Prof. dr. Josip Debevec, Ljubljana. — Verske,skrivnosti: Univ. doc. dr. Jan Fabijan, Ljubljana. — Rijeka: prof. dr. Binički, Senj. Einsteinova teorija relativnosti:' Eugel-bert Rakovec. — II. \x našega kulturnega življenja: Uvod v filozofijo. Spisal dr. France Veber. — Filozofija in sociologija. — Domoznan- -stvo. — Leposlovje. — Stenografija. -- Iz koledarske literature. — Nabožno slovstvo. Cas. Letnik XIII. St. 2.i Prof. Pa-l^Bu-trac: »Proti tadašnjem obliku parlamentarizma«; dr, Lambert Ehrlich:.',.»Prazgodovinski človek«: inž.'Dušan Sernec: »Misli o velepodjetju; dr. A. I).: »Narodov? zdravje v Slovcinji I. 1920«. — »Iz našega kulturnega življenja« je zlasti zanimiv in aktualen po dveli daljših razpravah dr. Al. Ušenčnika in dr. Jos. Srebrniča. Prvi razpravlja o »Dr. Ant. Mahniču in filozofiji sv. Tomaža Akvinskega« (121—130), drugi pa zavzema stališče »K problemu o rasi in veri v srbski pro-šlosti« (str. 130—141). Sledi pregled: »Rimske cerkve visoke šole« napisan od dr. J. T„ ki bi zanimal vsakega izobraženca ter strokovne ocene raznih publikacij iz domoznanstva, jezikoslovja in nabožnega, slovstva. Zvezek zaključuje »Kulturne drobtine«. Nove knjige. Cika Jova-Gradnik: Pisani oblaki. Izdala Tiskovna zadruga. Knjiga je za mladino. Vsebuje mladinske pesmi. Cankarjev zbornik. Izdala in založila Tiskovna zadruga.. Uredil dr. Joža Glonar. France Zbašnik: Pesnil Izdala iii založila Tiskovna zadruga. (Pesnji mladega, v vojni padlega pesnika.) France Bu in priporočljive. Umetniška trilogija. Alojzij Kreighcr. Ljubljana 1921. Samozaložba; - ( Tri enodejanke, zabeljene s satiro, ki odkriVajii del Cankarjevega umetniškega življenja.) V Gorici, dne 81. decembra 1921. Poštno tekoči račun št. 51 (fr I Adrija 44 € ..Čevljarska zadruga" v Mirno pri Gorici Edino domače podjetje te stroke Izdeluje In ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan. Čevlji našega izdelka so dejani lično in trpežno, ter se za izdelavo rabi samo prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena. Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu. Ako čevlji nimajo znamke, niso naš izdelek. Varstvena znamka. Čevlji našega izdelka se lahko riaroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: v Trata, Via Rettori, št. 1 blizu magistrata, v Gorici, Corco Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje „ADRIJA“ pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca moraio trgovci pokazati originalni, tiskani cenik »Čevljarske zadruge". V krajih kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. — Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino. Zadruga je izdala, nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno. Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov ; ,Čevjarska zadruga" v Mirnu pri Gorici. 99 MLADIKA V LETU 1922. • V novo leto stopamo. Ne bojimo se vabiti na naročbo, ker se zavedamo, da smo 'v polni meni (izpolnili svoje obljube. Podali smo svojim či-tateljem, kar smo največ in najboljšega mogli. Vemo sicer, da nismo zadovoljili vseh, ker to ni v človeški moči, toda vse pametne nasvete in ugovore smo in bomo vselej vpoštevali in izpolnjevali list do tiste popolnosti, ki bo v danih razmerah mogoča. Ob ti priliki ne bomo znova razvijali svojega programa, ki je vselej le papir, pnogram bodli življenje, žive potrebe, ki burkajo in razgibajo našo javnost. Treba nam je lista za družine naših preprostih ljudi in naše inteligence, treba je leposlovja, čtiva, ki plemeniti isrce, poučnega čtiva, ki bistri um, kulturnih člankov, ki dajejo hrano onim silam, ki se dvigajo izpod trde skorje širokih plasti in hrepene po luči. Poleg tega ne moremo zametovati tistega drobiža na platnicah, ki krajša večerne ure in ki tudi ni brez haska. Skušali bomo tudi zanaprej streči na vse strani, vgo-diti vsem zahtevam življenja in posebnih razmer, v katerih se nahajamo, izbirajoč pri tem najboljše gradivo, ki nam bo došlo. Uvodno povest nam je napisal Ivan Pregelj, prinašali jo bomo skozi celo leto. Po snovi je nadaljevanje ~>ovesti »Otroci solnca«, ki je izhajala svoj čas v »Dom in svetu«. — Alojzij Remec nam (je dal tudi šegavo pisano povest »Andrej Košuta«, ki bo tudi izhajala celo leto ih si bo gotovo pridobila obilo prijateljev. Poleg tega i-mamo mnogo manjših črtic. Naš urednik bo. napisal za vsako številko kratko po-vestiico iz bajnega siveta naših dedov, ki so živeli obdani od •samih strahov. Nekako pol med leposlovje in pol med poučno čtivo moremo tudi šteti snis »Brezen«, ^ki ga nam je dal Leopold Keber; v tem spisu bo ob kratkem vsa naša kulturna zgodovina, zabeljena s humorističnimi mesti. Imamo tudi več kratkih prevodov iz ruskega, francoskega, hrvatskega, italijanskega in drugih slovstev. Za poučni del imamo zanimive spise o italijanski litoraituiii, o Danteju (prof. dr. Budal), o Leonidu Andrejevu. Lojze Filipič nam je obljubil potopisne črtice iz Italije. Frančišek Pengov nam je poslal na- ravoslovne črtice, v slednji številki bo-; mo poleg tega predstavili tudi po en tuj' narod s slikami in sploh važne članke o: iznajdbah, odkritjih i. t. d. Tudi etični strani bomo posvetili več pozornosti kot doslej. Znamenite može naše preteklosti nam bosta orisala Venceslav Bele in dr.j Joža Lovrenčič. Glede pesmi bomo skrbeli, da bodo« dobili čitatelji kaj več pripovednega. Medi pesniki so nam dali obilo gradiva: Anton Vodnik, Stano Kosovel, Andrej Budal m drugi. »Zenski svet« ima svojo posebno u-3 rednico in bo zavzemal več prostora kot-doslej. Rubrika »Za naše malčke« bo prinašala pravljice, »Iz naše književnosti«] nas bo seznanjalo z vsemi novimi pojavil v jugosl. literaturi, ki morejo biti vsakemu izobražencu znani. »Listek-« bo povečal pažnjo poročilom o umetnosti, kritiki! in vsem onim zanimivostim, ki jih je treba registrirati. In platnice? Uganke, skrivalnica,I kratkočasnice, satira, nove knjige, listi,\ po možnosti šali, zdravstvo, gospodinj-'! stvo i. t. d. vse polno zabavnega in pouč-| nega drobiža za dom. • Ne smemo pozabiti tudi kulturni del vj lista, v katerem bodo sodelovali naši naj-J boljši delavci. Jasno je, da bo moral biti -po tem programu list znatno obširnejši.3 To in pa dejstvo, da se je med letom tisk j itak podražil, nas je prisililo, da smo mo-j rali zvišati naročnino za bore štiri lire, kar ;; bodo dobili naročnik' v popolnejši izdaji j lisia večkrat poplačano. List bo dobil tudi novo opremo. N o vej platnice nam je narisal g. profesor Spa- j capan, notranje je list opremil A,- Bucik. > Prepričani smo, da se bo mogel list glede i opreme meriti z vsako jugoslovansko re- j vi jo. Ne obljubljamo več kot moremo dati. : Mnogi so nam obljubili lepe prispevke, a dokler jih nimamo v rokah ne računimo nanje. Dali bomo, kar bo v naši moči, vi pa*nas podpirajte z naročevanjem in nabiranjem novih naročnikov. List more u-spevati le, če store naročniki in uredništvo, vsak svojo dolžnost. Zato vsi na delo! Prva številka novega letnika (je že pred vrati! »Mladika«. Uganke. VIZITKA. (Priobčil Domen). Ivan Grodnik Kaj je ta mož ? ANA6RAM. (Priobčil Domen.) 12 3) ob morju je mesto : držav oči obrača še vedno nase. 3 12 1 če tak tvoj pogum jej ne upaj na svobode čase. BESEDNA U6ANKA Iz naslednjih besedi zapomni si po dve zaporedni črki, ki ti dajo znan pregovor! Sila, žito, zima, kres, brat, kepa, okno, Oger. Rešitev glej naslednjo stran! Popravki k povesti ,.V Smrlinju*. stran: stolpec: vrsta: mesto: beri: 198 II. 8. od spodaj mari meni, 199 I. 31. „ zgoraj enih dveh, 214 I. 8. „ spodaj frovlja frodlja, 215 I. 21. „ zgoraj vedala vedela, 216 II. 10. „ spodaj plot pest, 232 I. 28. „ spodaj nikdar nikar. 233 I. 15. „ zgoraj tukaj? tukaj! 233 II. 10. „ zgoraj pamčt zame. 233 11. 22, „ spodaj frfulje frjule, 278 I. 8. „ zgoraj skoro Moro, 278 II. 18. „ zgoraj ad da, 279 I. 24. „ zgoraj Filcu Ziznu. 279 II. 10. „ spodaj In še, Nov odstavek : „In še.... 294 I. 6. „ zgoraj mesto „romali s“ ..romali otroci su 294 I. 18. „ tabaka tobaka, 294 II. 4. „ spodaj žarjavica žerja- vica, 331 I. 12. „ zgoraj skakala stokala 231 II. 26. „ „ „ skupnega crk- njenega, 232 II. 8. „ zgoraj kuhinji gor. in dol. kuhinji, 333 I. 11. „ spodaj postrelite postre- liti, 333 II. 6. „ zgoraj zabeglo zateglo, 333 II. 10. „ spodaj nezmernosti ne- marnosti, 333 H. 1.» spodaj žgočo žgočo, 334 11. 25. od zgoraj odveze obveze. .334 II. 26. „ „ šentjanžek šen- tjanževk, 335 I. 5 n zgoraj dala dela, 335 I. "26. „ Paj Saj, 336 II. 14. „ spodaj Kajru Jajrti, 337 I. l.„ zgoraj saj kaj, 237 I. 3.„ spodaj nakontam na- vrtam, 337 I. spodaj boš bo. Popravljene so samo one napake, ki spreminjajo bistvo, druge naj blagovolijo popraviti čitatelji sami. Nekaj za gospodinje. Pranje s pomočjo pinjenega mleka. Radi nerab-Ijenja rineno nastalo perilo nan/očimo' 3—4 dni v pinjenemu mleku, ga dobro izperemo 'in nato pe-remo kot drugo perilo. Madeže sadja, vina, da celo črnila odpravimo z' lahkoto iz bele ali pisane tkanine s pomočjo gornjega sredstva. Zamazane dele namočimo 3—4 dni v mleku in jih nato dobro izplaluiemo. Če madeži niso še popolnoma izginili, izperemo jih še z milom, oziroma zdrgnemo s sočno limono. Ta način snaženja naujugodneje v-pliva pri madežih, ki so še sveži. Snaženje volnenih odej. Rastopimo 125 g belega terpentin-salmiakovega mila v 12 1 gorke vode. Za snaženje belih volnenih odej dodamo še 3 žlice bora.vu, za pisanih nasprotno 3 žlice salmia-ka, nakar iste v tej raztopini operemo, •izplalmeino v gorki vodi in posušimo v senci. Madeže sadja odpravimo iz belega perila na prav lahek način. Napolnimo precej veliko posodo z vrelo vodo, v kateri smo raztopili mnogo sode in držimo zamazane dele perila nad soparo. Ma- ■ deži izginejo popolnoma, ne da bi bilo treba perilo še prati. Istotako priporočljivo je takozvano žveplja-nje. Nad zažganim žveplom razpnemo perilo z madeži sadja ali rdečega vina, da pridejo ž njimi v dofiko žvepleni plini, nakar dotična mesta v vodi dobro izplaluiemo. Gornje madeže snažimo lahko tudi na ta način,da jih dobro namažemo z glicerinom, ki ga čez nekaj časa v mlačni vodi dobro izperemo. Izšle so: France Bevk PESMI vez. L. 4’50. Broš. L. 3'50, Dobe se povsod. SIRITE K.je je zamorski kralj ? Rešitev ugank, REŠITEV VIZITKE. Vinogradnik. REŠITEV ANAGRAMA. Trst strt. Rešitev besedne uganke. Sila, žito, žima, kres, brat, kepa, okno, Oger. Laž ima kratke noge PflVEL HETZBflNDT OTVORITEV ZOBOZDRflVNlSKEGfl ATELJEJA SPREJEMA OD 9-12, 14-17 GORICA UL DANTE 12-PT PESEM O KMETU. »Moja mlada njiva, z čim naj te posejem, kar je zrn v Iiranu lahko vse preštejem!« Bo«: pa preko njive blagoslov razlil je: kar iz nič ie vzraslo težko, zlato bilje. »Moja mlada njiva, kaj hi zrnje tvoril: Saj bo z blagoslovom Bor te.spet ponosil!« Drugi so sejali — v sensi on posedal; ko so drugi želi, je debelo gledal. Franc Zbašnik, iz kijjfiige »Pesuni.« Goriška zveza zadrug in drušfev v registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., ■radije vsak delaviilk od 8. do 14» stranke se sprejemno le do poldneva. ..MLADIKO!“ Andrej Mavrič, ^4” Gorici, Gosposka ulica 11 (Via Carducci), se najtopleje priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročila, katere izvršuje točno in po znižanih cenah. — — — Skrivalnica. Veletržca z vinom BRflTfl flBUJfl gorica Via S Antonio 4 in na Kornu št. 8 (prej Kaučič) prodajata na debelo navadna : vipavska, istrska, briška, dalmatinska, furlanska in italijanska vina ; fina vina in šampanjce v butiljkah, maršalo ; raznovrstne likerje, kakor: Fernet Br&nca, Gognac ; razna Žganja (tudi na drobno), Vermouth in špirit. jjjjjgg____________ gi§g IM. Krainer 5 VELIKA ZALOGA MflHUFAKTURNEGA BLAGA Na drobno O Na debelo. GORICA, VIA RASTELLO 34—37. Volneno in bombažasto sukno | izlDSKl ~— za moške in ženske. ^ ^potrebščin za krojače Velika izbera perila, Sifona, razno- S _ in čilfiK/} - _ vrslnega plalna za rjuhe, - § 111 »IVIIJI, brisač vsake vrste, serviet, belih ing barvanih namiznih prtov g Qb| k za k d vsake velikosti, žepnih robcev, vol- S . ’ . nenega, bombažaslega in sukanega SBele barvane moSke blaga za blazine, volnene in js spodnje hlače. *^MI bombažaste odeje, bele in barvane S posteljne prevlake, z volno napol- S „ .. . njene in s klotom raznih barv, S Sprejemajo se tudi umerjena naro- volnenim porhatom, zefirjem, eta- Š ^ oblek in perila za moške, dame minom in batistom prevlečene odeje. S . in otroke. == S a i ~zz=i—r~ OOOOO— Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, v kateri je nad 100 kompletnih šob ^ priprostih in najfinejših. Kompletne spalnice od 1000 Lir naprej. Za obilen obisk se priporoča Anton. Breščak Via Carducci 14 (Gosposka ulica). 00«HK>- OOOOOOOO »C/3 o o i--2^ " > ra ~ n o ±c