Pavle Hrafiovfki, Jomuefta, kako lepo! kako prijasnol' (Beri flran 20.) TROJE Ljubesnivih otrok. Tri vefele pripovedi s a otroke. I. Pavle Hraltovfki. V’ Z e 1 o v 2 i 183 8. Natifnil ino na prodaj ima Jancs Leon. Pavle Hraftovfki, t S r e z h a Boga prav fposnati. Poved is pifern Krifhtofa e S h m i d a, p o f 1 o v e n i 1 Matija M a j f Silan. O t r o z i! JLJ oga prav fp osnovali je nar vezhi frezha sa vaf j zhudne boshje dela prcmifhlovati vafhe nar vezhi vefelje j Boga sa vfe dobrote hvalili, flarejfhe in redilele pa lepo vbbgali, lo je va- fha nar vezhi dolshnoft. Kdor lega ne flori, fe mu ne godi dobro na fveli. Olrozi, ki ne vbogajo radi, dobijo hitro pifano fh.udoj mater j nehvuleshne otroke plu¬ je vrata po petah lolzhejo ; takim fe pa ker- vgva fhiba [pleta, ki Bogu rudi ne flushijo. Oh kako flrufhno je lo ! Molile rudi, vbdgajfe lepo fvoje flarifhe, de bole dolgo shiveli in vam bo dobro na semlji. A ko meni ne verjamete, poglejte kako fe je Pavletu Hraftovfklinu godilo , ino bodite pridni kakor on. i« I. Otroke varovati je angeljfko opravilo. * red nekaj flo letarai fta shivela knes La¬ di! lav iiio knesinja Katarina v’Hraftovizi na (Vo¬ lim ftarim pa prav lepim gradi bliso velike do¬ brave. Le farno eniga finka fta imela, ki mn je bilo Pavle ime, neshniga (V.hedniga) ino sa- liga pobizha, kteriga fta preferzhno ljubila. Pa fhe prej, ko je otrok govoriti sazhel, fo morli blagi knes fe V boj podati. Bogabojezha go- ipa fo oftali doma, ino ker gofpoda ni bilo, nifo imeli drujiga velelja, kakor fvojiga raaliga Pav¬ leta. Otroka lepo isrediti fo fi terdno predvseli ino shelni na tifto vefelo vuro raillili, de bi, saliga pobizha na rokah, fvojimu dragimu mo- shu naproti hiteli. Neki vezher fedijo gofpa v’ jifpi ino dershi- jo otroka na krili. Jerza peflinza (pefterna) ftojisraven, jigra s’ otrokam ino mu podaja zve- tezhe roskiae. Pobizh grabi fineje s’ malimi ra-* 6 kizami po roshizah, tudi mati fe dobre volje mtisijo ino fe vefelijo nad vefeljam fvojiga otroka. Vtem perhiti v’jilpo flushavnik, ki je s’kne- sam v’ voj ( ko fhel, ino pove, de fo knes slo ranjeni ^ ino de pred fmertjo, ktera je morebiti bliso , lhe shelijo fvojp sheno videti. Gofpa zelo obledijo od ftraha ino tako trepetajo, de lkorej ne morejo vezh otroka na rokah dershati. Kader poflanez vidi, kako fo fe gofpa grosno vftrafhili, jih tolashi ino pravi, de gofpod knes dro fhe lehko osdravijo ; pa alj jih hozhejo 1 he shivih najti, je potreba de fe urno nozh ino den pelajo. Per tej prizhi fe gofpa na pot odpra¬ vijo. Vsemejo otroka na roke ino bridko jokajo. „Oh ti ljuba moja ptizhiza!“ sdihujejo, ,,ti lhe ne vefh, sakaj tvoja mati grenke folse preliva! Ti vbogo dete, ozheta l i sgubilo, l he poprej, ko fi jih posnalo. . Oh kako teshko te doma pu- ftiin, kako rada bi te v’tabori) s’ feboj vsela, pa ni mogozh, ker je pot tak dalj n ino teshaven!^ ,,Ljuba moja Jerza“ rezhejo gofpa, ter fe k’ dezhelzi obernejo, „tebi srozhim, kar je meni nar ljubfhiga na (veti. jSkerbno varvaj otroka, ne pufli ga famiga, lhe tedaj nikar kader fpi. Olkerbluj ga, kakor bi jes sraven Hala. ^Sprehajaj fe sh’njim ob vfakim jafnim dni, pofebno v jutrih po verti taj in fem. Sapoj mu kako pefemzo, govori sh’njim, pokashi mu *) Tabor fe sove vojfkini grad , v' katerim fe fov- rashniku branijo. 7 vezhbart roshiz ino drugih lepih rezhi. Ne da¬ jaj mu nizh v’ peft, kar bi mu bilo lehko ne¬ varno, de bi fe dregnil alj kaj fhkodliviga po- sherl. Ne podftopi fe, de bi ga ger-do ’mela, ne jesi fe sh’njim j faj vefh, de je le otrok, de fi pomagati fam ne more. Otroke varova¬ ti je angeljfko opravilo! — Kljuzhariza, kteri fim zelo pohifhtvo sarozhila, mi she bo pove¬ dala, alj fi dro ftorila, kakor ti vkashem alj kar. Obljubi mi, de ne bolh mojih befed po- sabila, de faj sa otroka ne bom prevezh fker- bela. Ne bo je vure, de bi nasaj ne miflila, ino frezhno k’ domu fpet priti shelela. Alj mi tedaj otroka sdraviga ino vefeliga podafh, bom te tudi lepo poplazhala. Tudi bom ti nekaj prav lepiga s’feboj prinefla, de te bo vefelilo.j 4 Jerza vfe obljubi. Gofpa poljubijo otroka, ga poshegnajo, loisnate ozhi proti nebefam povsdignejo ino dolgo na tihoma svefto molijo 5 po tem podajo otroka Jerzi v’ roke, fe vfedejo v’ kozhijo ino fhe tilli vezher s'mrakam , ko fe je ravno huda kurja priblishovala , kozhija is pred grada sderzhi. Drushina ino kmetje fe ga njimi jokajo. 8 11 . Is majhne nepakorfhine velika nefrezha. Jerza je bila vborna firotiza na kmetih doma. Pridna bogabojezha dezhelza je bila, vefeliga ferza ino sdrave 1'mage (jvonvidenja) ko mleko in kri, Sato lo jo gofpa malimu Pavle¬ tu sa peliinzo vseli. Brumna dekelza je vfe svefto'dopolnovala, kar fo ji gofpa vkasali, ino ni je minilo vare, de bi fe ne bila (pomnila njihovih befed, sakaj knesinjo je kakor IVojo nar vezhi dobrotnizo ljubila, ino tudi s’ Jju- besnivim otrozhizhara veliko vefelje imela, she zelo sdaj je mil lila, de bo nekdaj njeni gofpod. Ob nekim dni fedi Jerza sraven sibelze per otroku in > nogovize plete {Thtnnfe fhtrika). Otnik pa fladko fpi. Sibelo je okolj saglavja s vertnizami nateknila ino oleplhala, de bi dete, kakor le sbadi , hitro kaj lepiga sagledalo. Bel gofpoiki pajzholan, je otroku zhres obli- zhje raspet (rasgernjen), de bi ga kaka muhi- za ne sbndila — ino lepfhi ino salfhi kakor zvetezhe vertnize, fo rudezhe iiza fpijozhiga otroka is pod tenkiga pajzholaua miglale, V’ tem pridejo nesnani godzi, fe pred gra- fhinfkimi vratami vftavijo ino sagodejo. Dru- shina zeliga grada perhiti' gledat! — godze v’ 9 fpodno jifpo poklizhejo, de bi, ker ravno go- fpode ni doma, sarajaii ino dobre volje bi!i. Jerzo 1'izer ni vdershalo alj fo le gofli sazhiv- kaie, dnef pa vender per sibelzi fpijozhiga otro¬ ka oftane, ker fe (pomni, de fo ji gofpa otro¬ ka sapuftiti terdno prepovedali. Sdaj perleti Jurko, ki fe je na vertnarfko vuzhil, naglo- ma k’ Jerzi v’ jifpo, ,,Pojdi Jerza, u pravi, ,,pojdi lhe ti dol ta j. Tako je vefelo, ko v’ nebel ih. Ni sa verjeti, kako je lepo. Takih godzov fhe vfe mojo shive dni nifim 1’lifhal. Jeden ima zitre ino tako grosno brenka, le zhuda, de fe ne rasfiplejo. Neki pobizh gode tudi prav resno, ino neki velik bunjaft (napih- nen) zhlovek tako niozhno trobenta, de (he dolgo potle v’ vufhetih berni; fhe gofle fe fko- ri ne llifhijo ! Pojdi berfh dol taj, pojdi!“ Jer- za odgovori, de otroka (he dobe ne fme famiga sapuftiti. „Ne bodi tako otrozhja , a rezhe sa- nikern sapeljivez. ,,Ja dro ne bolh farna ti taka fvetniza. ,Saj otrok Ipi, ino fpati mu vender pomagati ne morefh. Pojdi, pojdi! ne brani fe tako mozhno. Beri h pridefh fpet na- saj. Le eden raj, koj enobart fe safukajva. 4 ' 4 Jerza fe da pregovoriti ino gre s’tefnim fer- zam sh njim rajat. Pa nizh ni imela praviga vefelja. Je she otla vfmukniti, pa drugi fo jo fpet vdershali, sadnizh jim vtezhe ino hiti k’si¬ beizi maliga njej isrozheniga otrozhizha. Pa koljka groša jo obleti! Sibelza je praš¬ na! Otroka v’nobenim kraji videti ni. t Se li- 10 zer dro fpet potolashi ino mifli, de kdo domazhih ljudi fe le norzhuje sh’njo, ino je otroka v’ka¬ ko drugo poftel poloshil, de bi jo oftrafhil. Pa she to ji dela tefno, kader mifli debi gofpa to lehko svedili. Od jifpe do jifpe hiti vfe preober- ne, pa ni duha ne fluha od otroka. Taka lila jo ima, de ji ni preftati. Let 1 v’ fpodno jifpo ino savpije med rajavze: „!Vlaliga gofpodizha ni v’sibeli; kdo is med vaf je mene tako oftrafhil, ino otroka vsel ? a Pa nihzhe ne ve nizh od * pobizha 5 ni prilhlo zhloveka od raja is jifpe. Per tej prizhi henja raj. Godzi omolknejo ino odidejo; fhe toljkaj ne pozhakajo, de bi fe jim kaj v’gofli dalo. Vfi kar je jih v’ jifpi oftrafhe- ni v’sgorno jifpo hitijo, vfe prejifhejo ino pre- vershejo. Sdaj sagledajo, de rasun otroka fhe vezh drugih rezili menka. Vfaki je lehko mi- flil, de je otrok vkradep. Kratko poprej je bilo v’ gradi farno vefelje, sdaj fe pa drujiga ne fiifhi, kakor jok ino sdi- hovanje. Tako milo in shaloftno je, kakor bi merlizha v’ hifhi imeli. „Oh, de fe Bogu vfmili ! u joka kljuzhariza ino veka na glaf, ,,oh vboga gofpa —'kaka fila bode fhe,le njim, kader bojo nefrezho svedili! Oh ta jih bo pokopala !“ Jerza pa fkori obvupa; v’per vi m ftrahi bi vfhla, ino morebiti zelo v’vodo fkozhila, alj jo drugi ne befo vdershali.,,Oh ti moj Bog,“ je vezhbart s’ pobitim ferzam sajokala, , ; kdo bi bil verjel, de *) Tako fe po Silanfko re*he. 11 taka mala nepokorfhina , tako ftr&fhno nefrezho sa feboj privlezheK 4 III. Nar vezhi materna slialolt. Ravno ko vfi gralhinzhani oflrafheni ino smel hani j >kaje v’ otrofhkej jifpizi dojijo , ko Jerza ravno vfa shaloftna s’ oteklimi ozhtai ino rastrefhenmi lafmi per prasnej sibelzi zhepi ino okolj nje po tleh vertnize, ki fo kratko poprej sibelo z i ral e, vfe rastrofhene ino poteptane le- shijo, v’tem fe nagloma jifpne duri odpro ino — gofpa ftopijo v’ jifpo. Gofpod knes nifo bili tako slo ranjeni, ka¬ kor fe je spervenja vidilo. Kakor hitro le je shhijiini na bolji nagnilo , fe gofpa proti domu vernejo; sakaj njih ino tudi knesa je otrok fker- bel j ino radi bi gofpa bli poprej ko mogozhe fpet k’fvojimu otroku prifhli. Koj is kozbije io fkozbili ino hiteli v’jifpo, de bi fvojiga ma- liga ljubzheka objeli. Gofpo sagledati vfi v’jifpi od ftraha okam¬ nijo. Jerza na glaf sajoka: „Jesuf in diviza Marija pomaj meni ino njim! u — Trepetaje vgledajo gofpa blede oblizhja — ovekane ino sabrekle (otezhene)ozhi — Jerzo vfo shaloft- no — sibelzo prašno. Isprafhujejo mnogoterih rezhi, pa nihzher fe De podftopi odgovoriti. 4 Strah 18 ino groša blago gofpo obleta, ker fo v’ftrahu, alj otrok dro fhe shivi. Kader sadnizh nefre- zho na pol svedo, na pol ti jo pa mil'!ijo — jiin je ravno tako, kakor bi fe semlja ino ne¬ bo nad njih sifula; flabo jim pride de omedlijo, ino na t!e bi bii padli, zhe ne befo (zhe bi ne bili} drugi jim perfkozhili, jih vdershat. ,,Oh moj Bog, moj Bog!^ jokaje sdihujejo kader fpet farni k’ febi pridejo, „kako grenko terplenje li mi potlali O moj otrok, moj otrok, moj ljubi otrok! Oh moj inosh , moj dragi mosh! Vezhi bolezhino ti bo liorila ta nefrezha, kakor raezhi fovrashnikovi! - Oh ti ljubi moj mali Pavle, kje file sJajKomu fi prifhel v’ peil! Joj me¬ ni! alj bi ti od rasbojnikov odpelan, med nje- mi bres nauka, bres lepiga sadershanja isra- fel — she mifliti tega je me ftrah! Vezhi ne¬ frezha bi bla, kakor de bi bil vmerl. Oh raj- fhi bi vender jokala na tvojim malim pokopi. Bil bi tedaj šali angela pred fedesham boshjim ino jes bi fe tolashila- s’ tem, dete fpet nekdaj bora vidila tam v’ vezhnofti! Pa fhe tega sad- niga troihta sdaj nimam. Oh kaj bo is tebe med takimi ljudmi? :f „Oh moj Bog! u zhres en zhaf fpet sajo- kajo, na ile pokleknejo ino roke povsdigvaje ozhi proti nebi obernejo, ter fe jim folse po iizhefah (lizali} vdirajo: ,,Oh miloftlivi Bog! ti pribeshalifhe vfih revnih! Jes otroka sdaj ne morem na fvojim n aro zh ji peftovati, pa tvoja m >gozhna roka ga lehko vfiga hudiga obvarje. 13 Jes ne vdm v' kterim divjim gojsdi, v’ kterim rasbojnfkim berlogi de fe snajde, pa tvojo vfe- gavidejozhe oko ga vidi, naj je slie kjerkolj hozhe. Jes ga ne morem vezh lepo imeti; pa ti, ino le farno ti ga lehko ofkerbifh. t Saj fhe mladih vran le vfmililh, ki po jedi zhver- kajo — oh vfmili fe fhe tega otrozhizha, ki gotovo jcika 5 veka ino po materi hrepeni. — Mene pa ino mojiga mosha s’tvojo miloftjo pod¬ piraj , de le to teshavo preshiviva ! De fo lih 1'izer farno lehkoshivi ino hudobni ljudi krivi, de fmo otroka sgubili — vender fi ti pripuftil, de fe je taka sgodila. Ti li tako obernil; tebi otroka , de lih s’ shaloftnim , vender s’ savupli- vim ferzam v’dar prinefem. Gotovo vera, de tudi le to shaloft mi bofh nekdaj v’ vefelje fpremenil. ££ Tako fe shaloftna gofpa farni to- lashijo. Jerza je pa bres vfe tolashbe. Pred go- fpo je pokleknila ino jih sa odpufhanje profila rekozh: „Oh de di bilo mogozh, rada bi vfe preterpela, de bi le otroka fpet najfhli. t Sto- rite s’menoj karkolj hozhete; tudi vmerjem ra- da. £i Gofpa ji odpuftijo. „Ker te tako mozh- no grdva, ti odpuftim, ££ fo djali, „nizh fe ti ne bo hudiga ftorilo. Pa sdaj farna vidifh, de fim dobro miflila, ino tebi le, kar je bilo prav, vkasala: sdaj is farno fvoje fkufhnje vefh, kako nefrezho napravi nepokorn ino lehkoshiv alj bresfkerben zhlovek, ki sa vefe- lovanjam fili. »Sa naf je vfo vefelje na tem 14 fveti minulo, kakor vertnize, ki tule vedle ino raspipane po tleh lesho.“ Kader je gofpej pervi ftrah minil, ino fo svedili, de je otrok ihe le pred okolj dveh urah sibnil (sginil) fo hitro veliko ljudi ga jiikat raspoflali. Pa poflanz sa poilanzam pride damo : vfakimu tezhe Jerza naproti, ino vfakobart fe fpet vnovizh rasjoka, kader flilhi de otroka nifo najfhli. Sadnizh pride tudi po- j ledni. Od otroka ni bilo ne duha ne fluha, ino .ferža od vtkan ja fkori oflepi. t Szhafania feje 1'izer dro nekoljko potolashila, pa bila je vef zhaf slo bleda ino je pohajala po gradi kakor fenza. Vfakimu fe je vfmilila. Nekiga dnu je siknila ino noben zhlovek ni vedel kam. IV. Tolovajfki berlog, .Stara ziganka je otroka vnefla, oftudna Laba, ki je imela lafe zherne ko vogel, ob- lizbje pa samodrelo, romenkaft-rufo. Vrasila ino prerokvala je ljudem, jih goljfala ino okrad¬ eta. Drnshini vrasit je she poprej nekiga dni v’grad prifhla , ino je vle na tenko ogle¬ dala. Pogovorila fe je s’ ftavejl him godzain, ino te zhaf, dokler fo vfi grafhinzhani v’fpodnej jifpi godze poflulhali, je ziganka lkos sadne durzi, ki jih je vertnarlki fant sapreti posabil, v’ vert perlesla, ino po voskih fkrivnih ftopnjah 15 alj fhtengah , ki je malokdaj kdo po nih hodil, je zelo v' otrofhko jifpizo prifhla, je otroka ino fhe drugih rezhi, kar je jih lehko naglo- ma pograbila, vkradla, ino fpet fkos vert, ka¬ kor veter v’ blishno dobravo vtekla. Tam je s’ otrokam do mraka v’ germovji sakrita zhepela. Ob terdi nozhi fe je dalej po¬ brala ino otroka s’ feboj nefla. Le po famotnih ino nesnanih ftesah je hodila. ,S’ shivesham fe je dobro prefkerbela. Po dnd fe je sakrivala med kofhato germovje, alj pa v’ belo shito, ino tako je prifhla delezh delezh med planine. Tam je bil globoko pod semljo grosen berlog, is kateriga fo nekdaj rudo iskopavali, sdaj je bil pa she sapufhen, ino jame fo bile na pol she safute. Jama v’ berlog je bila med fkalov- jam sakrita, ino s’kofbatim germovjam tako sarafhena, de fe ni bilo potreba bati, de bi kdo pot v’berlog najfhel. Dolgo zhafa je zi- ganka fkos pezhovje, germovje ino robidje lasila, sadnizh pride k' shelesnim vratam, jih odpre s’ kljuzham, ki ga per febi ima, ino ho¬ di po jami le globokejfhi ino globokejfhi v’ semljo, dobre mere zelo uro, ino pride sadnizh v’ berlog. V’ tem berlogi fo rasbojniki ftanovali. Tu- kej fo fe fkrivali, de bi jih gofpofhina ne vje- li 5 tukej fo tudi hranovali v’ velikih teshkih fkrinjah vkradeno blago — veliko prelepih ob- lazhil ino predrage pofode, slata, Irebra, shlah- 16 nih kamenov ino biferov. Rasbojniki, firafhni moshaki ino divji bradazi, fo ravno v' berlogi okrog na tleh fedeli, pijanzhovali, tabak kadili ino kvartali, ko je ziganka s’otrokam prilhla. 4 Silno fo fe rasvelelili, ker fo svedili deje le to dete Pavle, toladi knes Hraftovfki, ino mozhno fo ziganko hvalili, de ga je vnfefla. She dav¬ no fo sheieli otroka imenitnih gofpofkih ftari- i hov v'peft dobiti. ,,Pridna fi bila ftara, prid¬ na \ u jo pohvali vifhi rasbojnikov, ,,sdaj fmo lehko bres lkerbi. Alj koga nafhih vjemejo, naj le proti, de bomo mi drugi, kakor fmo fi obljubili, otroka ftrafhno pomandrali, kakor hitro svemo, de fe je nafhimu tovarfhu kaj hudiga florilo. Ino obljubim, nizh mu ne bojo ftorili, ino ga bojo morebiti zelo fpet ispuftili.‘ { Tolovajlki poglavar je po tem vkasal ziganki, ki je tolovajam kuhala, ino jih gofpodinila, de naj sa otroka lepo fkerbi, de ne sboli, alj ze¬ lo ne vmerje. V’ le tem grosnim berlogi pride šali pobizh k’ pameti ino sazhne govoriti. Kar fe je sh'ujim v’ pervih letah njegoviga shivlenja godilo , je vfe zhifto posabil, nizh ni vedel vezh od fon- za od lune, ino zeliga lepiga fveta. Beliga dne nikolj ni perfjalo v’toti ftrafhni kraj. Le ena lampiza je vifila na fredi zherniga in faj- naftiga berloga, ino je zheshala (berlela) nozh in den, de fo fe zherne ikalnate ftene nekoljko vidile. Shivesha jim pa nikolj ni menkalo* Rasbojniki fo prinefli kruha, mefa, fozhivja 17 pofebno takih jedi, ki fe lehko hranijo, ino tudi vina dovolj. V’ berlogi v’ koti je Ital velik fod, ki fo ga vezhbart s’ prizhno vodoj napol¬ nili , ki jim je bil tukej pod semljo mefto ftu- denza. Ker fo pa delezh morli po vodo hoditi, je ziganka lkerbno vode varovala ino malimu terdno sakretovala (vkasovala} , de naj pipo vfakobart dobro safuzhe, Sa podel fo imeli nekaj na tleh naftlaniga bizja, zhres ktero fo predra¬ ge pletenize pogernili. Ziganka je sa pobizha lepo fkerbela. Jefti je mu dajala obilno; pa v'dobrim ga nikolj ni poduzhila. Fantizh fe ni vuzhil ne brati, ne pifati, tudi med temi rasvujsdanimi ljudmi ni¬ kolj ni flilhal befedize od Boga. Le farno eden tolovajev j 1 he mlad , fin pridnih ino pofhtenih ftarfhov , kteriga je kvartanje ino druga jigra v’to nefrezhno shivlenje sapeljala, je rad s ma¬ lim fe pezhal, ino mu vfakobart, kader je k' domu prifhel , kaj s’feboj prinefel, de bi sa kratek zhaf imel. Dal je mu tudi vfih fort le- fenih, lepo obdelanih ino oprishanih alj pifanih jigrazh, tudi podobo, na kteri je bla namalana paltirfka hifhiza, velika truma ovez ino "paftir s’ paftirfkim pefam ; potlej podobo lepiga verta s’ vfih shlaht deblami! na kterih fe je romeno ino zhernelo (rudezho) fadje vidilo ; tudi maj- liino ogledalo, ino vezli drujih otrozbjih rezhf. Neki den mu je kupil majhino pifhalzo, ino ga je navuzhil kratko pefem sapifkati; drugokrat mu fpet prinefe svesik alj pufhelz ftorjenih 2 18 rosh, ino mu pokashe, kako fi tudi lehko fara is popirja roshiz is resi a, jih sveshe ino potlej pobarva. Mnogotero uro je mali fedel ino ii s’ tein kratek zhaf delal. Med vfemi jigrazhami je pa pobi/.hu nar ljubihi bila talhkiza s’podobo njegove matere, gofpe Hraftovlke. Ziganka je jo s’ otrokam vred v’ Hraftovzu vmedla. Neis- rezheno lepa je bila, s’ slatam obdelana ino okrog s'predragimi kamenzi obloshena. Zigan¬ ka jo mu tafhkizo alj tabelzo dro dala , kader je bila pofebno dobre volje , pa fe je le malok¬ daj sgodilo , ino fhe tedaj je mu jo le sa kaj maliga puftila. .. ; ^ s .•V • hi: '. i 'i -h •'/»H Mladi tolovaj je podobo vezhbatt ogledo¬ val, fe sraven. na fvojo mater fpomnil, ino folse fo ga polile ; sakaj vfakobart je mu blo milo per ferzi. ,,Vbogi otrok , a je miflil fam per febi, „grosovitno je vender bilo , tie fo te tvojej ljubesnivi materi vkradli. Koljko bo- lji bi imel per njej, kakor v’ tem grosnim pre- bivaljfhi! — Ino kako tvoja mati po tebi sha- luje! Ob de bi te samogel njej nasaj perpe- Ijati — kako is ferza bi rad ftoril! Pa jes fim fam le kakor vjetnik. ,Stokrat bi bil she vtekel, de bi tovarlhi mi vezh savupali, ino nikar tako lkerbno na me ne pasili. u On fe je s 1 pobizham od mnogoterih rezhi pogovarjal, je mu pravil, sdaj od tega, sdaj od kaj drujiga, kar je otroka rasvefelilo ino ga podvuahiloj pa od JBoga ino od vezhnofti 19 ni nikolj fmel govoriti; kaj takiga fe ni fmel podftopiti savolj dragih rasbojnikov, sakaj oni fo fe v figa bali, kar bi njih fpijozho veft lehko is grefhniga fpanja shodilo. Pavle fkuii t tez hi.. Kader je pobizh she nektdjko ftarejfhi ino pametnejfhi, ga mozhno mika svedeti, ka- ino kaj moshi toljkobart grejo. She vezhkrat jih je profil , de bi ga s'feboj vseli; pa vfa- kobart fo mu hude volje odgovorili, de sdaj ne fme sh’njimi, rajfhi drugokrat. JVekiga dne fo fe fpet kraft vsdignili. .Stara ziganka, she bolj flaba v’ nogah, je vfelej doma oftala, ino je bila sa shiviga fantizha prav flaba drufhtva. Bila je vfelej slo nevoljna, ino ker fo jo ozki bo¬ lele, je fedela sa seleniiu fenzhilam, de ji ni blo prevezh ofrezheno, je ravnala (kerpala alj blekala) tiare oblazhiia, alj pa jo Ihtela dnar- je , ino ni perzbeknila alj zhmerknila befedize. Potlej fe je pa fpet vlegla ino po žele ure der- njohala alj fmerzhila. Nekiga dne, kader je fpet terdno safpala, fe (lori fantizh lerzhea, pershge fvezho ino gre po temni jami, po kteri fo rasbojniki vfa- kobart odfhli, le dalj ino dalj naprej, ino pri¬ de sadnizh k’shelesnim vratam. Pa ni jih sa- 20 mogel odpreti, mozhno fo lile saki en je ne V ve¬ likim pleham. Shaloften fe fpet verne nasaj. Od te prodorne jame je ihe vezh drugih bolj voskih jam peljalo dro žele ure pod semljo naprej. Nasaj grede, fe poda fantizh v’ pervo jamo, ki jo sagleda. Kader she dolgo zhafa hodi ino mu she fvezha smenkuje ino vgafnuje, fe 'mu sdi, kakor bi od delezh nekako luzh vidil. Radoveden kaj de je, gre proti fvetlobi. Rudezhkada fvetloba le vezhi ino vezhi prihaja^ tako de je gorezhimu kolefu podobna. t Serzhno gre naprej, ino kmalo ftoji pred raspoz.henoj fkaloj, Ikos ktero je ravno mlado jutro fvitalo, ino kjer fe je lehko is jame pod milo nebo pril hlo — le farno pofkozhil je fantizh, ino fehe je bil is gerde temne jame. Ki dopovedati vefelja, kte'ro je obzhutil, kader je pervokrat is temniga podsemljenlkiga kraja na selen travnik ftopii, ino lepo pruno alj plavo nebo vidil. Lepo poletno jutro je bio, jafno ko svon. Sonze ravno is sagore vdaja, ino s’ fvojo prijasno fvetlobo planine ino gojsde obfije, roshize difhezhe po planjavah zveto, ptizhize vefele na vejizah ino v’ germizhah po¬ jo , in fpodej v' dolini ie vidi tvetla jesera, ogledalu zelo podobna. Pobizh od vefelja okara¬ ni; sdi fe mu, kakor bi fe bil is dolgiga ter- diga fpanja sbudi!, ino je vef omamjen. Ki fe mogel nagledati — dolgo zhafa ni pregovoril befedize. Sadnizh fe sazhudi: „Kam lim le prifhel? Kaka fhirjava je tu, kaka vifokoft ! 21 Jomneda, kako lepo — kako prijasno je vfe! <£ Ino fe fpet sagleda sdaj v’ vifok dob alj hraft, srlaj v’ fkalovje s' selenimi jedlami (jel¬ kami) kolhato obratheno, sdaj ogleduje fpet lvetlo jesero, sdaj zvetezh germzhizh divjih vertniz. Sdaj perplava fon/,e zhres goro ino obfije oblake na nebi de fe Cvetijo., kakor farno slato. , Terdno jih gleda fantizh ino meni, de ogenj is sa gore hlapa ino sa pravo mifli, de fe obla¬ ki, ki jih pervokrat vidi, vnemajo. Ne od- raekne ozhi— dokler ne perplava romeno okro¬ glo fonze zhres hribe. ,,Kaj pa je to ? Zhud- na luzh je ta! u pravi fantizh ino ftoji in gle¬ da — dokler ga velika fvetloba ne perfili ozhi v’ ftran oberniti. Po tem nekoljko tam okolj pohaja; fe (ko- rej ne vupa pVedopiti, kerfe boji lepih roshiz, ki jih je bilo vfe nafjano , poteptati. Naglo sa¬ gleda inajhino jagne pod zvetezhim germizham leshati. „Jomnafa , jomnafa , ovzhiza , ovzhi- za!“ savpije od famiga vefelja. Hitro gre ta j, ino jo pogladi. Jagne fe sgene, vdane ino sableja. Mali vef plah odftopi. „Kaj je pa to ?‘ £ fe sazhudi. „Relniza, de shivi! tudi hodi — fhe glal ima! Moje fo vfe mutade, Ihe ena ni shiva ino fe ne smesi. Joj ta je zhudna? Kdo je^le dvarzo oshive!? t£ Rad bi fe bil s’shivin- zo pogovarjal ; mnogoterih rezhi jo vprafha -— ino je sadnizh prav nevoljn , ker mu vlakobart le sableja, de jagncta ne saftopi. 22 Sdaj pride ovzharezh, sal mladensh; nje¬ govi laf i fo bili romenkafti, lizhefa pa ko mleko in kri. Jagnefa je pogrefhil ino ga ji- fkal. Dolgo zhafa je otroka pollufhal ino ni vedel, kaj bi od njega millil. Pobizh (e s’ pervenja mladenzha vftrafhi. Ker ga pa ovzha¬ rezh lepo nagovori, otrok ferzbneji prihaja. ,.Joj kako l'i lep ! u rezhe ovzharezhu. ,,Ino povej mi vender 44 , govori delj ino s’obema ro¬ kama na nebo ino semljo kashe, ,,a!j je le te proftorn berlog tvoj ? Alj bi ne fmel tu per tebi ino tvojej bvzhizi oftati ? 44 Ovzharezh otroka ni saflopil, menil je, de je otrok hudovemen, de fe mu na pameti mefha. Vprafhaga, kako je tukej fem pril he!. Ker pa mali pove, de je is semlje perkopazal, ino sazhne praviti od tiare ino od bradazov — fe ovzharezh sboji, ino groša ga obleti. Ker fe mu otrok vfmili, ga vseme na eno roko , s’ drugo prime jagne ino hiti od tiftod, kakor bi mu bili rasbojniki she sa petami. VI. Pufhavnikova liifhiza. Med gorami fo shiveli tiar, prav zhaftitliv pufhavnik, she zhres ofemred let tiari fo bili, ino savolj njihove saftopnofti ino bogabojezlmo- fti fo jim vfi daljzh okolj le ozhe Gregor re- kali. K’ temu moshu je ovzharezh miflil ?s otroka sapufheniga fpraviii. Pufhavnik nifo deljzh od tiftoid prebivali, njihova hifhiza je ftala pod goroj sraven jcsere, kjer je bilo tako prijasno, kakor v'raji. Njihova bajtiza je bila med kofhatim faduncfnim drevjam v’ fre- di verta , v’ kterirn fo prelepe ms h e zvetele ino shlahtno selifhe rafio; (treba je pa bila is fme- rekovib. fhkorj (torjena ino s’ rnehaai obrafhena. Na enej (trsni hifhize je bil vinograd, na vunej (trani pa njiviza s’ belim s hi tam, ino kje'r je The fizer med ikaiovjam prodora bilo, je dalji kako fadunofno deblo, alj kak germizh s' shlah- nimi jagodi. Na Tkali, ktera je mozhno na je- sero vifilj*, je ftala majhina zerkvi/.a s'voskirn turenzhain, kamor fo po is Ikale isfekanili ftop-« njah alj ihtengah hodili. Zhaditliv (larzhek ravno v’ verti na lefeni klopi pod jabelko fedijo, kjer fe je lepo na jesero vidilo , kader ovzharezh pobizha k’ njim perpelja. Velike bukve, is kterih To svelto mo¬ lili, (o leshale pred njemi na misizi. Lati, kar fo jih The imeii na plefhivi glavi, s' dolgo brado vred, fo bil beli ko fneg, njihove liza pa rudezhe, kakor bi bili nar bolj mladenzh. Vef perljuden vftanejo, njeju posdravijo ino svelto pofluThajo ovzharezha, kar feje sgo- dilo, ino vpraThajo pobizha, kako mu je ime ino ga prijasno na roke vsemejo. Njim fe je hitro sdelo , de fo otroka rasbojniki imenitnim gofpoTkim ftarifham vkradli. „Naj oltane mali 24 per menifo rekli ovzharezhu, ,,ino s d a j fhe P nikomur befedize ne povej. Vupam njegovih f\ ftarejlhov The isbarati; ino tukej ga rasbojniki nar menji dobijo. Bojijo fe moje hithize, ko shiviga ognja. Slata ino frebra per meni ni p dobiti, sa dobre fvete alj rate ino opomino- "V vanje, ki fo fizer fhe vczh vredni kakor slato z ino frebro , jim pa mar ni. u K'Pavletu fo pa ir rekli: ..Bog te fprimi mali! Od sdaj bom jes sa IV te kakor ozlie ikerbel, dokler tvoje ftarilhene d isbaram in te k’ tvojemu ozlietu ino materi po- p pelam. Le sa ozheta me imenuj!“ n f c Slarzhek fo njima prinefli mleka; ino kader, fe je ovzharezh fpet poshivil, vseme fvojo paftirfko palzo ino le verne fpet ,, nasaj k’ fvojej zhredi. Mali vef shalollen z sazhne vekali ino ga sa roko nasaj der- t šhi. Ker je mu pa ovzbareah obljubil , de bo 1 v’ kratkim fpet prilhel ino je mu fhe jagnje 2 dal , je mali vtihnil . ino fe je dara neisrezhe- t no vefelil, ker je miflil, de bi jagneta ne bilo 1 doplazfaali. , č j vn. ! Sonze in roshize. t Kader je ovzharezh odfhel, pofadijo pri¬ ljuden ftarzhek pobizha sraven febe na klop, de bi fe nekoljko pogovarjala. „Ljubi moj 35 e Pavle /*' fo djali, ,,alj zelo nizh ne vefh, od h fvojiga ozheta ino fvoje matere? u d o ,,Oh dro, dro, u odgovori Pavle ,,’mam le- 11 po mamo-tu le v’ shoku (v’ shepi alj harshati). Vidite, le poglejte ! ££ Vseme tafiikizo alj tabel- 0 zo is shoka, ki je jo v’ berlogi k’ Sebi vteknil a ino jim jo pokaslie. Bila je v’ lepih noshnizah. a Mali fhe materno podobo ni nikolj na belim e dne pogledal. Slo fe savseme, ker je tako prelepa ino fe tako slo Cveti, dijamanti, shlaht- ni kamenzi fo tako blefheli, de jih od farne Ivetlobe fhe pogledati ni mogel. 1 “ „Joj kako je per vaf fvetlo ! £C je djal, : „povejte mi vender, ££ pravi ino kashe na fon- ze, ,,kdo je tam gori pershgal lepo slato fve- tilnizo alj lampizo, ktera vie tako mozhno ofvet- li? ,She pogledati jo ni lehko od farne fvetlobe. Jfafha v' berlogi je bila le vborna ino temna pro¬ ti totej. —Ino kako je to , de fe vef zhaf povi- fhuje? Kader fim jo pervokrat vidil, je perlesla sa drevjam gor fem, ino nekaj maliga po tem je she tako vifoko vifila, de bi jo ne bil do- fegal, zhe bi ravno na naj vifhi drevo bil sle- sel. Kako je le to, de tako farna od febe pla¬ va? Shnure fe tudi ne vidi nizh. Kdo jo 'e premekuje ? Ino kdo le gortaj lasi olja priiijat? ££ Ozhe Gregor mu rasloshijo, de fe velikej prijasnej luzhi fonze pravi , ino de dro she tavshentkrat , delj ko Pavle shivf, nepreneba- 3(J ma tako teka in gori , pa vender fhe kapelzc dr< olja ne potrebuje. zei ro; ,,Kako bi to bilo mogozhe pa ne vera! {£ je YIJ djal Pavie. ,,Kako prenebefbrko lepe roshize v ? imate !“ fpet sazhne, vftane ino fmukne k’gre- 55I' dizam , ki fo bile vfe kofhate šalih zvetliz alj 5^ roshiz. Oh, kako fo prelepe, rudezhe, rome- r01 ne ino prane. Ino kol jko je perefez , eno kakor drogo , pretenko ino zhudno drobno isresane fo ! Ino is zbiga fo le kaj ? Popir ni, tudi shida g 1 ' ni piti podati (ni primeriti) tako tenka. t Sli- nn fhite! alj fte vi vfe tote roshe naredili? Oh gotovo fo vam veliko sadele! V’nektirih fo slo je tenke ino mikene nitize. Ojftreh maj h n eh f likar- no jiz ino tudi dobreh ozlii je k’ temu potreba* S ( Tudi jes fim she roshe narejal, pa takih lepili *v nifim mogel narediti. P ; se Gregor fo djali, de ni ga zhloveka, ki bi P 1 takih rosh naredil, ino de fdvfe farne od febe is k' semlje prilesle. Pa Pavle tega ni hotel verjeti. P „To ni mogozk , ££ je djal, „veliko rajfhi fhe tc verjemem, de fte je vi ftorili.‘l pS'tarzhek po- P kashgjo pobizbu fletno glavizo gofpofkiga ma¬ ka, mu mizene, okrogle sernza na rokizo is- trofijo ino m?i povejo, de v’vfakim sernzi lilno veliko takih kofhatih, vifoko rudezhih rosh ti- zhi, ino de fe sernza farno v‘semljo poloshijo, de roshe s’ zhafama is semlje prilesejo, — ino de fo vle druge zvetlize is takih drobnih ser- niz israfle. Pobizh pogleda ftarzheka, alj bi . 37 Izc dro ref temu tako bilo, rekozh: ,,Is takiga mi¬ zen iga sernza, pravite, de taka kofbata rudezha ros h a prirafte ! Tedaj bi dro vfako sernze veliko je vurnnejfhi bilo nareto, kakor nar bolj ura. C£ ize „,,Taka je sa ref!“ ££ odgovorijo Gregor, •e- „Kdo je pa sernze naredil vprafha mali. alj ,,Meni fe sdi, de bi fe vender lebkejfhi vfe tote e- loshe naredile, kakor le eno farno tako sernze ! ££ or o ! Vnovizh gre roshe ogledaje od gredize do da gredize, ino le gledanja ne navelizha. Sdaj i- mu prihaja na fonzi snoj ino fe sazhne putiti. )h ,,Kako vrozhino ima v' febi tota lampiza! ££ lo je djal. ,,Yifoko fizer vifi, pa vender mozh- r- no pershiga! Zhudna je tota luzh! ££ Gre- gor pelajo maliga fpet pod jabelko v'fenzo. h ,/Fukej je prav hladno ino prijasno rezhe Pavle, ino pogleduje na jabelko. „Drevo je seleni ftrebi prav podobno, ino dela fenzo, deni d prevrezho ino prefvetlo. Je pa she vifoko ino s koliko ima peret! Deblo je, kakor vidim dro lefeno. i. Pa she lkorej ne verjamem vezh, de bi vi bili » toljkanj rosh ino pere't naredili. Bi vender bilo - preveliko dela. ££ ; vin. , Seliflie. ino drevje. Sdaj grejo ftarzhek v’ bifbizo jusbino pri- pravlat. Prinefejo nar p rej mleka in kruha, pot- 28 lej sa otroka medenza aij putra ino fterdi, ino lizhno korpizo kopato prelepih jabelk; sa fe pa korenzhov, selja, veliko romeno dinjo ino v’ fvetlim glashu nekaj rudezhiga vina. Pavle prav I ladko je ino vprafha ftarzheka: „0dkod pa dobite vfe tote dobre rezili ? Alj tudi grefte kedaj krafl ino ropat? 44 Ozhe Gregor mu per jedi rasloshijo, kako zhudno de je vfe sraflo. ,,Vidifh, 44 pravijo, ker ravno v’korpizo po ja- belko feshejo, de bi jo Pavletu olupili, ,,tote jabelke tu v' korpizi fo vfe na letim debli srafle. Is tenkih vej iz totiga debla perlesejo szhafama polne žejne takih lepih jabelk. 44 „Je pa to dro refniza? 44 44 rezhe Pavle ino ftarzheka ne¬ veri ivo pogleda. Gregor vsemejo otroka na na- rozhje, perfeshejo vejo ino mu mlade selene jabelke pokashejo rekozk: ,,Vidilh tu le kako is vejiz priraftejo, le vezhi ino vezhi prihajajo, de fo sadnizb tako velike ino lepo romene in rudezhe , kakor tote v’ korpizi! Zelo toto ko- fhato drevo pa, 44 govorijo Gregor, ter jabelko prereshejo, ,,je isratlo is take male pizhize, kakor jo tu le na nosili vrdifh. Toto drevo lira jes fhe kakor tako le sernze vidik V’ vfaki taki pizhizitizhi tako drevo, dro nefkonzhno Ihte- vilo takih drevef. Is lasno ene take pizhize bi fe lehko toljkanj jabelk pridobilo, de bi na že¬ lim fveti sa nje mefta ne bilo, ino de bi jih zhlovek ne salhtel, de bi lih vekoma shivel. 44 ,,Tudi kruh je is takih serniz , 44 govorijo Gregor dalej, ker pobizhu eno peft shita po- 29 kashejo, ki fo ga is hifhize prinefli. ,,Ta fe rav¬ no tako godi, kakor s’ jabelzhnimi pizhizami , alj s’ roshnim femenam. Is famiga eniga sernza bi lehko veliko tavshent takih hlebov perdobili, kakor toti na inisi. u Gregor mu na tenko vfe rasloshijo, kako fe to flori, ino pokashejo sra- ven na fvojo njivizo s’ belim shitam obfjano , kjer fe je pred nokoljko nedeljini gola zherna semlja vidila. Pavle leti gledat, ino fe liI— no vefeli, ker fkorej v ! vfakim klafi she drob¬ ne sernza dobi. ,,Ino taka je 9 ee dokonzhajo ozhe Gregor, „s’ vfim selenjam, karkolj ga vidifh. Vfe, trava^ ki tukej na travniku rafte, roshen germ- zhizh , kitam v’gredi zveti, klali beliga sbita, ki na njivi sasorevajo, vinfketerte, ki po fieni moje hifhize ino po hribi raftejo, vifoki dobi ino ftnereke tara na gori, droben meh tukej na jabelknim debli, vfe je is takih serniz iszimilo ino israflo, alj vfaj lehko is takih serniz is- rafte. Vfe, kar tukej na miši vidifh, mleko, medenz, ki is trave pridejo, fierd , ki fe is zvetja sbera, dober kruhek ino ljubo vinze, vfo selifhe, vfe korenine, vfo fadje tukej, krefha , retka , lepa velika dinja , tudi letarze alj mladike, is kferih je tota sala korpiza fple- tena , lef is kteriga fo fe talerji ino fkledize naredile, fhe zelo miso ino klop fino le is takih serniz perdobili. ^amo v' semljo lira je vtek- nil , de je tukej jabelko , tam veliko klafovja is semlje priraflo, ino de je inoje prebivaijfhe, 30 ki je bilo prej gola pufhava, sdaj prijasno, ino de je vfiga dovolj , kar k’shiVeshu potrebujem. a Sa pobizha fo bile vfe te rezhi farna zhuda. IX. Vrelz ino desii* Sdaj fe je fonze sakrilo; gredize fo bile v’ fenzi. Nektire roshe , ktire lo Gregor po- febno sa ljubo imeli, fo od vrozhiae vedovale, (venile). Dozhakovali fo fizer v’ kratkim de¬ ska, pa vender grejo vfaj fvoje naj ijubfhi ro¬ she nekoljko pokropit. Vsemejo fhkropilnizo , primejo otroka sa roko ino grejo k’ vrelzu, kjer je voda mozhno ispod s’ meham obrafhene tka¬ le tekla. Pavle dela zliude ino v’ rokize vdarja re- kozh: „Joj koljko je vode, ki is totiga ka¬ mena vre! Sdaj pa sdaj menim, de mora vmokniti, ino vender vre fhe naprej. Kdo le kaj sverhaj toljko vode nalija, ino odkod’ fe fpet nafproti napolnuje ? Prav bi bilo, de bi jamo sadelali ino vode bolj varvali, fizer vam. *) Vrel* alj vir fe imenuje voda. ki is semlje vre alj isvira; ftudenz, ki v’ islsopanim fhtepihi Hoji; vodnak alj fhterna je vode¬ na jama, v’ katero vodo ispod neba, alj kapnizo naberajo. je bo smenkalo.M Gregw mu rasloshijo, de toli vrela dro she toljkajn zhafa kakor fonze lije, nepfenehama vre, de mu vode nikolj ne siaenka, ino de ga vender nikolj ni potreba sa- livati. ,,Sela jesera, u fo djali, ,,ni ogledalo, kakor fe tebi sdi, ampak farna voda:“ To fe je malima filno zhudno sdelo. Gregor fe vernejo s’polno fhkropilnizo, ino sazhnejo rosham prilivati. „Jomnafa! kaj delate ?“ savpije Pavle, „vfe roshize hote fka- sili; sdaj pa bojo sgubile barvo.“ Gregor fe natmisijo ino mu povejo, de zvetlize ino seli— fha, shito ino vinfke terte, germovje ino dre- vefa vode ravno tako potrebujejo , kakor zhlovek pijazhe. „Kdo pa,“ vprafha Pavle, ,,vtegne vfemutemu selifhu dovolj vode not iti? Kdo lasi tam na verh une gore tiftim drevefam prili j at ? £c „„Satonizh ni potreba fkerbeti, u “ odgovorijo Gregor; ,, ,,kako fe to flori, bofh morebiti v’ kratkim vidil, uu fke perftavijo ino na oblake pogledajo. Malo zhafa po tem pride gotovo zhern oblak zfares verh ino sazhne Ipervenja lepo rahlo, potlej pa prav mozbno deshfti. 'Sa Pavleta je bila ta she fpet nova. „Taje modra,“ je djal, ,,veliko dela sa vaf Stori. Lepo rahlo voda is oblakov kapa, kakor bi kdo s’fhkropilnizo tam gori bi!. Kdo je pa oblak, kakor toto livar imenujete, tu fem privlekel ? Kdo je snolil na vifhavo toljkaj vode? Kako je le kaj, de oblak po vifhavah plava ino ne pade na tia „ ,,She bom ti to 32 tudi povedal , Uii mu odgovorijo Gregor. Mali pa lhe dolgo zbala gleda sa oblakam, dokler ne sibae iao jafao nebo prijasno lnigia.a Vfakarezh, ki jo vnovizh vgleda, mu do- pade, vfaka je mu vgode (ani dopade) im> den je mu filno naglo minil. Mnogotera ftyarza, ktero drugi ne porajtajo nizh, ker fo je she* nava¬ jeni, je bila sa fanta velika /.huda; sato pa tudi njegoviga vpralhovanja ni bilo konza ne kraja. Sdaj ogleduje selenkafto - fvetliga keberzha, ki po z vetji kopaza, sdaj vprishaniga paishizha, ki sa desharn po debli lese, sdaj fvetle kapel- ze , ki kakor bileri na perefzah blefhijo, sdaj penizo, ki na vejzi fedi ino velelo shvergoii, potlej pa od drevefa do drevefa ferkla; svezfier le ne more nagledati pul havnikovih kos , ki lo is gore damo prifliie. Sadnizh gre fonae na unej Hrani jesere k’ b: shjej gnadi. „Jojmeni!“ savpije Pavle vef v’ llrahu, ,.sdaj le fe potapla fonzhina lampiza tam le v’vodo; sdaj bo vgafnila ino najniga vefelja je kraj. Zhe ravno kako fvetilnizo pershgeva — bo malo kaj pomagala, fvetloba ne bo sdala nizh v’ toti lhirjavi mo vifozhini. u Ozhe Gregor ga potashijo rekozh : ,,Nizh ne fkerbi sa tega volj. Sdaj greva 1'korej fpat ino luzhi ne potrebujeva. Kader fe bova nafpa- la pride fonze na unej Hrani tam med gorami fpet gor fem. Tako teka neprenehama vkrog, ter rasfvetli ino ogreva zelo semljo, ££ -id K< j i te ajlr a[ kar z ha m fpei yel pob nal 3yd pla mai shv ma: kje s’ i fad nji vfe K«! Dc ne jin 33 lati ler lo- len ;a, ’a- adi ja. ki va, ; 1 - laj (e is k’ v’ trn j« sh sh at i- ni U ' -lite v Kdo je pa tilti, ki je vfe tako , '!)i' ’ " ’ ‘ i' .v ■' ■ [ lepo napravil? | al.„ ■ • % >/’ ' ■ Pavle fpet od sazhetka sazhne isprafhovati, kar fo mu saftopen raosh popraj vedno samol- zhali , de bi otroka fhe radoveduejfhiga ftorili. ..Kdo pa fonze neprenehama vkrog goni? iJ fpet vprafha. ,,Ino kdo je vifok, velik ino lep yelb (^obok) tu gori sosidal ino tako lepo pruno pobarval ? Kdo je toljko vode v’ tifto fkalo tam nalil j de tako mczhno ino bres nehanja Vre ? Kdo vosi oblake, de farni od febe po vifhavah plavajo ino vfo selenje s’ rodovitim desham na¬ makajo ? Kdo je navuzhil ptizhize bres pilhalze shvergoleti? Kdo je zvetlize ino drevefa v’pre- male sernze vteknil, de ravno na tiftirn mefti, kjer nam dopade, priraftejo, lhiroko semljo s 1 seleno odejo zirajo ino nam toljko dobriga fadja rodijo ? Kdo je le vfe tako lepo napravil ?* >< „„Ali tedaj sa refnizo miflifh 7 e( 11 prevda- rijo ozhe Gregor, ,, ,,de mora kdo biti, ki je vfe tako modro naredil Jj4 Se ve de , u rezhe Pavle „tako miflim. Kdor bi drugazhi miflil, bi bil le hhdovumen. Dolgo fo fe moshaki v’berlogi trudili, de fo le nekaj maliga jamo vezhi ftorili. Nekiga dne fe jim je hotel berlog podreti ino le s velikim per- 3 34 sadevanjam ib ga po d p eri i. Ino na tim lepim vifokim nebi fe fhe ftebra ne vidi! Nafha fvetil- niza v’jberl6gi fe n.e pershge farna, ino aij nif- ®o hotli v'temi ,fede;ti, fmo morli na njo dobto pasiti, de nifmo olja priliti posabili 5 ino tudi vedriza fe je morja s’ frifhnoj vodoj napolnovati, alj nifmo hteli sheje teVpeti. Koljko sadene, le farno eno roslio nareditij jiio kako ..terdno je po¬ treba gledati, fajn dobro vem. De vfe, kar tu pkalj febe vidim, ni bil«,jmogozbe ljudem naredit^ tudi, lehko fpojsnam. Pa kdo je iifti , ki j9 vfe tako lepo napravil, ravno to bi naj rajljhi svedel.j’ £fdaj ~ ker je fantizha’velik ino prelepo livarje n fvet mozhno ginil, in ker je pobizh bil vef radoveden, kdo bi bil tifti dobrotnik, ki je vefolen fvdt s’ fvojimi dobrotami napolnil — sdaj fhe le zhiiftitlivi ftarzhek sazhnejo otroku praviti od Boga — od megove vfigamogozbnofti, modrofti ino dobrotlivofti. S' poriislinim ino hva- leshnim ferzam ftarzhek Pavletu rezhejo, de je refnizhno Nekdo, ki je vfe, kar je ma fveti, naredil , ino de njemu vfegamogozhniiau , naj modrejfhimu ino naj dobrotlivejfliimu pravimo — Bog, ljubi Oz h e nebefhki. Kakor je otroku pervo jutro bilo, kader je vidil romeno fonze pervokrat is sagore priti, ino vfe okolj in okolj prijasno obfjati — ravno tako, ino fhe bolj vefelo fe je njemu sdaj sdelo. Bilo je mu sdaj, kakor bi kako nesnano fonze njegovo pamet rasfvetilo ino mu ferze ogrevalo; zel fvet fe mu sdaj fhe lepfhi ino prijasnejfhi sd O: gc Oi m nj pe lat Oi po vf is Oi tr, de de nt 0 bi fl d« ji si zl 01 k ft v 1< 1 t 3 o im il- if- >ro idi ti, le 10- alj /fe ij po zh ki -r-j ku Yi, a- je ti, aj no je BO O, O. se 3 5 hi sdi, ker ga vfe 0;vari na dobrotlivoft ljubesniviga Ozheta v' nebefih oporoinijajfku ..Taka je ljubi moj Otrok , u , perflavijo Gre¬ gor, kdr vidijo de mn ta jfgpze* mozhno gine 5 j,Bog je tifti, kije vfe, kaičkplj vidifh, kvaril. On je tifti lepi pruni ihotor , ki;ga nebo imenu¬ jemo, issidal. On je ienze-; pershgal , de nam njegove velizhaftne dela oblije , ino nam fveti pernat kih opra vilah, de nam nfif^nzhnih sharkah ladje sasori ino fe iskuha, kakftr jedi per ognji. On flori, de voda mozhno is semlje isvira, ino po kapljah is oblakov trpfi, naf napajat ino vfe postavljat., 4 ).nje vpria|x^s,>p, ajj, pifano odejo is famiga zvetja ino... selilha po tleh rasgernil. On pobarva roshe na polji ino, po fenoshetah alj travnikak, on jim daja prijasen duh. On rezhe, de nam israfte dofli kruha is zkerne semlje, ino dobriga viaza is goriz. On sapoveduje, de nam na drevefnih vejzak vfih shlaht fadje sasoreva. On prav po ozhetovo sa nni* i kerbi, nam dobrot bres 1'htevila deli, de nam, tako rekozh, potoki fladkiga mleka v’ seienih dolinah tezhejo; ino de le is fkalovja ino duplovja fterd zedi. Ga je kvaril drevo, ki naf s’tvojo fenzo hladi, po simi naf pa s’ fvojim le 1 tun. ogreva. On je navu- zhil ptizhize prepevati, de naf rasvefeljujejo. On oblazhi jagne, ki pred tebo na tlph leski, s’ meh¬ ko ovno, is katere je moje ino tvoje oblazhilo korjeno. On nam daruje vfega, kar sa prebi- valjlhe ino sa shivesh potrebujemo. On vfe lepo lepo navedi, de bi fe njegovih del vefelili, njega ljubili ino nekdaj k' njemu prifhli — fhe v’ veli- 36 ko lepfhi kraje j kakor fo tu na semlji, kjer K bomo per njemu tudi ihe vezh vefelja vshivali. fj Ino zhe ga ravno mi sdaj ne vidimo, venderon Jj nal povfod vidi; vfako befedizo 1 lil hi, ihe zelo H sa vfako mife! ve, ki jo imamo. Shnjira lehko ki ob vfakira zbafu govorimo. On ravna zhlovefhke k: rezhi. On je tebe, rethil is berloga, ino te nal P' na rokah k' meni pernefti. On je nafh nar ve- zhi dobrotnik, naih naj sveftejfhi prijate! , nafh naj ljubesnivejfbi ozhe. u g Pavle je poboshnimu ftarzheku svefto poflu- fhal, ino ni ozhefa od njih odraeknil, sakaj vfa- ka befeda mu je v’ ferze fegla. Dokler tla fe pogovarjala, fe je smrazhilo, de mali ni vedel kedaj. Luna (mefenz) ki fe je po dne komej kakor majhen oblazhek na nebi vidila, je sdaj fvetlo fjala, med svesdami bres fhtevila, ki fo na ponozhnim nebi iniglale ino v’ jeseri, kakor v'jafnim ogledali, fe fvefile, kakor bi v’ njej fpet s drugo nebo, s'luno ino svesdami oži rano bilo. o Ni le smesilo betva, tiho je bilo vfe. ,She ni- j kolj ni Pavle v’ lerzu kaj takiga obzhutil, kakor ] ravno sdaj — sakaj s' livaleshnim lerzain je mi- j ilil na Boga, na njegovo dobrotlivoft ino veli- 3 zhaftvo. Sdaj fklenejo zhaflitlivi ftarzhek fvoje j roke , pogledajo proti nebefam ino molijo mali- 3 mu pred ; ino tudi pobizh povsdigne Ivoje ro- j kize pervokrat proti nebefam ino isrekuje vfako , befedo sa njemi. ,Solse lo malimu v’ozhehji- grale, ker je milji!, de mu je Bog, kteriga do- fehmal fhe posnal ni, she toljko dobrot fkasal. 37 Kader fo flarzhek molitvizo dokonzhali, Pavlp fhe fam od lebe perftavi: ,,Tudi te sahvalim , ljubi moj Bog!, de ii me is gerdiga berloga re- 1'hil, ino me k' totemu dobrima moshu perpeljal, ki fo mi she toljkanj leptga od tebe spovedali, kar me vefeli.“ Mozhno fo te Pavlnove befede poboshniga ftarzheka ve r elile. Ozhe Gregor primejo otroka sa roko in > ga peljajo v’ fvojo jilpizo. Tumu poflelejo na me¬ hek meh, ter ga s’ pletenizo (s’ tepihara} pre- gernejo, ino dajo Pavletu fvoj plajlh sa odejo. XI. Hoja v’ S a y er h. Gregor fo pobizha zhres leto per febi vder- shflli, de bi ga bolj podvuzhili, ino ga nekterih gerdih befed in nefpodob odvadili, kterih fe je per uni hudobni drushbi navadil. Tudi fo mii- lili, naj bi mali per njih od profiiga shivesha ino saliga prebivaljtha lepi hi fmago dobil, de bi potlej njegovi ftarejfhi shnjim fhe vezhi ve- lelje imeli; sakaj v' berlogi fe je slo sblede!. Pavle le je tudi v’ kratkim fpet poshivel — ino l-afel sal ino lep, kakor zvetezha roshiza ob ju- terni, sarji. Proti fredi jefeni fklenejo Gregor, ki fo nekdaj delezh po fveti hodili ino veliko med vi« 38 dilifhe enkrat sa fvojo palizo prijeti ino fe med ljudi podati, Pavelnovih ftarejfhov ‘isbarat. Tiftiga ovzharja, ki je Pavleta perpeljal, fo Gregor dobro pošiiali, ino tudi njegoviga ozhe- ta, ki je* bil poboshen ino saftopen kmet. Tega moslia fo Gregor naprotili, debi otroka nekojjko zhafa k’febi vsel, dokler bi ne prifhli fpet po njega. Tamo taj mifiijo Pavleta nar prej sa¬ pe! jati. V’ nekim jafnim jefenfkim jutrj sgodcj, ki je fhe le malo fvitalo , sbudijo maliga ino gre- jo shnjim v'zerkvizo in prav svefto molijo, de naj bi Bog njeji pot poshegnal. Kader fta do- j kolilzhala ino li dofti shivesha prifkerbela, fe podajo Gregor na pot, ino Pavle gre vef vefel sh’njimi. Po famotnih ftesah fta vedno hodila, ; kamor le planin/,haniino ftrelzi pridejo. Proti poldne prideta k'vifokimu lkalovju, po kterim fo kose lasi!e ino gennovje oberale. Tukej fe 1 vfedeta v’fenzo, de bi pozhila ino kaj mafiga pojushnala. j Kosarjev fant hitro pritezhe czhefu Gregorju roko poljubit. Mali Pavle od lamigar vefelja po- fkaknje, fe zbudi ino na glaf vpije: ,,Jemnafta! Majhen zhiovek, majhen zhibvek, kakor fim jes! Oh , t.a je prava, ta ! ,$he nifim vedel, ?! de je The vezh majhnih ljudi, millil fim, de fim le jes lam na vefolnem fveti. Oh, ali grefh s 5 nama, ali dro KosSrezh fe pripravi ozhetu Gregorju torbo nefti. Vkupej popotvajo, ino Pavle fe s’ kosarzham tako potrebni? pogovarja, de fe fkorej fizer sa nizh ne save. v fo P ft n 5 * ft fl P z b li n 1 f 1 1 ;H> fe P# tem pridejo v’ vo&kd šeleno dolinko meji tf. vifoRim fkalovjam, kjčr fe zhreda ovz pafe, ki fo fo bile ravno tifliga inosha, - Ii’ katerimu Gregor }-: Pavelna pelajo. Pavle fe dveh fhe le dva dni fa Barih jagnet neisrezhend vefeli, jih gladi ino to ne ve , kaj bi jim sa ene lepe imena dajal, »o ,Starzhek pa pogledujejo po pafiirju. l r hm v’ t- Brani pod vifezho fkalo, is kalire bifler vrel« fhurnla,' dbgledajo pafierizo. V’ enej roki i/na paBirfko palizo, v’ drugej pa bukve dershf, ino l v’branje zelo samifhlena v' fenzi fedi«. .*Star- e zhek fe ji priblishajo. Kjeiio, oblazhilo je blo belo, klobuzliek pa selen. Saliga je bjla. ob- e lizhja , pa shaloBniga djanjajj INikolj fiz,er flie j ni oz beta Gregorja vidila , pa lebko jih, je fposnalaker je od njih slie velikokrat praviti • flifh^la. Hitro vBane ino jih priljudno posdravi. . i „Menf fe sdi, <{ fo djali -Gregor„de fhe , kar dolga zhafa ovz ne pafefh. Pred nekaj dni fim s’ gofpodarjara te zhrede govoril , ino od tebe mi nizh ni povedal: u i Ona je odgovorila, de she vezh let;v’ planinalr ov*e pafe , de je pa k' temu inoshu fhe lfe pred tremi dnemi v' flushbo ftopila. ,,0d kdd 'Xi*, u jo ' dalej vprafha- jo , ,,ino sakaj fi le nekaj bolj shaloBna ? ;< Pec tej prizhi fo dezhelzi folse pritekle. ,,0h , 4£ rezhej' 55 jes fim od daljniga kraja (emd-prifhla. jShe vfa mlada (im fi grosno nedšezho odpravila. ' ,Slusliila fini 'per prav dobri jfcofjjSdi. Lehkoshiva fim le nekaj maliga njih edino‘ jjubesriiVo dete farno puftila, ino v’tem je nekdo otroka vkradih I ' . " ■■ - 40 J« goje shalofti meni ni bilo sa predati per uiojej ii ljubesnivi gofpej,, ino njihove reve videti; sa | to tim fe tu tem v' Saverh podata. Tukaj fe g sdaj preshivim v’ le tem famotnim kraji, ino ne s mine ga dnu, de bi ne profita Boga, de naj 1< nefrezho, ktero t im jes napravita, fpet poravir v na , otroka fpet na fvitlo perpravi, ino materi P preveliko shatoft v’ vefelje fpremeni. Bog fe ,, bo vender zhres ine vfmilil, faj le on ino leto „ ikalqvje vidi moje folse, ki jih prelivain! u n Ozhe Gregor jo prav prijasno potrofhtajo j. rekoZh : „Meni fe sdi, de je Bog tvoje profhnje „ ravno sdaj vflifhal.“ Tabelzo s’ podobo Pavel- ^ nove matere, ki fo jo s’ feboj vseli, 'de bi fta- j rejfhe lohkejthi isbarali, pokashejo dezhelzi re- kozh : ,,Ali posnafh toto podobo?” Od vefelja te dekelza tako vftr&l hi, de ria glaf savpije: \ ,,iVloj Bog! ta je podoba Hraftovfke gofpe, in a- * tere vkradeniga otroka* Kader mali dekelzo na glaf saj okati flifhi, j tudi blishej perfkakla ino dela velike ozhi, ker i fpet nesnaniga zhloveka.vidi; jckajozha dezhel- I za fe mu vtrnili ino hitro jo vprafba; .,,Snkaj pa jokafh ? Ali te kaj boli? ,Si morebiti lazhna? Na tu le kruha, pa dve jabelke; le jej I* 4 Gregor pa rezhejo dekelzi: ,,Poglej le ti pobizh je tifti otrok ^ ki fo ga s’totp tal hkizo vkradli. Dezhelza je menila, de fe ji od farni- ga vefelja ferže jrpspozhi. Na. tla peklekne , voke fklene, jih vifoko ..proti nebi povsdigne, 41 jej iuo na glaf moli: „ 0 h ljubesnivi vfmileni Bog! sa nozh in den fim te sa pomozh profila, ino po¬ te gledal fi na mojo ponishno profhnjo; ob poglej ne s’ miloltlivim oblizhjam ihe sdaj na moje hva- iaj leshno ferze ! sakaj befed bi mi smenkalo, po \w Vrednofti te sahvaliti !“■ Potlej vftane ino maliga ui Pavleta objeme ino folse ji po lizfeefah tezho. fe 5,Bog te fprimi, ljubi moj Pavle!” je djala 5 to „fara Bog te je prinefel! Oh, ali fi dro refnizh- noti, ali je vte refniza, belj fe meni le fenja? Befniza je, ti fi, vfaj li ozhetu podoben, ka- [° kor krajzar krajzarju. Oh kako (e bojo tvoja |e mati vefelili! Oh,ihe ti bodi prav dobre volje; glej sdaj pojdimo k’ tvojimu ozhetu ino k’tvo- jej materi ! u Ozhe Gregor fi obrifhejo folse, ki fo jim pritekle, rekozh: ,.Zhaft no hvala tebi railoftlivi Bog! Tvoja fveta previdnoft ozhitno Ikerbi sa tega otroka. Ti pbtolashifh toto shaloftno de- vizo , ki fe je she dolgo zhafa plakala. Ti per- 1 peljafh pofhtenim ftarejfham ljubiga otroka fpet ■ nasaj. Ti she moje perve ftopinje blagoflovifh (poshegnafh) , de fe meni, ftarimu moshu, ni potreba dolgo truditi ino teshko po fantovih fta- ' rejfhah barati. Tebi dobrotlivi, vfmileni Bog, bodi zhaft ino hvala na vezhne zhafe! u Gregor grejo potlej s’ Pavletam ino s’ Jer- zo k’ bajtizi (hifhizi) pofhteniga kmeta, ki ni bila delej od tod, ko pol ure. Per ovzah je pa te zhaf mali kosarezh oftal. j ; A’j fy to moj ozhe in> m >ja mati?" vpra- 43 fha Pavle, kedar gofpodarja ino gofpodinjo sa- ' gleda, ktera fta vfa perljildna jim pred duri na 1 proti prifhla : ino sio je mu bilo hudo , kedar i je svedel, de nifta. „ t Sta tako prijasna,“ je f djal, ,,fbe moj ozhe ino moja mati ne bojo pri- i jasnejlhi.“ Koj per njih bi bil oftal. Tukej l nekaj maliga pojedo, ino fe potlej s’ ovzharjam, J s’ Tinam pofhteniga gofpodarja, fpet na pot po- t dajo ino pridejo, kader Te ravno mrazhi, is Ta- 1 verlja dol v’fhiroko dolino ino Pavle fe ne more 1 dovolj dozhudovati nad toliko hifh velike vefi. 1 Sjutraj sgodaj fe vfedejo na vos, ino zherftev mladenzh jih je varno vosil-j v’treh dneh To raiflili Hraftovez dofezhi. XII. Ljudi fe najdejo, kjer nar manj menijo, Pervi den jim je na poti vfe fhlo po frezhi. Maliga Pavleta voshnja slo vefeli, ker vos tako urno po zefti derzhi, ino nesnani kraji, gradi ino veli metno vosa fmukajo ; koljkorkrat kak grad na hribi alj na kaki tkali vidi, vfakobart vprafha, alj ni Hraftovez?. Pa proti vezheru drujiga dni pridejo v’ve¬ liko dobravo. Zefta je bila tako flaba, de fko- rej ni bilo sa naprej priti; ino verh vfiga tega je prifhla fiie ftraihna burja ino je tako desho- 43 a- vato?, kakor bi bilo nebo odperto. Mrak per- la hiti ino terda nozh pertifne, de fhe fvoje roke ar nifo vidili. Ni jiin mogozh dalj fe peljati: v’ je fredi dobrave morajo v neki taberni prenozhiti, i- v' kteri je bilo saVolj rasbojnikov nevarno. Ne- ej kaj maliga povezherjajo ino fe hitro k' pokoju j, podajo, de bi sjutraj prav sgodaj vdali. Vfi i- trudni naglo šafpijo; le Gregor j ki ’inajo ma¬ li ga Pavleta per febi v’fpalnizi , fhe bedijo ino e klezhijo per misizi, na kteri luzh fvetlo gori 5 f. berejo ino molijo fkorej do pol nozhi. V Sdaj nagloma pred hifhoj grosoviten hrup vdane. Nekoljko moshov fe je glafilo ino vpilo, de ie bilo ftrah. Na vrate ino oboknize trufkajo, de fe vfe sbudi ino trepetaje is poftelj plane. Ozhe Gregor ftopijo is jifpize, Jer za vfa bleda jim na, proti perhiti. „Bog nam pomaj in divi- za Marija !“ sajoka, „jes fe le bojim, de fo rasbojniki, ino bojo nam mladšga golpodizha fpet vpeljali. “ Gregorji vkashejo , de naj raol- zhi ino grejo k’ vratam. Tudi hifhni ljudi fe vfi drahlivo dershd ino pravijo, de fe ne pod- ftopijo duri odpreti. Moshi pa svunaj le hujfhi ino vezhi hrup imajo, ino proti jo vrate dreti, alj fe jim ne odproV Gregor ferzben darzhek fo djali: „Vrate naf ne vbranijo. Bog je na! h pbtnozhnik ino na- fha hramba. V! njegovih foilkli fmo vli. Morebiti fe s’ moshami s’ lepim fpravimo.‘ c Sdaj odprejo duri 5 fhtirje mozhni, bradadi moški s’ oroshjam dopijo hudevolje v’hifho ino 44 eden is nied njih nefe gprezbo baklo v’ pefti, „Vfe jifpe ino hrambe žele hifhe bomo pregle¬ dali/ 4 fo djali 5 ,.hitro bo prifhlo The vezli na- fhih s' viihim vred; žela hilha mora biti sa naf.“ Gregor jih vpral hajo , kdo de je njih vifhi — ino slo fe savseraejo, kedar svejo , kdo de je, Biliio Ladiflav, knesHraftovlki, Pavletov ozhe. m „Knesa fo Turki slo ranili , u sazhnejo le ti njiho- vi flushavniki praviti, ,,pa rana jim je hitro j; sazelila, oni fo fe osdravili, pafenifo damo ver- g , nili, teraozh fe vojfkovali, dokler fe ni vojfka v dokonzhala. Sdaj pa je s’ iovrashnikam mir^ino sdaj gremo s' knesam proti domu vfi, kar naf ni na Turzhiji pokopanih/ 4 . . r De je s’ Turkam mir, je bila sa vfe vefela noviza. Vfi hii hni fi persadenejo ferzhnim voj- ^ ihakara fpodobno poftrezhi. Tudi vojfhaki fo bolj perljudni, ino prav po domazhe isgovarjajo fvojo 1 poprejno raszhakano (Titno) djanje s’ gerdim 1 vremenam. „J£ader je taka huda burja ino ploha/ £ 1 fo djali, ,,fhe sholnirju ni sa slo imeti, alj ob pol ’ nozhi kar rad dolgo pred durmi ne zhaka. u Tudi fo povedali, de fo fe v’ gojsdi sajl hli, ino v’ teto olhtarijo fhe pril hli ne befo; pa luzh ktera je v’ gornej jifpi gorela, je jim tu fern migala ino jih na pravi pot pripeljala. De jc ravno gorezba fvezha, per kferi fo Gregor fhe tako posno molili, knesa lem saverhila, je bogabdježhiga flarzheka, ki fo per vlaki per- godbi na boshjo previdno!!; mil lili, pofebno ve- felilo, ino prav svefto Boga hvalijo, de je vfe tako mšlolllivo vishal. 45 XIII. Vefelje blagiga ozlieta. V’ tein pridejo knes JLadiflav , lepo srafhen mosh , saliga. oblizhj.a ino priljudniga djanja. Stariga ozlieta Gregorja vsamejo s' febo v’fvojo jifpo , jim vkashejo (e vfefli , flushavnikam pa napovejo, fvojiga vina prinelli; nalijejo zhaftitli- viiuu ftarzheku pervi glash ino mu po ftari lhegi ; ..Mafli Bog ! u napijejo. ,. t Sam Bog vaf fprimi, zhaftivredni ozhe!“ fo djali knes. ,,Slo dobro fe zhloveku s tli, ka¬ der v’hudi burji, kakerlhna je nizaj, dolg pot flori ino potlei fpet pod flreho ino v’ toplo jifpo pride. Pa vender je mi fhe ljubfhi, de vaf ino valhe bogabojezho ino profto oblizhje vidim 5 prav gmeten fiin vaf — ino jes vam koj zelo moje ferze odkrijem. Vfi moji llushavniki lo, kakor (ami vidite, vefeliga ferza ino dobre volje, ker kervavi mezh bres Ikerbi v’noshnizah te- zhf, ino fe urno proti domu gre. Le farno jes, njih vil hi — kakor fe pazh po fveti dro pogolto godf , le farno jes fim shaloflen med njemi. V' lirah a fim, de doma ni vle, kakor bi imelo bili. Moja shena je lizer dro sdrava, pa savolj moji- ga fina me mozhno fkerbi. Shena meni she dolgo zhafa od njega nizh ni prav na ravnoft pitala, ino fhe le v pofledno pifmo je poftavila, de ga na tem fveti teshko bom vidil vezh. Vi 46 posnate veliko vitesov (shlahtnih gofpodov) ozke Gregor; vfaj fte tudi vi bili nekdaj prav koriften vojfhak. Ravno na poti fte , ino fte morebiti delezh okolj prifhli 5 ali ne vefte, kako fe kaj godi na Hraftovzi? Ali dobriga mi ne povete, vfaj moje shaloftno ferze potolasbite mi.“ Vef dobre volje odgovorijo Gregor: „Ni potreba bolj vefeliga , kakor vam jes lebko po- vdm. Vafh fin je sdrav ino gola ljubesnivoft; nifim fhe vidil tako saliga fanteja, kakorfhen je vafh . 11 ,, „Posnate ga f f£ ££ vprafbajo knes vef radoveden. ,,Oj prav dobro! ££ poterdijo Gregor. „Pa vender fe je s’ otrokam , dokler fte fe vi na Turzhiji vojfkovali } mnogotera zbudna pergodi!a. ££ Gregor sazhnejo praviti vfe, kar od otro¬ ka vejo , ino Unes fe tako savsemejo de prav okamnijo. De bi fvoje befede bolj poterdili, jim-lepo gofpeno podobo pokashejo. ,, „Ref- nizhno , to jeona, ££££ rezhejo knes, ^ka¬ kor bi shivela. Ali je dro fbe sdaj takiga zvetezhiga oblizhja ? Ob veliko, veliko je vboga shena preterpela! — Kje pa je fantej sdaj ? ££ ££ „Tu v hifhi ! ££ odgovorijo Gregor. ,, ,,Til v’ hifhi ? ££ ££ savpijejo knes, ino tako naglo vfta- nejo , de fe 1'tol prekuzne. „ ,,Sakaj mi pa, sa boshje delo, tega hitro ne povefte, ltariozhe? Per tej prizhi me k’njemu sapelite. ££ “ Gregor vsemejo fvezho ras miso, ino knes grej o sa njimi v’ lpalnizo k' pobizhovej P« sl h U o! v 5: p s: V n n l j 5 I ( i I 47 pof lelzi. Mali ravno fladko fpi, kakor nedol- shen angelz, Dolgo zhafa knes otroka per lužili gledajo. ,$Sdaj je pa dro gola refniza, ££ fo djali Gregor, „kar ljudi pravijo, de Bog otrokam frezho V’ fpanji daja. ££ - KneSu pa folse v’ ozhih jigrajo, Ljubi moj Bog -, 1 To djali, „,,kO|lim domazhijo sapuftil, ino v’ vojfko fe po(ja!, j;e bil fhe mlad otrokizh , sdaj je pa she sal';P#i z k. Oh ljuba moja shenkai sdaj 1'hele vem, sakaj l i mi vezhkrat tako milo pitala * nefrezho fi Uri samolzhala, de bi me tako gros- no ne skalila: oh kako ljubesniva fi vender ti! Pav le ! flifhifh Pavle !: ££ “ klizhejo knes fante- ja, ga sa rokizo primejo ino lepo poljubijo, „ „sbudi fe , poglej tvoj czhe fo prifhli !“ “ Mali Pavle fi brifhe ozhi, terdno v’ ozheta gle¬ da ino fe ne more hitro sdramiti. ,,Ste vi? ££ rezhe sadnizh vef velel ino prijasen; ,,Bog vaf (primi ljubi moj atej ! ,So mati tudi per vaf? :£ Knes pa vsemejo maliga na harozbje ino fe folsijo. „,,Zhudno je tebe fveta boshja pre- vidnoft reihila, ljubi moj otrok, £££< fo djali. ,, ,,Jes ne morem dovolj Boga sabvaliti, deje naf fpet vkup perpeljal. (£ “ ,,Jes tudi ne , <£ priftavi Pavle. „Oh ljubesnivi Bog > kako do- brotliv je proti nam, kako rial lepo ima, kegnarn toljko vefelja ftori. £ . £ Neisrezheno fe knes vefelijo , -pofebno kedar fe je fantej prav isdra- mil ino tako saltopno vpraihoval in odgovarjal. „ „Oh Gregor,““ fo djali, „,,kakoje meni mo- gozh, vam fe sahvaliti; vezh je vredno, kar f te fanta navuzliilij kakor zel gradIIraftovez. £C££ 48 Jeiza je v tem tudi v’ jifpife« priflda inO bojezha per durah floji, Gofpod knes jo pospra¬ vijo lepo prijjtsno , ji podajo roko ino jo opo- meaijo, de naj fe nizh ue boji. „Pa gorjtfras- bojnikam pravijo, ,,jes jim hozhein plazhilo prefkerbeti sa njih hode dela.“ ,She fitto n o z h vkashejo fvojim nar lerzhnejfhira llu- shavuikam, de naj jih v’ njih kotih ino vbe- shiihzluh pojifhejo ino jih vklenjene v' Hralto- ve/i pripelajo. Potlej fe Ipet pogovarjajo s’ tvojim linkam ino bi bili dro zelo nozh pre¬ bedeli, zhe bi jih ne bili Gregor opomnili, de je vfim tudi fpanja potreba, de jutri sdravi ino dobre volje Hraftovez dofeshejo. XIV. Mati p oto la sli en a. Shlahtna gofpa fo tezhaf vfi shaloftni ino potvarjeni v' Hraltovzi shiveli. De fe je voj- fka dokonzhala, fo hitro svedeli, ino fvojga ■'mosha vfaki den dozhakovali. Pa ravno sa- tega volj fo jih folse polivale. „Oh ti ljubi moj Bogj u io jokali, ,.jes lim vender prav slo rev¬ na! Ravno zhefar fe vel fvet veleli, ravno to jneni nar vezhi shaloft dela. Vlaka shenka, naj je le vboga , s’ vefeljam fvojga mosha zhaka , de k' domu pride — jes pa le ftrahoma mil lim na tifto uro, kader bom fvojiga mosha fprijela. Joj meni! 49 Koljka shaloft ahaka na njega; kako bo meni mogozhe njemu shaloftao pergodbo povedati, de fe je otrok sgubil! Ob ne bo je sa naju vezh vefele ure na fveti !“ Slo velika bridkoft jih sahaja. Kamor le obernejo, kamor grejo, mira ino tolashbi? ne najdejo. Le grejo is ene jifpe v’ drugo , pa v’grolhinlko zerkvizo , pa fpet v’ vert. Kjjerkolj hodijo alj dojijo-, vedno v’ ferzi molijo. Le molifva jih potolashi ino jim ferze vrniti, kedar miilijo, de Bog vfakiga zhloveka visha ino tudi nar vezla nefrezho v’ vefelje fpreobeniiti sna ino premore. ,,0.h vfmileai Bog-!" fpst "saj-kajd , kedar fo fe ravno V' nar famutnej lopizi v’verti vfedii, ino dolgo milo vekali, ,,oh vfmili fe me, vfmili fe mojiga mosha! — potolashi bridkoft mojga ferza — sakaj le tebi fatnimu je to mogozh ! Oh rasvefeli naju, kedar fe bova fpet vidila. Tvo¬ ja prefveta boshja volja, 'ki jo sapopafti ne moremo, je ozheta, mater, ino otroka ras- lozhila ino delezh po Iveti raskropila — oh daj nama fpet naju ljubiga otiozhizha , ino perpeli naf tri fpet vkope j. Veliko shaloftnih ii rasvefelil — oh rasvefeli fhe mene! Vfaj fi ti gola miloft , ino naj raji hi shaloft v’ vefelje fpreobrazhafh. Ozhe ! oh nebelhki ozhe, de fim ravno pregrdima , fim vender tudi tvoja hzher; laj te fmem Ozhe imenovati — ino te s’ terdnim *savupanjam Ozhe imenujem , ker je tvoj ,Sin nam tako vkasal. Vem, de ti mene 4 50 bolj ljubifh, kakor jes fvojiga otroka! Vflifbi— n; oh vfliChi me, ne sapufti mene, fvojiga otroka, ivojo hzher, faj neinam fe nikamor obcrniti, d[ kakor k 5 tebi moj Bog!“ d( N Ko tako molijo, saflifhijo, de nekdo pride. r£ Pogledajo okojj 1'ebe ino glej! — Jerza, ki je jj ravno s’drugimi vred v' Hraftovez prifhla, hiti j g po (lesi proti lopizi. ,Serze fe gofpe prime, kedar J er/.o fposnajo , ino dezhlo tako dobre r/ volje sagledajo, sdelo fe je njim, kakor bi bili jj famiga angel za is nebel vgledali. ,,Oj draga j, shlahtna gofpa,“ sazhne Jerza, „vfiga dobriga u vam vera povedati ed valhiga maliga Pavleta, p On shivi ■—ino lkorej ga bote vidili.“ Jerza je fhe le sazhela praviti, she priltopijo ozhe Gregor v’ lopo , gofpej povedat, de bota njih B l in. ino mosh V’ kratkim k’ domu prifhla. Sa- t (lopni mosh fo vle lepo perpravili. Sdaj go- T fpa, vii veleli fe trofhtajo, de bojo fvojiga ino- , sha ino fina v’ nekterih dneh vidili in peijajo j ozheta Gregorja vjifpizo, v' kteri je nekdaj j mali Pavle prebival. . i Duri odprejo ino glej! knesLadiflav, ino finej Pavle na njih rokah, go (po fprimeta. Nilio mogli befedize isrezhi kakor: ,,Oh moj mosh! Uh moj otrok!” jokaje od vefelja, sdaj knesa, sdai otroka obje’majo. ,,Suaj pa rada vmerjem, u rezhejo sadnizh, ,,ker iim lhe tega doshivela! Oh kako prezhuduo vender Bog vle visha. Od ftrahu iim trepetala, tebe, predragi mosh, bres 51 najniga ljubiga otroka fprijeti, ino poglej! tl J 3 ga faia k’ doma perpeljalh ! — Vfe fvoje shive 3 dni, moj Ilog! tebe ne morem dovolj sahvaliti, de fi toto nefrezho v’ toljko vefelje fpremenil. Nikolj ne bom obvupala, naj me The toljke '* reve sadenejo, Kar ti ftorifb vfe prav nare- e difh. — Ino ti mo j Pavle, kak sal fantej ii “ israfel ! Koljko vefelje je Bog nam trem pri— 3 pravil ! Naf je raslozh;!, pa je naf fpet na ® zhudn» vish> vkup perpeljal. Zhart ino hvala 1 Bogu na vekomaj!" Vii fo jokati famiga vefelja % ino hvaleshnofti do Boga; Jerza je jokala sh nji- 1 mi vred, ino tudi ozhetu Gregorju pofiLbmu ' folse pritezhejo. i J Kedar je pervo preveliko vefelje she nekaj 1 minulo, sazhne Pavle materi praviti, kako fe mu je godilo. Prav šhivo je pripovedoval, ino mater lo le folse lilile, pa fpet fmeh. Pofeb- no shivo je pravil, kako je mu bilo kedar je fkos fklanino is berldga pervokrat pod jafno nebo ftopil. Pa ihe s vezhim veleljam je go¬ voril od tifte dobe, kedar lo mu ožite Gregor pervokrat od Boga povedali; s’ folsnatimi ozhmi je od tega pravil. ,,Refnizhno“ fo rekli knes, „fkorej shelim, de bi Ihe jes bil moje utrozhje leta v’ kakim berlogi preshivel. Mi fmo boshjšh ftvari prešlo navajeni, sato fe jih pa tudi tako lilno ne ve- felimo. Zhe bi mi boshje dela kakor Pavle na enkrat ino she odrafheai sagledali, koljko bolj 4 * 52 I)i nam dopadle! — Nefkonzlmi Bog, kako bi fe nad tvojoj mogožhnoftjoj savseli , kako fe nad tvojoj raodroftjoj ino dobrotlivofljoj velelili, — ino kedar bi tvoje lepo nebo ino semlo vi- dili , bi na ravnoft (posnali: de je Bog:, ftvarnik vfilr rezili, gola ljubesen do naf!” ' *-/ v | J a } 7. j (w»i I > t ,j', ?■ ,__ ;•*) ;;V ' Gofpa fo pa djali': ,,Kakor Te je malima Pavelnu 'sdelo, kader je pervokrat is fvojiga podsemlentkiga prebivalilha na prijasno semljo' prifhel, tako fe bo sdelo nekdaj nam, kedar bomo revno semljo sapuftili, ino v’ fvetim raji fe velel il i. S a kaj Pavelnove jigrazbe — tifte roshe, jagneta ino drevefa, ki le jih je v’ berlogi vender vefelil,—fo bile, mifiim, le fiabe pripodobe boshjih ftvari; ravno tako je tudi \fa pofvetna lepota, vle zhalno velelo- vanje le flaba fenza nebefhke velizhafti ino vezhniga isvelizhanja. Le farno velel j e j kte- ro obzhutimo , kedar ljubiga prijatta, kteriga fino dolgo pogrefhali, fpet objememo, je po¬ dobno nebefhkimn vefelju, kedar bomo v’fve¬ tim raju fvoje saanze ino prijatle fpet vidi— li; sakaj moje doaethno vefelje je prav ne- befhko! ££ 53 ,Srezha bogabojezhim , nefrezha hudobnim. Nekaj dni je minulo, ino knesovi flu- shabniki pripelajo zelo derhal (trumo) ras- bojnikov v’ Hraftovez, ki fo jih frezhno v' ber- logij sbrane vjeli. Dva ino dva vkup vklenjena fta bila. Velik vos sfkrinjami, ki fo bile na¬ delane] vkradenih predragih rezili, pride I sa njimi, ino zelo sverhaj na vosi fedi ftara zigan- ka. Rasbojniki fanta, ki jim je vtekel, fhe jifkali nifo • sakaj, ker lo bile Jshelesne vrate dobro saklenjene ino saperte, ti It a iklanina pa fkos ktero je vlhel, njim zelo nesnana , ker je le farno nevarna, na pol she poderta rudna jama, v’ktero fe nifo nikolj savupali, totaj pe¬ ljala; fo mil lili, de fe je Pavle v’ kako g!o- bozhino prekuznil, alj pa de gaje fkalovje v’ rudniku safulo ino ga vbilo. ,Silno fe sato rasbojniki zbudijo, kedar v’ Hraftovz pridejo, ino mladiga gofpodizha pred graf hinfkimi vratami sraven ozheta bati vidi¬ jo , ter ne morejo rasvumiti, kako de jim je ikos slielesne vrate vfhel. ,,Menili fmo, u fe linja poglavar, ,,de ni ga zhioveka na fveti toljko prebriianiga, de bs niif nakadil, ino giejl zelo otrok naf v’shelesje ino v ! jezho pei pravi. 54 ,Snedel bi fe od farne jese. Sdaj pa Vender fposnam, kar nikolj nifim verjel: de rasbojnika s reli ga krulev berizh vjeme.“ Uni godez s’ zitrami je tudi med njemi, ino mifli fam per febi: j,Otroka fmovkradli, de bi nam bil k’pridu, ino ravno toti otrok naf sdaj v’ nefrezho savle- zhe. Prav ’majo ljudi, ki pravijo: Hudodelz fe vfelej nakadi'. <: Mladenzh, ki fe je s’Pav- letam tako prijasno pezhal, ga tako lepo imel, ino I he ni bil zelo fknseniga ferza , govori fam s’ feboj: „Bog je tako obernil, de je mali vte- kel; gmeten fim, de shivi, de lih jes satega- voljo moram vmreti. Sdaj nam Bog ozbitno kashe, deje vfigamogozhen, in lebko nedolsh« niga refhi, hudodeiza pa fhtrafa. Sdaj fe s’ nami godi, kakor lo meni mati toljkobart re¬ kli: Naj fe she Suidobnik v’ fredo semlje sakri- je, boshje oko ga vender vidi, ino njegova pravizhna roka ga sagrabi, in po saflushenji lhtrafa. u Kedar Pavle mladenzha med rasbojnikami vklenjenigavidi, fe mu v’ferze vfmili, ino fvo- jiga ozbeta lepo poproli, de bi vboshzu , ki je bil takiga prijasniga djanja, vender nizh hudi- ga ne ftoiuli. Knes fo djali, de sdaj ne more¬ jo nizh obljubiti, de pa vender bojo sa njega, Kar bo mogozh fkerbeli. — Per isprafhovanji fe je vidilo, de mladina ni bil rasbojnik, ampak le ilushabnik rasbojnikov, ino de nikolj ni nikogarja vfmertil; sa tega voljo mu fizer ni fhlo sa glavo, pa fo ga vender sa vfe shive d f d P f< j« ti j' P j* r< P k n n b f P d 2 i z 3 f l k 55 er dni v’jezho obfodili. Knes fo pa fodbo pomanj¬ ša fhali, de naj ga tako dolgo v’delavnizo saprb, s’ dokler fe ozhitno ne vidi, de fe je poboljlhial , i: po tem pa naj gre fpet na fvoj dom. ,,Poglej, 44 i, fo mu gofpod knes rekli, kedar fo ga ravno v’ e- jezho peljali, ,,kakor fe vfa hudobija Ihtrafa , iz tako fe tudi vfako dobro delo po verne. De fe je tebi fhtrafa pomanjfbala, je tvoja priljudnoft 10 proti mojimu linu ftorila. Dobroto, ki li jo mo- s’ jimu finu Ikasal, ti bom gotovo na tvoji mate- j- ri po vernil. Le lepo fe sadershaj, de te samo- i- rem v’ kratkim damo poflati. 44 10 Vfi drugi rasbojniki fo .fprijeli kervavo s plazhilo sa fvojo grosovitno shivlenje. Zigan- ko fo sa shive dni v’ jezho saperli. Vkrade- >■* n* blago fo pa laftnikam, kar fo jih sbarali, 11 nasaj dali; kar ga je pa oftalo , fo knes fker- j* beli, de fe je is tega firotiihniza (hifha sa firote) issidala. • Jerza je fpet per gofpej flushila ino je ' po shaloftnih zhafih tudi fpet vefelih dni 6 dozhakala. Jurketa, ki fe je vertnarije vu- zhil, fo she davno savolj njegove nemarnofli ino malovrednofti ispodili; zelo fhe v’ pijan- ’ zhovanje ino v' druge fpake fe je podal, in p 1 je v’ fvojih naj boljih letali na jetiki alj ? fufhizi vraerJ. Mladenzha is Saverha fo knes J bogato obdarovali, ki fe je vefel vernil fpet „ k’ fvojim ftsrejfham. j 56 Blagiga czlieta Gregorja befo knes radi sa vel zliaf v’ gradi ohranili. Nekoljko dni fo fe Gregor fizer dro v’ Hraftovzu pomudili, pa ni jih bilo pergovoriti , de bi puihavo sa vfelej sapuftili , ino v gofpolkim gradu oftali. „Vlalo dni, ki mi jih bo Bog fhe doshiveti dal, bi rad v’ boshji flushbi preshivelfo djali, ,,ino nar lehkejfhi je to v' pufhavi. Dovolj i’im fe po fveti pobival, is famofvo- je fkufhnje vem, kaj je shnjim. Ni bolji- ga na fveti ftoriti, kakor na vezhnoft fe pri¬ pravljati / 4 Per flovojemanji fo zhaftitliv ftar- jshek poshegnali knesa, gofpo ino maliga Pav¬ leta, ki fe od njih lkorej ni mogel lozhiti, Prav shaloftnp je bilo. Sdaj fe v’ vos pofe- . ! ni o /; « <> <1 • V o > it- i\ *' - i i i\ . . , \ ir?'. L ; 7 ‘Ji i.i r atiTi{dc Jiilil ir* dih Dvojna s g u b a. .Gofpod! sgudi.Je tvoja vpija. ::živela je vboga ribižhovka Ljudmila v’ neki fatnotni bajti%i sa Donavoj, velikoj vbdoj. ■Njeni priden tiiOsh ji'. je pred kratkim vmerl y’, nar boljih letali fvpjiga sbivdenja. .»Sinka ji je čapnftil, ;saligd zbedniga otroka, per petih letah , ki je bil mlade vdove edino yefelje; Tonek (Anton) mu je bilo ime. Otroka boga- bojezhe isredili, ino mu ribji lov privarvati bila je dobre matere rt ar vez hi fkerb. Sa sdaj je m»rla, kakor fe lebko vd, ribji lov opuftiti; inresha rajniga na (leni veli, ino zholnizh sa hifhizoj povesnen iloni. .Serze njo boli, vfe to videti. Pa vender lhe prezej kaj saflushi , ter mreshe plete, kar je prav dobro stiala. Po- gofto je lhe o polnozhi sa fvojiga Toneka de¬ lala , ko je on she dolgo lladko fpal. Dobro je vedela, kar pregovor pravi: Pridno delo laftnih rok Rad poshegna dober Bog. Tudi Toneka je nar vezh fkerbelo, kako bi fvojo mater rasvefelil. Blaga mati fe vfelej 6 * rasjoka, kedar njo kaka livar rajniga mosba fpomni; ino Pavlek njo po fvoji fhegi vfelej J pet potolashi, koljkor samore. Nekoljko dni po njegovi fmerti Ljudmilo | njeni brat objifhe , ki je v’ftranlki veli ribizh bil, ino ji lepo ribo prinefe. Ljudmila ogleduje lepiga Karpa , ino fe jokati sažhne. ,,(>h, je djaia, nifim mifliia, de bi Ihe kdaj to!jkp lepo j ribo doma imela!” Tone pa pravi: ,,Nikar ne jokajte mama, kedar bora enkrat jes odraliil, ; hozhem vam rib dovolj naloviti/ 1 SbaUftna mati fe na to fpet nafmeji, rekozh: „PazU moj Tonzhek, savupain de bofh na moje ftare dni moja pomozh. ,Skerbi le toljko polhleu ino priden biti , kakor fo bili ozhe tvoj, tako bom jes nar frezhnejfhi mati. u Neki jefenfki dan, ko je prav lepo vreme bilo, je Ljudmila na vfe sgodaj novo mrestu pletli sazheda, ter jo je tifti dan dodelati hotla. Tonek je v’ blishnim teli (diolli) bukovzo bral, is katere je mati nalaoljasa luzh narediti, de bi po simi dober kup fvetilo imela unesite pletli. Vetelfga, koljkorkrat fvojo podolgovato loznato j zenzo sverhano materi prinefe. Mati ga tudi vfelej pohvali, debi liie pridnejfhi bil, ino fe is mladiga dela privadil 5 sakaj: Kar fe v’mladolli navuzhiih, S’tem fe na ftaroft prefkeribfh. ,Sonze je she na pol dne ftalo, Tonek je bil she lazhen, iao truden. Sdaj v' blishai veli 63 pol dan svoni. Oa angelfko zhelhenje lepo od¬ moli , ino mati ga jeft saki izbe. Malo kofila je bilo; fkledo mleka, v’ katero je kruha nadro¬ bila , pod kofhato bukvo poftavi, ki je svunaj pred bajtizoj na seleni ledini ftala. Ko fla fe najedla, ino odmolila, rezhe mati Tončku : „Sdaj fe pa tukaj v' fenzo pod drevo vlesi , ino nekoljko salpi. Je s grem k' (vojiinu delu, pa bom fpet pri! hla o pravim zha- li tebe sbudit. Tako, le lladko fpanzhkaj !\ c rezhe mati, fe fhe enkrat ogleda, ino prašno ikledizo domu nefe. ,Spe£ zhres en zhafek pogleda. Tonek je na seleni trati salpal; eno rokizo pod f voj oj zbednoj glavizoj ima, s’ dru- goj pa lizhno zenzo objame. Lepo na fmeh fe v’ fpanji dershi, ino lepo rudezhe liže selena bukva prijasno fenzhi. Gredozh fe fpet na fvoje delo poverne,ne- prenehama pridno plete, dokler je mresha sgo- tovlena. Med delam fo ji dve ure kakor bi j trenil minule. Sdaj greToneka budit; pa ga ni vezli pod bukvijo. ,,Pridno dete, mifii, je she s’fvojo zenzo fpet na deli : u ino je velela. Pa frota fi ni vrajtala, koljka shaloft njo zhaka ! Gre ino no¬ vo mresho poledini rasgerne. ,She je bilo tam pa tam kaj popraviti, ino fpet fe prezej per tim popravili pomudi. Kedur pa fanteja s’ kor- a bizo le ni k’domu bilo, njo sazhne sa-nj fker- beti. Zelo hofto (g'>jsd) isjifhe, ki je bila dve 64 uri hoda dolga,, ino pol ure fhiroka; pa nikjer p: gn ni bilo vezh.. Vezh ko ftokrat ga saklizhe: vi .,Tpce! Tonejo,- Alj ni od njega vezh 1'luha je ne duha. pi Jela je - vhogo vdovo groša obhajati; prav v' : fiperinih teshavah je. ,,Alj je posabiikar 1 fim mu toljkokrat prepovedala, ino Te k’vodi P 1 slojni V ( Le siriii liti od tega:, shp vfa trepezhe J* ino sa vodo leti. Pa tudi tanjiuga ni oiiedila. S' jgciaj jekaje. igo nadih vaje v’vel perleti. Veliko to ljudi fe krog shaioltne matere nabere; vfiin fe ' 1 Ivi m ili, nar vezh pa bratu.; alj sjjivi zhiovek ji 4 od oti-oka ni kaj povedati vedel. Koljkor jih J? je bilo, vfi fklenejo otroka jiikat. Nekoljko 44 jih je fhlo v'’ lef, nekoljko po drugih blishnih | c krajih; fpet drugi grej o. sa ,vo.do otroka fledit, ,StemniIo fe je, ino nikjer ga ne olledijo., ,,Z!ie je v’ Donavi vtonil, rezke nekdo vefhkih ribi z hov, gotovo bomo njegovo truplo 7 najdii; faj posnamo ftrugo, ki njo voda ima. v Tamo doli na peiki pod velikoj vjBrhoj ga bo p na fuho vergia., Te befede fe mati preftrafhi, vfa shalofi- f na k’domu poverile fe, ino zeloj nozh v’ fvoji t famoti prejoka. Kakor hitro fe den sasmi, fpet * sa vodo biti, faj mertvo truplo fvojiga ljubiga ^ otroka vgledat. Vezh dni ino tednov alj nedel 1 je vlako jutro, ino v fak vezher s’ tiepezhim fer- 1 zam sa vodo gor ino dol jiikat hodila, Hibi— i žbi, ki fe sjutraj sgodaj na fvojo delo fhli, alj ' 65 pa svezher fe k’domu fpravljali, fo jo pogoflo videli, kako je sa vladjam (veliko vodoj) jitka- je roke k’ nebefam povsdigvala. Vfim fe je prav v’ ferzi fmilila. She p reze j zhafa je minulo, pa mertviga trupla le ni bilo na fvetlo; mati ne vidi ino ne fIi(hi vezh od fvojiga finka. JVepreuehama je shalovala. ,,Tako hitro sa en drugim dobri- ga inosha, ino preljubo dete sgubiti, je djala, to je le vender prevezh hudo! Oh! zhe bi ne vedela, deje boshja volja tako, bi obvupa!a. a Pogofto 1’i je farna ftrafhno ozhitala, rekozh: j.Sakaj nifim bolj fkerbno sa otrokam gledala. Oj vi matere £: , je vefhankam djala, ki fo njo tolashile , ,,naj vaf moja nefrezha smodri, de hote bolj lkerbne! ££ Vboga Ljudmila je s' zliafam tofko s J hude- la , de je bila bleda ko fmert 5 farna fenza nje je bila. Ko fo njo ljudje ob nedelih zherno oble- zheno vidili v’ zerkov jiti, fo djali: ,,Re'va vboga! fhla ho sa fvojira mosham ino otrokam hitro pod grudo / 4 Gofpod fajmofhter, zheftitlivi ftarzhek, ki fo sa fvoje farne prav po ozhetovo fkerbeli, fo vbogo vdovo she nekoljkrat doma objil kali, ino tolashili; ko fo njo pa sdaj v’zerkvi sagledali vfo bledo ino vjokano, fo fe njo vftrafhili. Rezhejo ji po opravili k' njim priti. Poterka na njihove vrate, ino v' prebivalnizo ftopi. Ravno dober mosh s’ fivimi lafrni, pa zherno kapzo na glavi per miši fede nekaj v’farne buk- 6(i ve pifhejo. Prijasno sheuko posdravijo, re- kozh: ,,Le nekoljko poterpite, sdaj sdaj bom dopifal. ££ Med tem Ljudmila lepo lizhna podo- dobo ogleduje, kije v' poslazhenim rimi na fteni vifela. Prelepa podoba jo tol’ko gine, de fe ji folse po liži vdero. ,,No Ljudmila , u sazhnejo gofpod fajmofhter, ki ravno pere odternejo ino vftanejo , ,,je!i fe vam podoba dopade? £C „Oh fhe pa vender, ££ je djala, „jok me pofili njo pogledati, toljko perferzhna mi je. ££ Al j pa tudi posnate, koga pomeni? £{ faj¬ mofhter na dale) pral hajo ? ,,Prav dobro pos- nam, de je Matere boshje, ££ Ljudmila odgo¬ vori. ,,Nifim fhe take lepe podobe videla; kako shaloftna mati fvojiga mertviga ,Sina ob¬ jokuje, ino v’ fvojimi krili ’ dershi. ££ ,,G’ejte le , ££ rezhejo fajmofhter, „ravno ona je sa vaf nar lepfhi isgled, polna fjadkiga to- lashenja. Satorej le prav preminite to njeno podobo! Vidite, mezh v’njenih perfah je sna- menje neisrezhene shalofti, ki je ob frnerti bosh- jiga ,Sina tako rekozh po prerokvanji,Simeona njeno lerze pi-ebodla. Njene ozhi, ki v' folsah plavajo, v'nebo obernjene, pa terdo fklenjene roke, ki njih povsdiguje, nam pomenijo Marij- no poboshnoft ino savupanje v' Boga. ,Svetli sharki pa, ki njeno fveto glavo obdajajo, nam kashejo njeno veližhaftvo v’nebelih, katero je fkos fvojo terplenje ino podanje v’ fveto vol¬ jo boshjo dofegla. u 67 „ Blaga Ljudmila 44 ', fo rekli, ,,vi fteveliko, sgubili— fvojiga mosha ino fvojo dete; na dve plati reshezhi mezh je tudi valhe ferze prebo¬ dli. Pa le po Marijno k’ nebefara poglejte, v’ lveto voljo bosbjo le podajte, v’ Boga savu- pajte; molite ino profite sa pomozh od sgoraj dolj. ,Saj vefte, kako je Marija pod krisham ftonovitno ftala. Ravno tifta fveta vera, v’ka¬ teri je angelu odgovorila, kedar ji je zhefhen- je prinelil; ,.Poglej , dekla Gofpodova fim, sgodf fe mi po njegovi befedi ! 44 — je tudi v’ nar vezhi shalofti njeno ferze hladila, de ji od sha¬ lofti poknilo ni. ,Sama shiva vera, de kar Bog flori, vfe prav naredi, ino de vfe, kar on nam pofh!e, nam k’ dobrimu flushi, ter je nar- boljfhi sa naf, bo tudi vaf ohranila , de val prevelike shalofti konez ne bo. Oh ne posabite vender, sakaj de vam dober Bog vfe to terplenje pofhilja. ,Saj vfe terplenje fe- dajnih dni na semlji tolko ni, koljkor je vefel- je, ki naf v’ vezhnofli zhaka, Le v' poterplenji le prava zhednoft ino krepoft pokashe; le fkos terplenje pridemo v’ vezhno shivlenje. Alj ni moral tudi Kriftuf terpeii, ino tako v'fvojo ve- lizhaftvo jiti? Po ravno tem poti je tudi Marija sa njem hodila — ino po takim tudi sa naf dru¬ ge ftese v’ nebefa ni.“ Ljudmili fo te lepe befede prav globoko v’ shaloftno ferze fegle; ino ni fe mogla lepe po¬ dobe sadoft nagledati. „Hozhem polnemati lep isgled shaloftne Matere , 44 je djala : „v’ nebefa 5 * fe hozhern osirati — — lerdno savupati, ino s’Marijo rezhi: „Gofpod tvoja volja naj fe sgodl ! £ ‘ O „Tako je prav!“ rezhejo gofpod fajmofh- ter; „glejte , ta me veleli ! ;£ Blagim« gofpodu ni bila nobena rezh predraga, shaloflno dni ho rasvefeliti. Vsemejo drago podobo is ftene, ter jo vb >gi ribzhovki dajo rekozli.: ,,De fvoje fvete obljube ne posabite, nate! dam vam le to Vlarijno podobo , val ha je. Dorno jo vse mi¬ te, ino kedar vam bo fpet lerze otoshao, ino bote na dva kraja resezhi inezh v' njem obzbiiti- li — ogledujte fe na to podobo — ponovite fvo- jo fklenitvo ino belezhina vafhiga ferza, ako B«>g da, bo pomalim sazeiila , tam gor v’ nebefih pa vam je prelepa krona pripravlena. u Ljudmila je gofpod fajraofhtra lepo vbo- gala, in njena shaloft le ji je boij ino bolj ohla¬ dila; le kedar je metno drevefa hodila pod ka¬ terim je fv>jga Toneka sadnokrat videla, ji je vfelej ferze opeklo. Vinil h>ft enkrat v’deblo tiga drevefa nekako omarzo narediti, ino uno lepo Marijno podobo v’ tajifto djati. „Le to drevo, je djaia, me veleli v’ shalofti, kader kolj ga vidim, po tem bom pa na njemu vfa- kejkrat fvojo tolashnizo imela. — Oh,“ je sdeh- nila, „drnge matere Ivojim pokojnim otrokam vender na pokopalifhe kako snaminze poftavi- jo; le to drevo pa naj po tem meni fpomin mo- jiga rajniga Toneta bo.“ €0 Gre dobritnu ftariinu gorpod fajmofhtru pra¬ vit, kaj ftoriti mifli, ino oni ji kar ne branijo. „Zhe vaf bo: to tojashilo, tako le napravite fo djali. Isdobla (isvotlila) je, zhe ravno filo tel hko , okroglo omarizo v’ deblo, ino lepozhed- no podobo V njo napravi —’ ino koljkokrat je mernu hodila, in jo je ferze bolelo, je na le¬ po fveto podobo oserla (ogledala) fe, ino je djala: ,,Nai bom tudi jes dekla Gofpodova, kakor je bila Marija, naj le tudi meni po njegovi fveti volji sgodi !“ Ino vfakokrat ji je bilo po tem loshej per ferzi. II. Hifha na vodi. Tonetovi r e d n i k i. Tifti zhaf, ko je Tonetova mati fvojiga finka obshalovala, kakor bi she bil mertev, je mladi Tone 1 he le nekoljko mefzov zhres pet let ftar , nad (lo ur dalezh obhodil, ino je v’ veliko, poglavitno zefarlko mefto Dunaj (ki fe po nekih krajah Bezh, po drugih pa Vidn ime¬ nuje) pril bel. Bil je sdrav ino velel, ter je v' verli hifhi prebival, ki je bila kakor nar lepfhi gralhina. Tako zhedno ino fnashno ob- lazhilo je imel, kakor bi bil shlahniga rodu — ino kar je sa njega nar vezhi frezha bila, fo ga prav lkerbao vuzhili vfiga potrebniga, ino 70 prav po kerihanfko sredili fo ga. Ino kako fe je vfe to sgodilo? Ko fe je Tone pod bukvoj prebudil, ino pregledal, gre 1 pet v' bukovje bukovzo brat, ino berlh fpet pol zenze nabere. Sdaj mu pa bukoviga drevja s,manka; on gre ino pride is h"fte ravno sa Donavo. Velika ladja je sa bregam Hala. Brodniki fo Ibe nekoljko ljudi zhakali, ki bi fe s’ njemi peljati imeli. Na ladji fe je veliko ljudi vosilo, bogatih ino vbogih , ki fo sdaj na fuho lhli. Kar jih je bilo odrafhenih , fe po ledini prehajajo, otrozi pa sa vodoj prishane (pifane) kamenz.e poberajo. Kader Toneta vgledajo, hitro k' njemu letijo videt, kaj v’fvoji verbovi zenzi ima. Zhedna rijava bukovza, ki jo fhe posnali nifo, jim je prav dopadla. je pa zhudno lepo koftajn- ze je djala Nanza, sala dekliza, nekdjko mlajfhi ko T«ne, vfa po gofpofko oblezhena, ,,nifim lhe tako drobniga trivoglatiga koftanja vidila.“—,,To ni koftanje , u pravi Tone, ,,lo poflali, de fe bom brati ino pitati navuzhil . 44 Brodnar Jehko fposna, de od fanta ne bo nizh svedel. Vef nevoljn prav jesno rezhe : „Naj bi te bila kukovza kamor drogam sanefla, kakor na mo¬ jo ladijo . 44 — Tonek, ki je siie imel fi.lsne ozhi, prav po otrol hko odgovori: ,,Kukovza me ni prinefla; fhe nikolj jo videl nifim, fli- I hal pazil vezhkrat v’ Ipomladi , 44 Vfi, kar jih je na barki bilo, fo fe fme- jali, brodnar pa ni vedel, kaj bi sazhel. V’ tim kraji ravno ni bilo hifh sa vodoj, famofne dobrove fo po obeh platih raltle, ino kar oko donefe , ni kraja videti, kjer bi ljudje prebi¬ vali. Ko je she fonze sahajalo , vgledajo od delezh neki turn. Tofaj je hotel brodnar otro¬ ka sanefli, de bi ga fpet materi odrajtali. Pa 7B neki bogat gofpdd, ki fe je Belina pifal, ino Nankini ozhe bil, ni dopufti]. Bil je prerao- shen kupzhe.vavez, kije velike Ikri nje dnarjov, ino drugih režhi' s’sabo imel; sakaj ravno je ftrafhna vojfka naNemihkira bila, ino on, ka¬ kor vezh drugih tovarlhov ino tovarlhiz fo prei) fovrashnikam beshali. - : o '-.i -trs ',.Prav rad bi, pravi gofpVd Belina, de bi > tV>g’a mati otroka gjedozh nasaj dobila; a!j sdaj fe to ne ; more sgoditi. .Šovrashnik sa nami h ruj e j ino sa Donavo) grd 5 zhe bi fe le nekoljko ur pomudili, fmo v’nevarlhini fovrash- nikam v’roke priti, ino v/e fvojo premoshenjg sgubiti. Le vosite v’ imeni boshjim.‘ { Gofppd Belina, kje riga je lil n« fkerhelo, brodnike fili, naj zelo nozh vosijo ; ravno je o polnim bilo, ino je mefenz lepo fvetil. Brod¬ niki fe isgovarjejo," de to ni jiaVaila; alj sa dubro plazhilo fo le per volji, ino zelo nozh peljajo. Ravno je juterno .fopze pofjalo , ko. fo do majhine vefi perpeljali, ki je sa Donavoj bila. Brodnar poprofi vefhane, naj otroka prevseme- jo , po tiflim kraji posvejo , kje bi bil doma, ter ga materi odfajtajo, bojo; materi ino otroku vfmilenje fkasa! i , ino dobro delo ftorili. Kine* tji pa pravijo: Kdo ve', zhigavo je dete, lehko de bi fe ga isnebiti ne mogli, ino ga morii rediti. Zhati fo terdi, ino vbogih ima- 74 mo dovolj. Ne bomo l'i novih teshav na¬ lagali. Kraalo fpet drago vef v gledajo, nnplat (un pol) vode, ki je bliso Donave, velika ino imenitna videti. Brodnar je hotel h’gofpo- fki a!j pa k' tajmofhtru ji ti, de bi fe otroka snebil. Napovedal je li kraju peljati. Pa rav¬ no gofpod Belina savpije: ,,Zhujte! — Alj fli- fhite ftrcl, kako topovi (A htuki) buzhijo? ,Sovrashnik je bliso. Kratko nikar fe muditi ne fmemo, — le naprej — le naprej!” — Brodnar fe boji, de bi otrok poflednizh njemu oftai, ino le sazhne s’ gofpod Belinam kregati. ,Skorej bi le bila fprijela; alj gofpa Belinovka, dobra pohlevna dulha, nju sdaj rasmeri. Djala je vfa prijasna ino ljubesniva fvojimu moshu: ,,Vsemiva midva lepiga zhed- niga fantizha; imela bova dobro delo, ino vfiga prepira je konez." Ta mifel gofpod Be- linetu dopade, ino na ravnoft glaino isrezhe: „Le urno vositi! otroka jes vsemem ino ga bom ofkerbel.“ To je bilo brodnarju prav po volji, ino vlij kar jih je bilo na ladji, hvalijo gofpod Belineta sa to. jSrez.hno fe v’ Dunaj pripeljajo. Gofpod Belina l i kupi veliko verlo hifho , ino sazhne sopet kupzhovati. Dal je fvojo edino hzher Nanzo doma vnzhiti, ino Tone le je s’ njo leh- ko vuzhil. Zhe ravno fhe ni nizh snal, je toJjko dobro glavo imel, de fe je v’ kratkim tako isvuzhil, de fo fe urn vK zbudili. Verh tega je bil vef pohleven in prijasen , je rad vbogal ino lepo Bogu flushil, tako, de fta ga Belinova rada imela, kakor fvojiga laftniga otroka. Boga fe je bal rasshaliti, in Bogu do- pafti ga je nar vezh 1'kerbelo 5 nikolj ni posa- bil j' kar fo ga mati vu/.hili. Gofpod Belina fposna, de Tone vefelje na "kupzhijo ima, ino to ga prav veleli. Po¬ magal mu je , de fe Tone vfiga svuzhi, kan¬ je modrimu kupzu vedeti potreba, ino ga po tem V’ fvojo jifpo Vse me ? de fkupaj pifheta, rajtata. Tone ie je prav dobro riof il , ino je fvojimu rejnimu ozhetu ikerbno flushii. Preden je bil dvajfet let ftar, je she nar imenitnejl hi opravila imel , ino je vfe frezhno 1’konzhal. Gofpod Belina fe je le vezlii ino viezhi baran- tije lotil, je sa vojiko kupoval, ino zhe rav¬ no ni krajzerja galjufal, je vender le velik do- bizhek imel. Dobro je fposnal, de mu njegov rejenz k' tej frezhi pomaga, ki fe na vfe zhi- fto saft >pi, ino mu je toljko sveft. ,Skerbi ga, kako bi mu vfe to ikerb ino sveftobo povernil. Nanka je v’tira zhafi mozhno odraftla, ino je ljubesniva devfza bila, v’zvetu fvojga shiv- lenja, dobre glave pa tudi sblahniga ferza; shiva podoba zhiftofti ino nedolsbnofti. Gofpod Belina njo Tonetu, ki je she sa to odraftil, sa sheno da. Kedar je bila vojfka minila, fa fvetli zefar gofpodn Belinetu, ino njegavimu se- 76 ta shlahni jo dali, sa to , ker (la ob zhafu vojfke veliko desheli pomagala. Tonetov ino tafta nifta dolgo let Iju- biga miru vshivala, ki fla ga toljko posheljela, V' kratkih letah; fta drugi sa drugim pomerla polna vefelja videti, defeje njuna hzher frezh- no ino dobro omoshila, Anton je .sdaj nehal barantati, ter je fkle- nil na Nemfhluui ; kako gralhino kupiti, ki fo jih fovrashniki ob vojfki obropali, ino katerih je dofti prair dober kup na prodaj bilo. Ponu¬ jali fo mu jih. ,Shel je pogledat, ino fi ver- lo grafhino isvoli, ki ji Novigrad pravijo , sa- kaj nar bolj mu dopade. G/edozh da vfe lepo popraviti, kar fo per gradi fovrashniki pokva¬ rili ino saterli; po tem gre po sheno ino po fvojih dvoje otrok. Ana, Antonova pride na fvojo kupleno grafhino, ino kedar vidi, kako fo fovrashniki po tem kraji gerdo delali, fe lilo vshalofti. Veliko hilh je pogorelo, veliko je bilo golih pufh, in> žele verftenjiv fo vazelini leshale, ,,Oh prevbogi, vbogi ljudje je Nana djala, ino folse fo jo polile, „morva njim pomagati \ il Antona je vefelilo, de je njegova ravno tih mifel bila, ko on; vfe fta fi prisadela re'- vam pomagati. Dafta jim lefa ino dnarjov po- fodita, de sazhno sopet pohifhtva daviti; kupita jim, femena ino shvine, ter jo med kmete ras- 7T delita bres vfe obrefli alj zhinsha. Anton ino njegova Ana fta v’ kratkim fred novih hifh, ino rodovitniga polja velela. Kmetje nf> mo¬ gli tvoje nove gofpode dovolj prehvaliti, ino pridejo jima tvojo sahvalo 1 košatil Anton pa pravi: ,,Bog mi je tre/,ho dal,“ de ki ( im bil born fantizh, lira sdaj bogat gofpod, ino imam -\ifiga sad"(i; ne bilo bi prav, ako bi s’tern zhefar obilno imam, drugim ne pomagal. Me vete i, de tira kaj k’valiti fre/.hi floriti mo¬ gel. Ni v e/.hi frezhe, kakor drugim k’ fre/.hi pomagati.* 4 III. Nefrezhe ob zhafu voj Tke. Ljudmila more fvoj dom sapultiri. Anton, ki to ga sdaj sa shlahniga gofpoda imeli, je bil bogat ino imeniten; njegova ma¬ ti pa, dobra shenka Ljudmila, fi je veliko hu- diga vsilila; borno pa vender sadovoljno je shi- vela , ter le je v’ voljo bo.shjo podala. Kin.alo po tiftimp ko je fvojiga Toneta v’ bnkovji sgubila, to tudi v’tajilii kraj fovrash- niki sa Donavoj prilhli, ino vfo hollo obfedli. Ljudmila sapufti tvojo iamotno kajshi/.o , ino pobegne k'fvojimu brata v’vet na ozhetov dom. Pa tudi tamo ni mogla oftati. Vet to v’ hudim 78 boji fovrashniki vezhdel poshgali, ino vefhani fo fe po fhrokim rasleteli. Tudi (lan, kje je bila Ljudmila doimi, je pogorel. Njeni brat fi gre sn ribi'/.ha flushbe jifkat; Ljudmila fe je pa k’ fvoji feftri podala, petnajft ur hoda od tillod. ,Seflra njo lepo fprime, imela je prezej otrok, ino Ljudmila jih rediti pomaga. ,Se(lre fo fe lepo sallopile, ino fi teshave v’ljubesni p«laj- lhale, ki njima jih je huda vojlka prinefla. Veliko let je she preteklo, kar od brata pifmo dobite, ki is doma pifhe , de mu je shena viner- la, njegove hzhere lo fe ob zhalu vojlkc dro¬ gam omoshile , ter profi naj bi Ljudmila prifh- la njega g«fpodinit. Ljudmila fe torej fpet v’ fvoj domazh kraj poverne. Kedar v’domazho vef pride, je bil nje pervi pot v’blishno bukovje drevo pojilkat, na katerim je prelepo podobo sapullila , ki nje v’ naglim pobegi s’ feboj vseti vtegnila ni. Pa Bog pomagaj! kako fe je vfe premenilo. Po¬ ta do njene hifhize ni bilo vezh 1 leda; s’veli- koj fravoj ino germovjam je bil preral hen. Ko¬ der je hoje dni nilko gerraovje radio, sdaj vifoko kol hato drevje doji; • veliko (lariga drevja, ki ga je Ljudmila posnala, ni bilo vi¬ deti vezh. Tudi fvoje borne bajtize ni (ledu vezh najdla; zelo meda, na katerim je dala, ni bilo posnati. Vfe okrog je velika temna gofha sarallla. Dolgo dolgo je Ljudmila fvo- jo drevo jifkala, pod katerim fe je fvoje dni toljkokrat jokala. Skos ternje, ino fhe tako *?9 gofto germovje je preplašila, ino vfako bukev ogledala. Naj ii ravno lepe podobe ne naj¬ dem, je djala , faj fe bo lhe omarza vender vidila, ki je v'drevo vfekana; po njej bom dre¬ vo fposnala , na katerim lira podobo shaloftne Matere boshje imela . 44 ,,Ne trudite fe saftonj, dobra mamiza ! 44 pravi neki ftarzhek, ki je po hodi fuho drazh- je pobira!. „Drevo she dolgo ne ftoji vezli; Kakor fe je nam v’ veli godilo, ko fmo nasaj prilhli, tako fe nam tudi v ; leti godi. Otroke fmo sapuftili, ino sdaj lo odral heni ljudje; kar jih je tiftokrat v’nar boljfhih letah bilo, fo sdaj ftarzheki, ino ftarih ni vezb, ki fmo jih sapu¬ ftili. Mlado drevje je ftaro podraftlo. Vfe na iveti fe hitro premeni, nar hitrejlhi pa zhlo- vek. Nimamo tukaj oftaje — naj torej tajilli ftanoviten dom jifhemo , ki naf tamo gori pri— pravlen zhaka . 44 Starzbek je fhel fvoj pot — ino Ljudmila je drevo jilkati nehala, ter ga ni miflila vezh najti. Shlahen gofpod Belina je dve uri dalezh od tifte veli ftanoval, v’ kateri je Ljudmila sdaj shivela; pa vef ino lef fta bila njegove grafhine laftina, ki njo je bil kupil. Eniga dne pride v’ tifto hofto velhanam derva sa simo odkasovat. Ker fe je bila hoda slo saradla, ino veliko dariga drevja, je hotel fam per odkasengi biti, de bi fe drevje v’ fhkodo ne fekalo. Tudi je hotel prizha biti, 80 de vfaki bosliez fvoj del dobi, Bekel je go- fpodarjam v- liofto priti, ter je sdaj temu sdaj unitnu kako drevo dal. Ljudmila je tudi fhla, pa sa fvojiga brata. Po verdi, po kateri je shlahen gofpod dne vela dajal , je drevo, pod katerim je ravno shlahnik ftah, brata sadelo. Ljudmila fe gofpodu perblisha rekozh: ,,Pre- inili gofpod , naj ne samerijo, de mej brat lam ne pride; b > ln je, ino I he is poftelje ne more . 44 Gofpod Belina mil lil ni, de bi oftarliva, bor¬ no oble/.bena sbenka, ki sdaj s'njim govori, njegova mati bila; tudi njej bi ne bilo v’glavo padlo, de je lep mlad shlahen gofpod, v’zhed- ni rijavi fukni, ki slat perllan s’ dragim de- rnantam nofi, njeni fin. Dobra babiza fe mu je prevezh v’ferze vfmilila, de fi njo ravno posnal ni j drevo ji odkashe. Gofpodov hoftnikar (alj foiThtnarj) sazbne braniti rekozh: „Vbogim ljudem je fhkoda bukoviga drevja dajati; topovke ino pa brese fo dofti dobre sa take. Bukove derva fe morjo sa shlabno gofpodo, ino pa sa gralhinfke pri- varvati . 44 Gofpod Belina hoftnikarja ojftro po¬ gleda, ter pravi: „Ne farno flabiga, sa kar she nam ni mar, ampak tudi nar boljfhiga morrao vbogim podeliti, pofebno ob zhalih ve¬ like lile, kakor fo potrebni. Drevo je sdaj te shenke, ki ima bolniga brata; pa, tudi poleka- ti, sdrobiti, j n o pred prag ji ga morte fpravi- ti. Le rozbno dervarji po njem mahnite, fhe poprej ko saahnete moje derva zdpti.“ Gofpod Si Belina isgovori ino fe hitro naprej fpravi, de bi ga ne hvalila. Ljudmila od vefelja s' fols- nimi ozhmi sa niira gleda, ino pravi: „Bog poverili dobrimu golpodu] 44 ino je tudi (Voj pot ihla. Pred 26 letmi (ta fe mati ino fin v’ tej hodi sadnokrat \ idila , ino ravno sdaj fla fe fpet snajdla, zhe ravno fe nifia fposnala. Leh- ko bi fe nikolj vezh fposnala ne bila — ako bi Bog jima te frezhe tako lepo ne bil naravnal. IV. Podoba Matere boshje< Vefela f p o s n a v a. Dervarjov dva primeta sa fvoje dervnize, j ino kakor je shlahen gofpod vkasal, mahoma nad drevo fesheta. Drevo pofekano po tleh sahriije, moshje pa ofterinijo ino vpijejo: „Zhu- desh! zhudesh! 44 Bukvaje bila v’fpod she ne- k"ljko perhla; nekoljko fe je vlomila, fhkorja debla olufhita, ino moshjd pod. bo v’ drevefi šagledajo, ki jo je Ljudmila toljko jil kala. Po¬ doba je bila lhe kakor nova, poslazhen oblek (rim) fe je od f<>nza blifkal, kakor bi vfe v’ enim sharki bilo. Dervarji fo bili fhe vfi mladi, satorej nifo ftare prigodbe vedeli. ;j Te~ 6 83 ga pa vender ne saftopimo, fo djali, kako bi ta lepa podoba v’ drevo prifhla. ,Saj ni bilo obene votline videti; fhkorja je bila, kakor per drugih ftarih drevefah po hodi. Takiga ihe pa nifmo vzhakali; v ! refnizi, to je ozhi- ten zhudesh1“ Na toljki fhtim , ki fo ga dervarji imeli, shlahen gofpod Belina pride, ki je nek< ljko dve do korakov od tidod drevefa sa pofekati pdkasoval, ino vbogim derva delil. Vserae podobo v’ roke , ter njo prav zhido ogleduje. ,,V’ refnizi prav lepa podoba je , bi rekel, de Ihe nifiin lepfhi videl! Kako bledo je liže sha- lodne Matere! ino kako mi!o k* nebefam gleda! Tudi njeno vilhnovato oblazhilo, pa lep moder plajfh zhedno ogernjen , je vfe prav prav lepo. Kako pa sala podoba na to drevo prifhla je, fi lehko vrajtarao. Neki bogabojezh kriftjan je v' drevo omarzo isdohil , ino podobo v' njo podavil. S’ zhafama je ihkorja, kakor je per drevji navada, omarzo obradla, ter je podobo v’ drevo sakrila. Gofpod Belina fhe ni prav isgovoril, kar vef bled podane: ruka , v’ kateri je podobo imel, fe mu mozhno trefe. „Sa boshji zbal ! 4 ‘ je djal, „to je vender zhudno/ 4 Ni mogel vezh dati, ter fe na panj vfede. Obernil je namrezh podo¬ bo , ino je od sadej sapifano bral: V 1 leti po Kri- ftiljbvim rojftvi J632 , 1 Oga Kosoperfka, fim tukaj pod tem drcvefam fcojiga ediniga finka 63 Toneta , hi je bil pet let ino tri incfze ftar, poflednokrat vidita. Bog ga ovarji, kjerkolj je, ino pololashi, kakor je nekdaj Marijo pod krishum, /udi mene — shuloftno muler Ljud- miio ; 8mrekerzo. Ko bi vftrelil, mu na mife! pade: ,,To sgubleno dete tim jes; ime ino leto ravno me¬ ne sadeneta; moja mati fo to podobo v' dre¬ vo djali. u Ravno to fara s’ febo preraifhluje, kar nje¬ gova mati prifopiha.. V’hofti je Ihe nekoljko fofede zhakala , de bi v’ tpvarfbiji k’ d mu fhle, ino s da j sat lil hi, de fe je podoba naj¬ dbi, kar fe je po vli dobravi hitro rasveilelo, „0h shlahni Gofpud !“ je djala, ,,podoba je moja ; prot im val', dajte j« meni. Le poglejte, laj je moje ime od sadej sapilano ; rajni gofpod faj- moihter, ki fim Jih naprofila, fo me na po¬ dobo sap:fali , ino Ihe tudi nekaj v e/h befedi fo sravno priftavili, kakor lim sheljela. J u. { 1 • f> h s | ra ■rst* 3 iao-VJ c. V ‘ h i iv; i\ ’c\ tv \ bro poflazbene. Bukvize odpre -— in ko okamnen odermi. V’ bukvizah na pervim belim lilti bere fvoje ime sapifano — od fvoje ladne roke. Alj sdelo fe mu je, kakor bi fe mu fenjalo; kar je vi¬ del , komaj je verjel lvojim ozhem. vl oh a O . | Sdaj prebira bukvize, gleda filno lepo podobo, predi Jesuf, kako otroke objem'? 93 Jje, — nekatire molitve, ene lepe verftize v’ bukvizah fo njega pomnile, de je bukvize te pognal. „Cotovo,“ je vef ganjen rekel, ,,te bukvize fo bile enkrat sa ref moje ; itne je od moje lallne roke pitano. Tako 1 iin pital, ko lim ihe v’ fholo hodil. Alj kako fo te bukvi¬ ze v’ to famotao kapelizo , v' Iredo te velike hofle prifhle, — tiga sapopafti ne morem. u II. ,S r e z h n e o z li i. Jaka fe fvojih otrozhjih let prav shivo fpomni. Velike shelje, fvoje ljube ob ; eti, fe v’ njegovim leiZ.u sbudijo. Vr»zhe folse fe mu po liži vdirajo. ,,0 m j ljubi, dobrollivi B ’gl l ‘ je rekel, ter je v'llol pokleknil, ..kako dob¬ re Rarifhe fi mi vender dal ! kako fiezhne dni ftno vender mi otrozi nekdej imeli v' fvoji ozhetovi hil hi! O kako Irezhen fim jes te- zhaf bil — ko fo ljubesiliva ino prijasna mati per misizi fhivali, mi otrozi pa po žele ure okolj njih fedeli, alj fiati, ker fo nam toljko lepiga od tebe, Ozhe, ino od tvojima ljubiga ,Sina pravili — ko fo nam nafh dober ino pol hten ozhe, zhe fo zel dan po opravilah hodili, svezher, kader fo domu prifhli, nan* 94 vfe forte lepe pergodbe perpovedovali, naf rasvefelili, in v’dobrim podvuzhili; ko fva s’ mojoj feftrizoj v' Jepim verti polek hi fhe fi igrala, alj kakfhne male vertne opravila k’ velel j n najnih ftarejfhov opravljala!—Alj sha- loftna, huda vojfka naf je — ob! she sdalnej is nafhiga lepiga kraja raspodila, ino na kri- sham fvet rasllikropila ! u ' ,,©h ! moja ljuba mati fo she sdalnej v’ revfhini vrnerli, ino njihova fkerbna roka, is katere lim jes te bukvize prijel, je she v’ grobi fegnila. Od mojiga dobriga ozhefa she dolgo kar befede ne llilhim; tud njih je nar bersh shaloft ino vbofhtvo pred zhafarn pod semljo fpravilo! Kje neki moja vboga feftra okolj hodi, — alj fhe shivi, ino kako leji g di, ne vera! Lozhen od vi ih mojih ljubih, shivim sdaj lam na Iveti! ,Sam ti, vfevedjozhi Bog, vefh , zhe moj ozhe ino feflra Ihe shivita! O zhe le eden od njih Ihe shivi — Ipravi naf ti sopet fkupsj! Vfmili le mene, o Bog poln milofti, viliihi sdaj molitvo, s'katero fo tedaj moj ozhe k’ tebi sdihvali, ko fim jih sadnokrat vidi! , dopolni shegen, katerga i’o polni vere v' tebe meni podelili, ko fo Ilovo jemali. Tako je Jaka fhe dolgo molil. Po teni vdane. ,,'Tih bukviz,“ je rekel, ,,f i ne vupam s 1 faboj vseti, ne vem , zhe jih i he I mem sa fvoje imeti. Jih je she kdo tukaj pogabil, in> pride gotovo, Ihe lehko pred nozh- jo, po nje. Nar bo!jfhe ho, de pozhakam 95 tukaj en zhaf. Lehko , de od mojih ljudi svem. <£ V’miflah fe vfede v’ en kotez kapelize, ino sa/.lme v’ tih bukvizah brati. Ni fhe dveh ftrani prebral—kar (lopi v* kapelizo neko dek¬ le per Iheflnaiftih ietah. Bogabojezhnoft lit« ji } s obrasa fveli, pridnod fe na njenim (nasitnim oblazhili pesna. Ponishno fe altarju perblisha, le pred njim nifk<> perklone, ino na glal is- dibne: ,,0 ti moj ljubi B"g! ni jih vezh tukaj! rajfhi bi bila, Bog ve, kaj sgubila. 44 Via poboshna en zhaf klezhe pred altarjam moli, po tem vdane, ino hozhe sopet iti. Šdaj dopi Jaka s' bukvizami v’ rokah na prej. Ona ga poprej ni vidi a. — Rezhe ji s’ fpofhtovanjam: „ 4 Ste vi te bukvize tukaj po- sabili ? 44 „Ja, 44 je odgovorila vfa vefela, kedar jih je v' njegovi roki sagledala. „Saj doji predi sapifano ime ,,Jaka Hvale. 44 „Meni fe vidi, de vam je sa te bukvize filno velikoje rekel Jaka, ,,alj finem vpra- Ihati sakaj? Ime Jaka Hvale mi je dobro sna- no. Jes bi vara lehko'dodi od njega povedal. 44 „0 ko bi vi to samogli/ 4 je rekla, „vi bi mene preferzhno rasvefelili. Jakob je meni, slo na ferzi. Dodi popotnikov je fzer pravi- 10, de fo ga tam pa tam videli. Alj fkasalo fe je, de ni bilo ref, kar fo povedali. <£ „Jes vam moram vender nekaj fvojiga shivlenja povedati,“ je dalej djala, ,,lehko, de bote is tega vseli, zhe vam je ti Jaka snan, kteriga jes menim. Ozhe fo bili bliso Lal hkiga. V"jfka naf je primorala ljubo domazhijo sapuftiti. Ti Iti gofpod katermu fo flushili, lo farni ob vfe fvoje prilhli , ino nifo premogli nam kaj po¬ magati. Velika je bila revfhina, katera naf je sadela ; mati lo nam od shalofti vmerli, vbolhtvo fo ozhe fhe enkrat tako hudo zhuti- 11, ker savolj dvojih otrok, mene ino raojiga brata, nifo samogli po fveti iti, ino druge ilushbe jifkati. Neki dobrotliv kotlar v’ mefti. v’ katerim fo mati vmerli, ki ni otrok i nel, fe je naf vfmilil, ino je mojiga brata sa en zhaf k’febi vsel. Midva s’ ozhetam fva fe pa naprej poda¬ la, ino Vilno dalezh okolj prifhla. Na enkrat fo tudi moj ozhe sboleli, ino v 1 enih dneh fo vmerli. Jes lim fhe le 6 let (tara bila, ino fhe nifem samogla fvoje nefrezhe dolii fposnati. Polhtena shena fe je mene vfmilila, ino me je k' lebi vsela Sdaj je she pa defet let, kar fo ozhe vmerli, ino od tiftih malov — nifitn nizhefar vezh od brata llilhala. Ozhe fo fhe tifto nozh, ko fo vmerli, ofhtirja, per katermn fva pod ftrehoj bila, sdihovaje profili, fvojo 97 i frnert ino shegen mojimu bratu fporozhiti, ino tiga dobrotliviga kotlarja profiti, de bi to sapufheno firoto sa fina vseh S’ trepezhoj rokoj fo ozhe she na pol mertvi ime mefta, ino dobriga mosha, per katerim je tedaj moj brat bil na popirzhek sapifali. H’ nefrezhi pa fe je ta Iiftek sgubil.“ j,Dekla, katera ni brati snala, ga je per pometanju jifpize, v’ kateri fo ozhe vmerli, : v’ roke dobila, ino kakor eno rezh bres vred- nofti rastergala, ino savergla. Oh koljko tav- l shent krat fem she na fvojiga brata miflila! Povlod fmo po njem fpralhovali, alj vfe pra- fhanje je saftonj. Vfe, kar imam od njega, fo te bukvize. Zhe jih ravno nifem ’s njegovih rok prejela, tako je vender njegovo ime od njegove roke noter sapifano, ino fo mi sa prav dragi fpomin.“ ! ' ■ ‘ • J » „Jes fini jih najfhla na dnu male fhkrinjze, v’ kateri fmo fvojo majhino premoshenje iineli.“ ,,Kedar fo ozhe mojiga brata per kotlarju puftili, ino fo mu njegovo oblazhilo is fhkrin- je dali, fo na bukve posabili, ino tako fo meni v’roke prifhle. u Jaka, katerimu fo she dolgo folse v’ ozhdh jigrale, vef ganjen s’trepezhim glafam savpije: „0 Bog! kako zhudovit fi ti! Kaj ne^ ljubo dete, tebi je ime Lojsika! <{ 98 „Ja,“ je rekla, ter ga je dobro pogle¬ dala', „Lojsa Hvaletova mi je ime!“ „0 tako bodi tavshent ino tavshent krat posdravlena — ljubesniva feftra!“ je rekel , , .glej te verftize fem jes pifal: to je moje ime. Jes fem v’refnizi tvoj brat, JakaHvale. u ,Seftra, fvojiga brata fpet viditi, fe ni vedla karno djati. Tudi brat je bil mozhno ganjen. Oba fta enzhai' ftala bres vfe befede. Po tem fo obedva folse vefelja polile; ino pred altarjam fta fe prav ferzhno posdravila. III. Kako fe je bratu ino feftri godilo. Kedar fta fi od velikiga vefelja, fe fpet sniti, nokoljko odehnila, je brat rekel: „0 ti moja ljuba, dobra feftra! dobro fe fhe [pom¬ nim , kako fim cd tebe flovo jemal. Neka ptuja gofpoda, katera je tudi, kakor rajni ozhepred fovrashnikam na pobegi bila, inorav- no tak dvoje otrok s’feboj imela, feje naf vfmi- lila, ino obljubila, tebe do perviga mefta s’ feboj vseti 5 najin ozhe pa fo hotli, ker ni bilo sa njih v’kuzhiji proftom, pefh iti. Do- 99 bro The vem , kako fe ti je dobro sdelo, de fo te v' kuzhijo vseli, ina kako tem jes joka!, ko fem vidil, de fo te ozhe v’ kuzhijo vsdigni- li. Tedaj fi ti fhe filno majhina bila, iao meni fi smeraj kakor otrok v’ fpomini bila. Ti ii pa med tim tako velika israftila, ino fe mi prav sdrava vidil h. JVe bil bi te vezh posnal, ljuba feftra! Hvala Bogu^ de te fpet iinain. u ,,Oh,“ je dalej rekel, „moje ferze je tolj- ko vefelo; le zhudo, de mi ne pozhi od ve- felja, ker fim te sopet najdil, ljuba feftra! pa tudi od shalofti, ker sdaj gotovo vem , — kar fe mi je smeraj sdelo — de ozhe vezh ne shivijo ! O ti ne verjamelh, koljko bridkih ur fim jes imel, de jes ino moj pofhten kotlar, kateri me je tako dobrotlivo gor vsel, nobeni- ga pifma nifva od ozheta prijela. Te dober mojftar me je venderlvojga rokodelftva navuzhil. Pa fim doftikrat flifbati moral, kako fo ga ljud¬ je jesikali, de je tako neumen bil, ino mene gor vsel. Rekli fo mu, de fo ga moj ozhe ogoljfali, ker befedo, sopet po mene priti, ino (Irofhke sa mene poverniti, nifo dopolnili. Ljudje fo rekli, de fo moj ozhe le gledali, kako bi fe mene snebili, ino me sapuftili. Lah¬ ko fi miflil h, kako fo take befede moje ferze morile, zhe ravno jim nifim verjel. Kako bi bil samogel jes to verjeti! O ti ja vefh, kako pofhten ino poboshen fo najni ozhe bili!“ 7 * 10 © „Pžizh, to fo sa ref bili ! f£ je rekla Lojsa. „Vfe fvoje shive dni ne bora posabila, kako fo tifto nozh, v’ kateri fo vmirali, mene sbu- diti ino h’fvoji Imertni pofteli priti rekli, ino kako fo tedaj mene — ino tudi tebe — ljubi brat, — fbe shegnali. Med tim jih je bilo tako poboshno viditi, kakor de bi she bili v’ nebefa samakneni. Pa podoba mojiga vmerijo- zliiga ozheta mi nikdar is ferza ne bode priihla!“ „Oh, <£ je djal Jaka, ,,kedar fim ravno poprej v’ to kapelizo ftopil , fim fe pofebno prav shivo najniga ozheta fpomnil. Bilo mi je, kakor de bi bil njihovo zhaftitlivo podobo pred feboj vidil, ravno tako, kakor fo sadno krat s’ shaloftnim ino bledim oblizhjam pred menoj dali, ino od mene Ilovo jemali. Bilo mi je, kakor' de bi fe to bilo fhe le vzheraj go- gilo, zhe je she ravno od tiftih raal veliko let preteklo. Bilo je sjutraj po tiftim dnevu, ko fi le ti v' kuzhiji odpelala. Ozhe fo fe tillo jutro sgodaj na pot podali. ,Spremil fim jih do perve veli. Zerkvene vrate fo odperte bile, per tej perloshnofti fo me opominali, de naj nikdar raerao odpertih zerkvenih vrat ne grem. ,Shli fo s’ menoj v’ zerkvo. Nikogar fhe tako sgodaj notri ni bilo. Ozhe fo s’ me¬ noj pred altar dol pokleknili, ino v’ folsah molili; jes fim fe jokal, ino tudi molil. Na to fo vftali ino rekli: ,,Sdaj fim tebe, lju¬ bi Jaka, ino mojo dobro Lojso Boga prav perporozhil , ino vaj njemu zhifto zhres dal. C£ Opominjali fo me po tem, Boga vedno pred ozhrni ino v' ferzi imeti, Jesufov boshji nauk smeraj svefto dopolnovati, ino nikdar kaj hu- diga ftoriti. ,,Jes ne bom dolgo vezh shivel, lo med drugim rekli, in ti me lehko sdaj sadnokrat vidith. Zhe bofh pa enkrat pre¬ mogel, jimej fkerb na fvojo ljubo feftro, do¬ ber brat.“ Jes fira pred altarjam moral roko dati, de hozhem vfe dopolniti, kar fo mi rekli. Po tem fo mi vkasali dol poklekniti, fo vfi poboshni proti nebefam pogledali, ino me shegnali. Na to fo me vsdignili, kufhni- li, tudi mi nekaj dnarjov dali, ino od jokanja fo komaj Ihe te befede isrekli: ,,Bog naj bo s 1 teboj ! u Kedar fva is zerkve prifhla, fo me s fvojim rasjokanimi ozbmi 1'fae enkrat neis- rezheno sbaloftno ino milo pogledali, ino sdihvaje rekli: „Shivi tako, de bova v’ne- befih sopet fkupej prifhla !“ Na to fo fe hi¬ tro obernili , ino nagloma sa voglam zerkve is pred mojih ozhi odjifhli; — ino od tifti- ga zhafa jih nifem vezh vidi! I Tu, v’ tej kapelizi mi je tajifta shaloftna lozhitva prav v’ ferze fegla.“ ,,Ta gorezha molituv dobriga ozheta v’ ti— fti priprodi zerkvi mi je sopet v’fpomin prifhla. Bilo mi je , kakor de bi jih vidil pred altar- jam klezhati. Molil fim v’ folsah , de bi fe me Bog vfmilil, ino mi po toljkih letali go- . rezkih shelj veader enkrat kaj od ozheta ino 102 tebe svediti dal. — O kako fim potolashen, de rajin ozhe na me nifo posabili, de fo fhe v’ fmerti na me miflili, ino me shegnalil“ „0 preljubima dobriga Ozheta! u je rekla feftra , vfa v' folsah, „oni fo sdaj v' nebefah, ino njihov shegen ozhitno nad nama — njiho¬ vima otrokama puzhiva. V^refnizi, ljubi bra- tez, prav zhudno je vender to.“ ,,Pred altaijam une zerkve fo ozhe od tebe flovo jemali, ino pred altarjam le te kapelize fe midva — njihova otroka sopet snajdeva. To je od Bog a! Bog je molitvo ozheta v’ nni zerkvi, ino tvojo molitvo v’tej kapelizi vfli- fhal! — O hvala Bogu, de fi oporainvanju rajniga ozheta sveft oftal , ino Boga pred ozhmi imel! Hvala Bogu, de per tej kapelizi nifi memo fhel, dmgazhi bi fe midva na tem fveti nikdar ne bila snajfhla. — O pojdi, tukaj pred altar moreva kar dol poklekniti, ino Boga sahvaliti, de naj je tako frezhno ikupej fp ra vil!" Oba fta pred altar pokleknila, ino fe is zeliga ferza s' gorkimi folsami sa dobrotlivo previdnoft Bogu sahvalila. 103 IV. Dober k 6 f e z kruha. Po tem je rekel brat k' feftri: ,,Sdaj mi pa vender povej , preljubesniva fefira , kako sa boshjo voljo fi ti tu femkaj prifhla, ino kako fi fe v’ to veliko hofto upala ? 14 „Nifva tako dalezh v’ hofli 5 ££ je rekla Lojsa, ,,kakor ti miflifh. Hoda fe tukaj she fkoraj fkonzhava, ino ljudje todi neprenehama fem ter tje hodijo. Ta kapeliza je she sdal- ne) uioj nar ljubfhi kraj. V’ (pomladi (vigre¬ di ino po leti fe podam , zhe je vreme lepo, fkoraj vlako nedeljo tudi v' to kapelizo. Pot lemkaj je vef po lepi fenzi, ino lilno prije¬ ten. Dobra prijatolza, prav saftopna ino prid¬ na hzher nekiga tershana me fkoraj vfakokrat fprejrae. Donef pa ravno zhafa ni imela. Te male bukvize, katire nar raj per molitvi imam, fkoraj vfelej s’feboj vsamem, zhe jih ravno she fkoraj is glave s na m. Tavshentkrat lim na tebe, ljubi brat, v’ tej zerkvizi mifli¬ la, ino lim h’Boga sdibovala, de bi mi tebe sopet dal. Ino tudi' ta moja inolituv ni bila safionj. ,Skos te majhin permerk, ue lim bukvize tukaj posabila, mi je Bog umjiga ljubiga brata perpeljak Sguba tih bukviz fe mi je sdeia velika nefrezha, ino je sdaj moja nar vezhi frezha l (i 104 „Ravno taka , (l je rekel brat, „je s’ mo- joj smotoj v' hodi! Jes fim bil slo shaloften, de finj pot sgubil —• ino koljko je sdaj mojo vefelje, de fim tebe najde!. Tako vlelej pri¬ de; fkos terplenje Bog k’vefelju pelja. Alj kje fi pa sdaj, preljuba feftra? £ * „Neko!jko pol ure od tod, a je rekla Loj- sa, ,,tam sa unim malim grizham ftoji lep terg Lipoglav, v’katerim fo dobrotliva shena, ime¬ nitna terslianka doma, ktera fo mene gor vse¬ li. ,So vdova , ino nimajo tvojih otrok. Nji¬ hov mosh fo bili premoshen tergovz. ,Silno me radi imajo, ino sa me fkerbijo, ko sa fvojo la d no hzher. O pojdiva hitro k’ njim — vsemi klobuk ino palizo; — kanjer bom pa jes nefla , ■— ti fi fpotan ! “ „Pojdi, moja ljuba mati bojo veliko vefelje imeli, de te bojo fposnali.“ Oba fta fe na pot podala. Brat pa ni perpuftil , de bi mu feftra teshek kanjer no- lila. Med mnogotermi prijasnimi pogovori (la fhla zhres grizli. Kedar v’ lepo fnashno, ino premoshno bifho prideta, gofpoda ni hotla verjeti, de bi te ptuj mladenzh Lojsin brat bil. Kmalo je nekaj radovednih fkupej prifh- lo. Eni fo rekli: ,,Sa ref je Lojsin brat, faj ji je zhifto podoben.^ Drugi pa fo glavo od- majavali, ino rekli: „Glej — komu verjefh!“ 105 Alj Jaka je kanjer odperl, je fvoje svuzhnd pifmo , pof ino fkasengo od fvojiga gofpod fajmofhtra naprej poloshil — ino nobeden ni vezh dvojil alj zviblal. Kedar pa gofpej povefta, kako fta fe otroka snajfhla, fe je odvefelja rasjokala. ,,Mojo hiflio fim she sdalnej Lojsiki do- miflila, ino ta ji bo tudi oftala, zhe bo do¬ bra ino pridna, kakor doflej , zhe fe ne bo fpazhila, ino s'rasvujsdanim dekletaini ne po¬ tegne j katere, nefiamne v’ obleki ino nofhi, drusiga ne vejo, ko fe lifhpati, ino sa hu¬ dobnim vefeljam letati. Ti pa blagi Jaka, tudi nil i posablen. Bog me je s' zhafnim bla¬ gajn obdaroval , ino jes ga ne vem boljf hi oberniti, ko ljudem s’ njem h' frezhi poma¬ gati. Kotlarja ravno sdaj v’ tersi nimamo. Nafh tiar je pred pol letam vmerl, ino nje¬ gova hifha je na prodaj. To hiflio bom jes tebi kupila — zhe drugazhi saftopifh mojftri- jo imeti, kakor gre. u Gofpa je to s’ vefelim ferzam isrekla. Nekateri njene shlahte, lami bogati, pa dnar- jov lazhni bolj ko vboshiz kruha, fo ji to sa slo vseli, ino fo jo hotli od tega odgovo¬ riti. Alj shena je per fvoji befedi oftala. Ja¬ kob je eden imenitnilhih tershanov ino tih bolj- fhih gofpodarjov eden bil. Tudi Lojsa fc je prav frezhno omoshila. 106 Jakob tudi fvojiga dobriga učbenika ni posabil. Ni ga le farno v’ pifmah doftkrat Jerzhno sahvalil, ampak tudi v' djanju. Kedar je pridni mojftar ftar ino flab perhajal, malo vezli delati samoge!, fvojo sheno sgubil, ino savolj voj (kinih nadlog v’ fvojiinu premoshen- ju pefhati jel, ga Jakob k'febi vseme. On fam fe po njega pelja, ino mu do njegove fmerti s’ velikim fpofhtovanjam ino ljubesnjo ftreshe, kakor de bi bil njegov pravi ozhe. Ravno tako hvalesbno fe je Lojsa fvoji red- nizi fkasala. Ta dva ftara zhloveka lia doft¬ krat djala: „Bog naj fzer ni s’laftnimi otro- zi poshegnal; alj ta gor vseta nama tol j ko vefelja naredita, de bi nad laftnimi toljko trolbta ino vefelja ne bila doshivela . u V. H v a 1 e s li n o it. ,Staro kapelizo, katera je v' gojsdi ftala, fta brat ino ieftra ponovila , ino Jakob je na homzi, na katerim je ftala, fhtir lipe safadil. Tudi ftara podoba, katera je savolj ftarofti she vfo lepoto sgubiia, je bila ofnashena ino po- novlena, ter je zeli kapelizi lepoto dala. Vfa- ki, ki je v' kapelizo ftopil, le je v’ ferzi rasvefelil. Kapeliza je bila fvetla ino bela; prijasno fo plavo nebo ino selene lipe fkos 107 zhifte okne gledale. Altžr te je lifhal, ko beli inarme!, ino je bil lepo poslazhen. Nar lepfhi lepota pa je bila podoba v’ altarji. Prav shive farbe, ino lepo oblizhje na podobi fo vfakiga vefelile. Namalana je bila fveta drufhna ( familia J. Diviza Marija je fedeia, tvoje boshje dete v’krili, pred dur¬ mi hifhize, katera je bila s* brajdo aij terf- iam oralhena. Bogabojezh rednik fv. Joshef je detetu lizhno korbzo s' grosdjam ponujal. Marija ino Joshef fta polna poboshniga vefel- ja na dete gledala, katero je poboshno fklen- jene rokze proti nebefam dershalo, ino s’ neisrezheno poboshnofljo proti nebefam gledalo. I\a eni Hrani je bilo nekaj misize viditi , na kateri fo shenfke dela leshale, na drugi pa nekaj zimennanfkiga orodja. Pod podobo pak fo s’ slatmi zherkami te verftize sapifa- ne bile: Kjer je pridnoft gofpodinja, Boshji ftrah pa gofpodar, Tam je ljuba sadovoljnoft, Bogu pofvezhen altar. Dulhno ohladilo. Dufha moja, le pozhivaj V’ krilu boshjimu , Mirno miloft boshjo vshivaj, Srozhi fe Bogu. 108 Bog sa me fkerbi', Karkolj flori, dobro je, Hudo naj dosdeva fe; Vfe fe prav sgodf. Nizb nepokoj ne pomaga, Kujat fe ne fmem. To, de Bog vfe modro slaga, To prav dobro vem. V’ nja sanefem fe. Bog nebefhki gofpodar , ,Sonza ino svesd vishar, On moj ozhe je. Vbogat ino priden biti Je otrok dolshnoft; Tako hozhem jes ftoriti , Srnagat vfo bridkdft. Hozhem fe prijet’ Sa ozhetovo roko, Ako meni hudo bo, Voljno poterpet’. Dober Ozhe me pofkufha, Ako poterpun; Nikdar fvojih ne sapufha, Nizh fe ne bojim. Vfe fe fpremeni; Kdor Boga prav svefto ljubi; On ne bo nikolj na sgubi; Vekomaj shivi. K a s a 1 o; -- ■ ■rfH7h S 3 B'i' " . ■ Ferva poveft; Pavle Hraitovfki. ,Stran. I. Otroke varvati je angelfka flushba - 5 II. Is majhne nepokorfhine velika nefrezha 8 III. Nar rezin materna shaloft » - u IV. Tolorajfkj berlog - - - - 14 V. Pavle fkufi vtezhi - - - - » X. Kdo je vfe tak lepo ftvaril - - 33 XI. Hoja v’ Saverh - - - - 37 XII. Ljudje fe najdejo, kjer nar manj miflijo 4* XIII. Vefelje blagiga ozheta - * 4 5 j XIV. Mati potolashena 48 XV. ,Srezha bogabojezhim nefrezha hudobnim 53 P e f e m. Ozhetora roka - - - 56 Druga poved Sgnbleno dete. ■ „<' L i F; \ I. Dvojna sgnba . - II. Hifha na vodi III. Nefrezha ob zhafi vojChe IV. Podoba Matere boshje - , Stran, 6 i 69 /* 77 81 Tretja poved. K a p e 1 i z a.