i c E l j E •; : 11. januarja •; : leto viil st. 1 i; : cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Predsednik republike maršal Tito je dočakal novo leto v Sloveniji Predsednik republike maršal Tito s soprogo Jovanko je pričakal novo leto v krogu najvidnejših političnih, javnih in kulturnih delavcev Slo- venije v Ljubljani. Na sliki ju vidimo v družbi predsednika republike Slovenije tov. Mihe Marinka in soproge Mice Šlandrove med programom v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani. IZVLEČEK IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE JOSIPA BROZA - TITA Naše komune čakajo zelo važne naloge Predsednik republike, maršal Jugoslavije Josip Broa-Tito je ob no- vem letu poslal državljanom in državljankam Jugoslavije poslanico. V njej nam je zaželel, da bi nam bilo tudi v tem letu omogočeno mirno ustvarjalno delo in da bi dosegli čim boljše uspehe v socialistični gra- ditvi naše države za srečnejše življenje naših delovnih ljudi in vseh delovnih državljanov. V novoletni poslanici je tovariš Tito najprej razčlenil zunanje po- litično stanje ter poudaril: Vem, da gledajo mnogi naši državljani s skrbjo v bodočnost zaradi napetosti in nejasnosti, ki se kažeta danes po svetu. Taka zaskrbljenost je več ali manj v vseh državah, povzro- čena pa je bila s tem, da so nekatere države ignorirale javno mnenje in vlogo Združenih narodov ter uporabile surovo vojaško silo za reševanje nekaterih st)ornih vprašanj, ki spadajo v pristojnost Zdru- ženih narodov. Toda mednarodna javnost in sile miru na svetu po drugi svetovni vojni niso več indiferentni proti agresivnim nastopom tistih, ki še menijo, da ureja surova sila vse. Moralni činitelj ima tlanes po svetu vse bolj pomembno vlogo in je v tesni zvezi z zadnjimi do- godki močno prišel do izraza v Združenih narodih. Naša vlada se je v preteklem letu vztrajno zavzemala tako v Združenih narodih, kakor tudi v vsej svoji zunanje politični delavnosti za zmago načela miro- ljubnega reševanja mednarodnih spornih problemov, za razvijanje mi- roljubnega sodelovanja, za aktivno koeksistenco, proti blokovski razde- litvi sveta, za mir itd. Naš čvrsti namen je, delati z vsemi silami tudi v bodoče za poglabljanje vsestranskega sodelovanja in dobrih odnosov z vsemi državami, ki žele prav isto. Glede našega notranjega življenja je tovariš Tito v poslanici pou- daril, da bomo napravili celo vrsto ukrepov, ki bodo vsekakor dali rezultate za boljše pogoje življenja naših delovnih ljudi. Verujem, da se bo to občutilo znatno že v letu 1957. Mi si moramo skupno z našimi delovnimi kolektivi še bolj prizadevati, da se bo proizvodnja dobrin za široko potrošnjo čimbolj povečala, ker samo povečanje plač ne bo in ne more dati rezultatov, ki se pričakujejo. Zlasti je važno, da se veča delovna storilnost, da se zmanjšajo stroški proizvodnje, da se racio- nalno izkoriščajo sredstva in varčuje, da se pravilno in naibolj učin- kovito organizira proizvodnja itd. To je naloga delovnih kolektivov, naloga ljudskih oblasti pa je, da še v tem letu izboljša plačri sistem, tako da bo ta sistem pobuda za proizvajalce. Z druge strani priporočam delovnim kolektivom in delavskim svetom, naj bolj nadzirajo, zakaj se porabljajo sredstva, ki so na razpolago podjetjem. Pogosto se dogaja, da se ta sredstva trosijo brez vednosti delavskih svetov za razne nepo- trebne in luksuzne stvari, kar seveda škodi predvsem delavcem samim. Poslanica tov. Tita dalje poudarja, da ni dovolj zagotoviti v druž- benem planu določena večja sredstva za naše kmetijstvo, temveč jih je treba tudi bolj uporabljati. Potrebno je, da vendar že drzneje stopi- mo na pot sodobne agrikulturne proizvodnje ter da o tem nekoliko razmislijo tudi nekateri kmetijski strokovnjaki, ki se upiralo novo- tarstvu v kmetijski proizvodnji. Prav tako je potrebno, da naši kmeto- valci, zadružniki in individualni proizvajalci opuste stare navade in se privadijo novemu, za nje mnogo bolj koristnemu načinu proizvodnje v kmetijstvu, država pa bo po možnosti poskrbela, da se za to zago- tovijo potrebna sredstva. Nam ni vseeno, ali bomo na hektarju dobili 10 ali 30 do 40 metrskih stotov žita, ker je to za nas življenjsko vprašanje. Na kraju poudarja tovariš Tito, da čakajo naše komune vsako leto zelo važne naloge. Pred nami so volitve, za katere je potrebno izvršiti temeljite priprave in tovariši, odgovorni za pravilno in učinkovito poslovanje komun, morajo storiti vse, da se urede in usposobijo kot organi socialistične oblasti z mnogovrstnimi nalogami. Odgovornost ko- mun je postala še večja s tem, da so v decentralizaciji socialistične državne uprave dobile mnoge pristojnosti gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Tu je posebno važno upoštevati, da se ne dovoli noben partikularizem, ki bi bil v škodo socialistične skupnosti. Tovariš Tito je zaključil svojo novoletno poslanico s čestitkami k novem letu 1957 vsem našim delovnim kolektivom, našemu kmetijstvu, mladini, pripadnikom oboroženih sil, državljanom in državljankam Ju- goslavije ter jim zaželel sreče ter mnogo uspeha v ustvarjalnem delu. ODMEVI Z REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Samo kdor skupnosti več daje, lahko od nje več pričakuje Ta socialistični izrek :e bil vodilna misel vseh poročil in razprav na 11. red- nem občnem zboru Okrajnega sindikal- nega sveta v Celju pre'^eklo nedeljo. Ta občni zbor je po vsebini in živah- nosti ifMJkazal, da so sindikalne organi- zacije našle v vsakdanjem druŽ5benem življenju svojo pravo smer in da so se lotile, (ponekod so za n'imi že prvi usipehi) odločilne naloge v boju za bolj- še življenje delovnih ljudi. Poleg po- ročila, ki ga je podal predsednik OSS tov. Medved so večinoma vsi govorniki, razen nekaterih redkih izjem, v svojih izvajanjih vsak na svoj način zadeli v središče najbolj aktualnih vprašanj se- danjega obdobja našeg?. družbenega razvoja. Občni zbor je vrl, tega ^pokazal jasno sliko, kako močno je napredova- lo delavsko samoupravljanje v vrstah naših kolektivov, kako je področje raz- gledanosti delovnih ljudi razširjeno in končno, kar je najbolj razveseljivo, vsi, ki so govorili o tem kar ai prav, kako bi moralo biti, so hkrati znali tudi s primeri pokazati kako se bo to dalo tudi izvesti. Skratka razpiave niso bile več »linijsko« načelne, temveč konkret- no povezane s dejanskim stanjem. Vse- bina razprav je pokazala tudi to, da sindikalne organizacije v večini prime- rov niso več ozke v sindikalistične ste- ze ujete organizacije iz preteklih let. Z enako prizadetosjto so raTipravljali o notranjih organizacijski'- .,^"prašanjih, ^iol' i*- ..itv^jiA uio.iiAi .£..1 di'ai;bc.Me- ga življenja, kot o razvoju delavskega samoupravljanja, tako tudi o drugih oblikah samoupravljanja izven kolek- tivov, o kmetijstvu, obrtništvu, pro- svetnih problemih, šolstvu itd. iz poročila predsednika oss tov. medveda Poročilo, predsednika OSS je vsebo- valo Obilo podatkov o doseženihi uspe- hih v preteklem letu, istočasno pa obi- lo ugotovitev s kakšnimi problemi se bodo sindkalne organizacije morale spoprijeti v bodoče. Začetnemu političnemu poročilu je tov. Medved priključil svoje misli o razvoju delavskega samoupravljanja v naših kolektivih. Ugotovil je, da je v delavske svete bilo izvoljenih precej novih članov, predvsem mlajših in že- na. Na račun zmanjšanja števila usluž- bencev v teh svetih se je ix)večalo šte- vilo deJavcev. žena in mladine. Večji je vpliv neposrednih proizvajalcev v raznih svetih državljanov, v svetih pri občinah in v ustanovah^ V poročilu se je dotaknil tudi samo- upravljanja v kmetijstvu, kjer je še vedno prešibko razmerje med člani za- drug — kmeti in kmetijskimi delavci v samoupravnih organih. Kot je bilo iz poročila razvidno, F>ozneje pa tudi iz razprave, bo na področju kmetijstva tudi v sindikalnih organizacijah in družbenem samoupravljanju treba za- četi orati ledino. Nadalje je tov. Med- VCti gOVOlil yj jt-iObloiilili Ji^-b^ij^gU upravljanja v šolstvu, kjer ije še vedno premalo delavcev, nadalje v zdravstve- nih in socialnih ustanovah, kjer bod» potrebne še večje poglobitve v proble- me, kajti za zdravstvene in socialne i)0- trebe je bUo lani v okraju porabljenik nad 3 milijarde dinarjev in je to naj- višja vsota s katero razi)olaga naša okrajna Skupnost samostojno. Poročil« je obravnavalo tudi probleme higien- siko tehnične zaščite, probleme sitoril- nosti dela in tarifne politike, vpraša- nje začasno nezaposlenih, ki terja vse- kakor večjo skrb nas vseh za ustanav- ljanje raznih obrtnih uslvižnostnih podjetij in za razvoj obrtništva nasploh,, Iznesel je potrebo po intenzivnejši, predvsem pa cenejši gradnji stanovanj in neprisitranskemu reševanju stano- vanjskih vprašanj. Precej na široko se je dotaknil problemov življenjske rav- ni delovnih ljudi, ki pa je ne bo mo- goče dvigati drugače kot po znanih so- cialističnih načelih, kdor skuipnosti več daje — lahko od nje tudi več pričakuje. Na koncu svojega poročila je govoril še o delu Okrajnega sindikalnega sve- ta, občinskih sindikalnih svetov in sin- dikalnih organizacij. Bilo je to pravza- prav organizacijsko poročilo, ki je vse- bovalo obilo dokazov o tem, da so bile organizacije v preteklem letu zelo ak- tivne, njih uspehi pa zelo pomembni. Na osnovi tega poročila se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelo- vaU delegati in gostje občnega zbora. veCja storilnost dela z BOLJŠO ORGANIZACJO DELA — NE NA RAČUN VECJIH FIZIČNIH NAPOROV... Tega problema so se dotaknili sko- raj vsi govorniki. Delegat Pokeljšek iz Cinkarne je dejal, da ni mogoče priča- kovati večjih delovnih uspehov sam» od povečanja fizičnih naporov, ki s» ponekod itak že na skrajni meji. T« vprašanje je treba reševati z boljšo or- ganizacijo dela. Da pa bd dosegli ta smoter, fe nujno, da so strokovno spo- sobni ljudje bolje stimulirani in da bodo imeli interes delo bolje organizi- rati. Z njegovimi pripombami je povezana razprava delegata Cepuša, ki je dejal, da so norme ponekod vceple nezaupa- nje v kolektivih. Kakšen interes naj imajo vodilni strokovni uslužbenci dvi- gati storilnost dela, če jih omejujejo predpisi v podjetjih^ je dejal, in prista- vil, da tarifni pravilniki ponekod po- stavljajo meje. Ce skupine presežejo norme nad 20 %, strokovnjaki niso več soudeleženi pri dobičku, skupini pa p>o (Nadaljevanje na 2. strani) OB sklepu starega leta — NOV MOST ČEZ SAVINJO V CELJU Dolgo vrsto let se je regulacija Sa- vinje in most čez njo pojavljala kot ena izmed poglavitnih želj celjskega prebivalstva. Lahko mirno trdimo, da je bilo v Celju v vseh teh letih mnogo ugodnejših prilik, da bi to prepotrebno akcijo izvršili in vendar je bila izvr- šena šele sedaj v socialistični državi in to v leitu, ko je bil proračun občine in okraja izredno stisnjen. Raznim te- žavam navkljub je bila ob sklepu leta 1956 v Celju pomembna svečanost, ko smo prisostvovali otvoritvi novega be- tonskega mostu čez Savinjo in s tem vred zaključku del pri šesti etapi regu- lacije Savinje. V nedeljo, 30. decembra, dopoldne se je zbralo ob tribuni pred mostom na levem bregu Savinje nekaj tisoč ljudi, med temi pa poleg številnih domačih vidnih političnih in oblastnih funkcio- narjev tudi član Izvršnega sveta FLRJ, občine tov. Andrej Svetek, ki je v glavnih obrisih nanizal zgodovino re- gulacije Savinje in mostu. Zahvalil se je vsem, ki sO k temu uspehu pripo- mogli, predvsem pa kolektivu »Beto- na«, ki je v nepolnih stotih dneh zgra- dil mosit, ki je brez dvoma eden med najmočnejšimi in najlepšimi v Slove- niji. Za njim je govoril tov. Franc LesUco- šek-Luka. ki je izrazil polno priznanje kolektivom in posameznikom, ki so pri- pomogli k temu uspehu. Objavljamo naslednje izvlečke iz njegovega govora: DELA PRI REGULACIJI SAVINJE SO BILA USPEŠNO ZAKLJUČENA Tovariš Franc Leskošek je v svojem govoru uvodoma spomnil prisotne na katastrofalno poplavo v letu 1954, ka- tera je povzročila 4 milijarde dinarjev Končno se je izpolnila dolgoletna želja celjskega prebivalstva. Čez novo regulirano strugo Savinje se vzpenja eleganten železobetonski most. Nič čudnega ni, da se je njegove slavnostne otvoritve ob sklepu leta 1956 udeležila tolikšna množica Celjanov. narodni heroj in zvezni poslanec za okraj Celje tov. Franc Leskošek-Luka. Most je bil ves v zastavah in vencih, prav tako tudi nov podaljšek Ulice 14. divizije. Svečanost so p>oživljale ko- račnice celjske godbe na pihala. Svečanosit je začel predsednik celjske škode in nekaj smrtnih žrtev. Ce ne bi že letos izvršili toliko regulacijskih del, bi se ta katastrofa tudi letos ponovila ter bi bila škoda prav gotovo še večja kot znašajo izdatki za regulacijo do sedme etape in za izgradnjo novega mostu. Dela pri regulaciji Savinje in iz- gradnje mostu so bila- zelo naporna, vendar so dobro napredovala. Projek- tanti in graditelji so vložili ves svoj trud, da so to nalogo izvršili v določe- nem času in kvalitetno. Zato jie tovariš Leskošek čestital vsem, ki so pri tem velikem delu sodelovali ter jim zaželel pri nadaljnjem regulacijskem delu naj- boljše uspehe. Govoreč o zgodovinskem razvoju teh pomembnih del, je tovariš Leskošek poudaril, da so se šele v so- cialistični Jugoslaviji začele resne pri- prave za to veliko delo. Razumljivo je, da z regulacijo Savinje nismo mogli pričeti takoj, ker so bile potrebe dru- god še bolj nujne. Vendar s pomočjo zveznih sredstev smo začeli 1955. leta regulirati Savinjo. S to pomočjo in a velikimi napori, pridnostjo, žrtvami ter z angažiranjem lastnih sredstev, je hilm mogoče to veličastno delo končati. V tem je bila velika pomembnost naš« proslave. SLEDIMO ZGLEDU VELENJSKIH RUDARJEV Ko je govoril o potrebi, da se mora regulacija Savinje nadaljevati, je po- udaril, da bo jugoslovanska skupnos* še v bodoče podprla taka prizadevanja le, če bo tudi ožja celjska skupnost po- kazala maksimalne napore in živ inte- res za ureditev vodnega režima celjske- ga področja. Prebivalstvo celjskega okraja bo moralo tudi v bodoče dati glavni delež za izgradnjo in urediter svojih krajev. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 11. JANUARJA - Štev. 1 Pogled po svetu Džavaharlal Nehru je zadnje dni pred Noinm letom v Generalni skupščini OZN govoril o novem zgodovinskem razvoju po obeh tragedijah, v Egiptu in na Madžarskem, in dejal, da pojav tujih sil v katerikoli deželi izziva ne- strpnost, da je abnormalna in nezažele- na stvar. Tudi vojaške potrebe po opo- riščih, razporejenih vsepovsod po sve- tu da ne morejo razumeti. To da samo^ po sebi pomeni izzivanje drugih dežel,! naj ravnajo prav tako. Nehru je govoril za mir, za mirno so- žitje med narodi, za koeksistenčno po- litiko, ki jo tudi mi izpovedujemo in sodimo, da je edini izhod iz svetovne zagate. Pri tem ni prizanesel nikomur, niti SZ niti ZDA niti obema blokoma, oziroma blokovni miselnosti, ki je prak- tično isto kot imperialistična miselnost. Imperializem ni mrtev, čeprav se da-, nes največji posestniki kolonij branijo' kolonialistične miselnosti, češ da se bo- re le za neodvisnost kolonij. Ni mrtev, ker živi njegov duh, tudi v tako ime- novani strateški Eisenhowerjevi doktri- ni o gospodarski in vojaški pomoči, ki se daje prav tako pod pretvezo, da se ohrani mir in neodvisnost sleherne de- žele. Ni mrtev, dokler se ne razčistijo odnosi med socialističnimi državami in SZ in to do kraja. V tej luči je zunanja politika organsko in dialektično pove- zana z notranjo, z vsakdanjim življe- njem sleherne države, kaj šele države, po katerih segajo pohlepne roke moč- nejših in bogatejših. Zato tudi z zu- nanje političnih vidikov ni vseeno, po čem je meso in kruh. Naštejmo nekaj najvažnejših dogod- kov zadnjih 14 dni, dogodkov, katerih valovi so priplivkali do naših obal in valolomMV. Anglija in Francija sta medtem dokončno morali iz Egipta. To je velikanski dogodek, tudi če ni bil zgolj rezultat sklepov OZN. Anglija ne bo imela več privilegijev v deželi pi- ramid, celo strokovnjaki, 800 po številu, ki so ostali tam po 1. 1954, bodo morali domov. Arabci bodo živeli brez njih. morda težko, vendar brez občutka, da jih drži za vrat ošabna roka tujega go- spodarja. Prekop se čisti, škoda je ve- likanska. Egipt terja, da jo poravnata oba napadalca (o Izraelu se ne govori, kajti ves svet ve, da je bil le za kmeta pri ponesrečeni ofenzivi na šah-mat.) Oba se izgovarjata, da sta škodo že plačala s tem, ker sta izgubila lastni- štvo prekopa in da je Egipt sam za- trpal prekop. Nič čudnega. Tudi Ame- riki se je bolj mudilo pomagati Angliji in Franciji kakor napadenemu Egiptu. Vrana vrani oči ne izkljuje. Izraelci nočejo dati Gaze Egiptu, kvečjemu OZN. Vloga Izraela je popol- noma jasna. Tu bo casus belli — povod za vojno — mogoče dobiti čez noč. Egip- tovski komandosi so še v akciji okoli Haife na izraelskem področju, egiptov- ska osvobodilna vojska še ni razpu- ščena. Zdaj je priložnost, da nastopijo ZDA, kakor so nastopile v Iranu in vselej, kadar se kje omaje angleška ali fran- coska trdnjava. Eisenhower je pri tem ostal dosleden v svoji strateški doktri- ni, naslednici znamenite Monroejeve doktrine, ki je nekoč klicala: Amerika Amerikancem! Ike govori drugače: Ves svet Amerikancem! Formoza, Srednji vzhod in Zahodna Evropa so za varnost ZDA življenjsko važna področja. Drža- ve na Srednjem vzhodu baje osvaja sovjetski vpliv, kajti klic po arabski osamosvojitvi ne more biti nič drugega kakor odmev »mednarodnega komuniz- ma«. Dolžnost ZDA je, pravijo, da te dežele zavzamejo s svojo gospodarsko in vojaško pomočjo, preden pride na »vakuum«, na prazni revir, ki ga je mo- ral zapustiti angleški lev, ruski medved v podobi osvobodilnih procesov, ki gre- do na živce gospodarjem po vseh celi- nah. Eisenhower je torej na Srednjem vzhodu potrdil in oklical tisto politiko, ki je glavna ovira za sporazum med obema največjima silama na svetu. Na- poleon je trdil, da ni bolj smrdljive kuhinje, kakor je politika. On je men- da že vedel, saj je marsikaj skuhal. Mnogo se govori o razorožitvi, o naj- novejšem sovjetskem predlogu, po ka- terem naj bi se zmanjšale okupacijske sile za eno tretjino in bi se določila zračna inšpek(;ija v poinšinsko enakih predelih na mejah obeh blokov, to- stran in onstran železne zavese, ki se zadnje čase spet ne dvigne za palec. Vsemu svetu pa je jasno, da je vse to razpravljanje o razorožitvi prazno be- sedičenje, če se istočasno resno ne začno reševati politična 2)prašanja, ki so naj- ožje povezana z vprašnjem svetovne varnosti. To pa so prav tista zgoraj našteta »življenjsko« važna področja za ZDA: nemška združitev in »varnost« Zahodne Evrope, vprašanje Kitajske in vprašanje petroleja in geopolitičnih prednosti Srednjega vzhoda. Zmotni krog, ki se zapleta tem bolj, čim bolj ga je ves svet 'že sit. Toda to je živ- ljenje. Razume se, svetovno ravnovesje in s tem mir je mogoče vzpostaviti samo s sporazumom med ZDA in SZ po na- glih OZN. Da bi pa do tega ne prišlo, ^^ na delu mnogo sil, med drugim se- veda tudi tako imenovana Mala kato- liška Evropa pod vodsivom vatikanske centrale, ki bi rada inobilizirala kle- rikalne stranke Italije, Francije, Nem- čije, Belgije in Nizozemske zoper sle- herni poizkus, da bi prišlo do koeksi- stenčnih odnosov med obema »ideolo- škima« blokoma. Francoska unija je zašla v težave tu- di v Kamerunu in Togu. Večina Kame- runcev se ne navdušuje nad statutom o neodvisnem Kamerunu, v katerem bi Francozi z vsemi pooblastili vodili obrambo, zunanjo politiko in finance. Enako je v Togu. Skrbniški svet OZN terja poročila, Francozi pa so tako za- krknjeni kolonialisti, da odklanjajo kakršnakoli poročila o volitvah, ki so jih v obeh deželah naredili francoski žandarji, po fašističnem načelu, da »ima mož s puško vedno prav.« Pri vsem tem pa je Mollet izjavil, da francoska vlada izdeluje statute o neodvisnosti vseh prekomorskih francoskih dežel, — ki so seveda vse zgolj notranja fran- coska zadeva — in s tem kaže prizade- vanje, da je zoper kolonializem. Zgod- be Krištofa Smida! Da bi kdo ne po- dvomil v resnost tega prizadevanja, je Mollet tudi izjavil, da se bo varnost francoskega imperija v prihodnosti po- stavila na gospodarsko izkoriščanje Sa- hare, ki krije v sebi nafto, uran in ne- izčrpno zalogo najvažnejših rudnin. Da bi ne bilo kdaj nepotrebnih izgovorov, so proti temu že protestirali domačini v Alžirn. Tunisu in Maroku. Angleži so poslali vojaško pomoč Nuri Saidu v Bagdad, ker mu gre za kožo. Istočasno zapravljajo svoj ugled z vojaškimi akcijami proti Jemenu. Vendar kljub vsemu — svet se zave- da, kaj bi pomenila svetovna vojna. So znamenja, ki kažejo, da bo v novem letu prišlo do velikih naporov pri vzpo- stavljanju trdnejših odnosov mirnega sožitja. Nehru in Cu En Laj sta v tem pogledu izvršila veliko vlogO transmi- sije med Moskvo in Washingtonom. Na tapeto je prišlo vprašanje ožjih stikov med Bonnom in Moskvo, govori se o trgovski pogodbi med obema, nemški socialdemokrati sugerirajo kompromis .med Poljsko in Nemčijo, pa tudi zadnji plenum CK KPSZ kaže, da gre proces demokratizacije v SZ vendarle naprej kljub zaostritvi svetovnega položaja v jeseni 1956. T. O. (Nadaljevanje s 1. strani) Iz govora iov. Franca Leskoška oh oivoriivi celjskega mostu Pred nami je ureditev celotnega vod- nega sistema — regulacija Voglajne, Hudinje, Boljske, Pake, premestitev Sušnice Kaprivnice, kanal v Ložnico in razna melioracijsika dela, ki bodo omogočila ureditev vzornega poljedel- stva in vrtnarstva. S temi regulacijami in melioracijami bi izboljšali plodnost zemlje, na kateri sedaj raste grmovje in kisla trava. Ob tej priliki je tovariš Lesikošek pohvalil rudarje in name- ščence Rudnika Velenje, ki so sklenili, da poleg svojega težkega dela v rudni- ku izvršijo regulacijo Pake z udajrni- škim delom. 2e preteklo leto so poka- zali lep primer, saj so regulirali Pako v dolžini 300 metrov ter zgradili most, preko zime pa^pripravljajo kamenje za obloge reke, da bodo spomladi nadalje- vali s prositovoljnim delom. To je lep Ob otvoritveni svečanosti novega celj- skega mostu je član Zveznega izvršne- ga sveta, zvezni poslanec in narodni heroj tov. Franc Leskošek-Luka izročil nov most prometu s tem da je z varil- nim aparatom prerezal železno vrv ovito s troboijliico. Graditelji mu zaradi tega niso izročUi' škarij in zato niso napeli čez mosit le svilenega traku, ker je bil tov. Leskošek svoj čas kovinar in so bili zato prepričani, da bo znal s kovinarskim orodjem bolje ravnati-.. primer požrtvovalnosti, ki ga moramo posnemati povsod v celjskem okraju. V nadaljevanju svojega govora je tov. Leskošek obravnaval kmetijstvo na področju celjskega okraja ter pod- črtal, da obstaja v okraju napredno in zaostalo kmetijsitvo, napredni in za- ostali kmetje. Naši kmetijski strokov- njaki trdijo, da je v okraju možno dvigniti v krajšem času poljedelsko proizvodnjo najmanj za 15 do 25 od- stotkov, kar ipomeni polnih 1,5 milijar- de dinarjev dohodka z razmeroma manjšimi proizvodnimi stroški. i PRODUKTIVNOST DELA V KMETIJSTVU JE NIZKA Nato je tovariš Leskošek primerjal v številkah poljedelstvo v raznih drža- vah z našim sitanjem. Pri nas en člo- vek aktivno zaposlen v poljedelstvu pridela komaj še za 2 človeka, v Grčiji še za 5, v Holandiji za 15, v Ameriki pa še za 25 ljudi. Ce upoštevamo, da nas^ naše poljedelstvo ne prehranjuje, saj moramo še uvažati 1,700.000 ton pšeni- ce letno, potem lahko ugotovimo, na kako nizkem nivoju je produktivnosit dela v našem poljedelstvu. Zakaj pri nas vlada takšno stanje? Mi sami si ne prizadevamo dovolj, da bi uredili naša polja, naselja, vasL Le primer Celja, Velenja in Konjic, kjer bodo meliorira- li 2000 ha zemlje, izpričuje takšna pri- zadevania. ŽaJ pa majrsikje na področ- ju okraja je stanje zaostalo in neza- dovoljivo ter že zdavnaj ne odgovarja objektivnim pogojem. ZAKAJ JE ŽIVLJENJSKI STANDARD SAVINJSKIH KMETOV BOLJŠI KOT V OSTALIH PREDELIH OKRAJA? Zato, ker savifnjsiki kmet boljše pro- izvaja in več, ne le hmelja, temveč tudi vseh osttallh kultur. Tudi zadružništvo v Savžnjiski dolini je mnogo bližje svo- jim dejanskim nalogam kot drugje. In zato je prav, da Savinjskim kmetom ostaja več, in vedno večja bo ta razli- ka, če kmetje v ostalih krajih ne bodo stopili na pot boljše in večje proizvod- nje. Kako tesno je povezano blagostanje posameznikov in naše skupnosti, kaže primerjava gospodarskih podatkov v našem Okraju: Iha orne zemljie v Sa- vinjski dolini daje skupnositi 200.000 deviznih dinarjev in 100.000 domačih dinarjev družbenih sredstev. 1 ha orne zemlje v osiialih predelih pa komaj ca. 40.000 dinarjev. Ni res, da je edino hmelj kultura, pri kateri je možno do- seči ob intenzivnem delu tolikšne do- hodke. Še dosti kultur je, ki bi dale runogo večje dohodke. Na primer žita- rice, če bi jih pridelali na hektar to- liko kot v severni Italiji. Da je v Sa- vinjski dolini naprednejša proizvodnja, se vidi že po tem, da je od vseh kup- ljenih poljedelskih strojev in orodja v okraju šlo v Savinjsko dolino 70%, v ostale kraje pa komaj 30%. Umetnega gnojila 55%, v ostale kraje 45%, za- ščitnih sredstev 60%, v ostale kraje pa 40%, čeprav meri Savinjska dolina ko- maj 5% površine okraja, Po Obdeloval- ni zemlji pa^,..9koli 10%. Razumljivo je, da primitivli"c>--^obdelana polja, -slabo gnojena in slaba zaščita rastlin v osta- lih predelih okraja ne morego dati več in boljših pridelkov. ORGANIZIRATI ŠIROKE DOBRO- VOLJNE DELOVNE AKCIJE Tovariš Leskošek je govoril nameno- ma več o kmetijstvu, da bi prikazal stvari, ki so v celjskem okraju zelo važne. Vodni režim je neurejen, vode tečejo koder hočejo in ob paplavah napravijo ogromno škodo. V okraju je nad 1000 ha zamočvirjene zemlje, na kateri raste grmovje, kisla trava ali pa ničesar. Z omenjenimi deli, je po- udaril tovariš Leskošek, bi pridobili precej plodne zemlje. Vsa ta vprašanja bi lahko uspešno reševali, če bi se ljud- ski odbor okraja in občine ter svet za kmetijstvo in kmeitij«9ko zadružništvo za to bolj zavzeli, ter če bi krajevni odbori pokazali več samoiniciative. V ta namen bi bilo treba organizirati ši- roke dobrovoljne delovne akcije po pri- meru velenjskih rudarjev in prepričan sem, da bi se, ostala potrebna sredstva našla, je zakltjučil tovariš Leskašek raz- pravo o kmetijstvu. DRŽAVLJANI SE PREMALO POSLU- ŽUJEJO ORGANOV SAMOUPRAV- LJANJA Nato je tovariš Leskošek govoril o družbenem upravljanju, ki onemogoča birokratizem, saj z vsebinskim jača- njem družbenega upravljanja zavestno zapiramo pot birokratizmu. Na žalost pa moram konstatirati, je dejal tovariš Leskošek, da je pri nas v Celju še pre- cej birokratizma in da ima družbeno upravljanje težko borbo z njim. Vzroki takega stanja so predvsem v tem, da v koriščenju pravic družbenega uprav- ljanja naši ljudje niso napravili večje- ga koraka naprej. Na primer potroš- niški sveti še ne pred&tavljajo organi- zacije potrošnikov v cilju vsestranske- ga izboljšanja prehrane, ki danes še ne funkcionira, kakor bi bilo treba, pa ne zaradi krivde na vi-hu, temveč zaradi neorganiziranosti spodaj!, ki jih povzročajo razne zadruge, odbori, zbor- nice, mesariije in gostilne. Zakaj se potrošniki proti takim sla- bostim ne borijo, čeprav imajo možnost in je to tudi njihova dolžnost. Zakaj ne kriiizirajo tam, kjer je treba ih kjer bi ta kritika pomagala, temveč nergajo čez oblast, da ona ne napravi reda. Potrošniki bi se morali večkrat sesta- jati na svojih svetih ter analizirati si- tuacijo. Nato pa vprašati na primer trgovsko zbornico, zakaj ne pade cena mesu, če se je znižala cena živine, za- kaj se blago po trgovinah kvari, zakaj peiKi pečejo tako stlab kruh, zakaj niso lokali dovolj higienski, zakaj ni dovolj kulturne positrežbe? Ce bodo potrošniki dovolj odločno in jasno zahtevali, da se tako stanje izboljša, bodo tovariši, ki vedrijo po zibornicah in drugod, hitro ukrenili vse, da se bo stanje popravilo. Dalje bi morali potrošniki zahtevati od kmetijske poslovne zveze, zakaj ni do- volj zelenjave na trgu, zakaj niso polja in vrtovi okoli Celja bolj obdelani, za- kaj ne sadijo dovolj povrtnine. Mnogo je včasih kritike na račun upravljanja stanovanjskega sklada, na račun go- bipodarstva in napredka vasi, vse pre- malo pa je konkretnega reševanja pro- blemov, ki jih lahko reši vas sama ali njihova zadruga. Državljani se vse pre- malo poslužujejo organov samouprav- Ijanija. Zato bi morali ljudje v večji meri kot doslej vsebinsiko izkoristiti vse možnosti, ki nam jih nudi naš demo- kratični družbeni sistem. ŽIVLJENJSKI STANDARD JE ODVISEN OD PRODUKTIVNOSTI Nato je tovariš Leskošek govoril o značilnostih letošnjega družbenega pla- na, ki bazira na sklepih CK ZKJ ter predvideva povečanje osebne potroš- nje in življenjiskega standarda pred- vsem delavcev in nameščencev. Po- udaril pa je, da je življenjski standard v tesni povezavi s produktivnostjo. Mi ne bomo mogli več jesti, ali kupovati oblek, čevljev in ostalih vsaikdanjih potreb, če ne bomo več pro- izvajali kot doslej. Kako je s produk- tivnostjo dela pri nas in drugod? V rud- nikih rjavega premoga pri nas nakop^e rudar v osmih urah 1000 kg premoga, v Franciji 1600 kg, na Češkoslovaškem 2200 kg, v Zahodni Nemčiji pa celo 8.700 kg. V cementni industriji pri nas je potrebno za proizvodnjo ene tonePort- land cementa povprečno 12 ur, v Italiji 10 ur, na Japonskem 5 ur, v Ameriki pa komaj 2 in pol uri. V črni meltalur- giji proizvede pri nas delavec letno 28 ton surovega železa, v Zahodni Nem- čiji 71 ton, v ZDA 118 ton in v SZ celo 208 ton. V industriji čevljev proizvaja pri nas lOO ljudi 300 parov čevljev na dan, v Nemčiji 367 parov, v ZDA pa 720 parov dnevno. Ta naštevanja bi lahko šla v nedogled, vendar je zaklju- ček vedno enak: Produktivnost dela je pri nas prenizka. Edini izhod iz tega je, da začnemo z dobro premišljeno in odločno akcijo za povečanje produk- tivnosti dela v tovarnah, rudnikih, v poljedelstvu, administraciji in povsod* kjer se dela, kajti le tako, in ne s filo- zofiranjem, bomo postopoma omogočili višji življenjski standard. Tovariš Leskošek je nato govoril še o plačnem sistemu ter poudaril, da bo moral novi plačni sistem zajamčiti bolj kot doslej vse pogoje, ki bodo omogo- čili večjo produktivnost. To bo možno doseči predvsem z analitično oceno de- lovnih mest ter uvajanjem tistih funkcij v podjetja, od katerih bo predvsem od- visna večja produktivnost dela in s tem v zvezi tudi večji zaslužek vseh članov kolektiva. Olb zaključku svojega govora je tov. Leskošek zaželel prebivalcem vsega celjskega okraja še mnogo delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva v letu 1957. Ko je tov. Leskošek svoj govor kon- čal, ga je predsednik občine povabil, da izroči nov most prometu. V siprem- stvu častnih gositov in množice se je tov. Leskošek napotil na most, na ka- terem je bila razpeta železna vrv ovita s trdbojnico. Delavec mu je izročil va- rilni aparat, s katerim je prerezal že- lezno vrv in gostje, za njimi pa vsa množica, so se podali čez novootvorjen most. V tem času so z desnega brega pripeljali na most člani celjskega Avto- moto Mulba. Predsednik občine je ne- katerim od njiih izročil spominska da- rila. V istem času je na mostno plo- ščad pripeljal tudi prvi redni motori- zirani potnik. Slučaj je nanesel, da je bil to vojaški kamion celjske inženir- ske enote, ki je pri reg\Jiladji in iz- gradnji mostu s prostovoljnimi delov- nimi urami Ln mehanizacijo precej pri- pomogla. Samo kdor skupnosti več daje, lahko od nje več pričakuje (Nadaljevanje s 1. strani) navadi zvišajo normo. Nič čudnega torej ni, če se mnogi naravnost- vzdržu- jejo, da bi norme previsoko presegali. Kako so to rešili v Velenju je pove- dal njihov delegat Uranjek. Tudi tam so prej dobivali presežlte od učinka ce- lotne posade. Pridni in leni vmes, vsi so bili enako deležni dobička. Zdaj so šli na sistem individualnega ocenjeva- nja, s premijami za nedeljs'ko delo pa so dobili novo spodbudo, ki se zadnje čase zelo odločno odraža tako v pro- duktivnosti, kot posameznikom pri nji- hovih osebnih prejemkih. Zanimivo je bilo, ko je tov. Uranjek odkrito pove- dal, kar nekateri v prvem hipu niso razumeli, da je bistvo vsega pa le ma- terialna plat, celo pred zavestjo. Ko- liko resnice je bilo v njegovih prepro- stih besedah. Sicer pa ni nič čudno, saj vsa leti. vzgajamo ljudi v materia- lističnem, nazoru, kar je potem v svo- jem govora podkrepil tudi sekretar OK ZKS tov. Simonič, ko je dejal, da je materialno blagostanje najbolj preprič- Ijiv znak socialističnega napredka de- lovnega človeka. Tov. Simonič je med drugim dejal tu- di to, da j s treba enkrat prekiniti dose- danjo prakso, ko podjetja z raznimi notranjimi predpisi dostikrat omejujejo dvig storilnosti. Ljudem, ki so požrt- vovalni, ki so stroicovno toliko sposoib- ni, ki 7najo svoje delo tudi organizira- ti je treba v materialnem pogledu pri- znati in jim dati kar si zaslužijo. V razpravo je posegel tudi član Glav- nega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Jakob Kvas, ki je med drugim de- jal, zakaj bi Okrajni sindikalni svet v Celju ne proučil teh vprašanj in pred- ložil predlog za nov plačni sistem, kajti v jugoslovanskem merilu imamo doslej šele osem predlogov, BODOČNOST PRIPADA LE SPOSOBNIM IN ZNANJA ŽELJNIM LJUDEM V razpravi je bilo veliko govora o nujnosti izobraževanja delovnih ljudi, predvsem pa izobraževanja sindikalnih aktivistov. Delavske šole so vz;budile med ljudmi, predvsem med mladimi delavci veliko zanimanja, toda na ža- lost veliko manj med tistimi, ki bi to najbolj potrebovali, med sindikalnimi aktivisti, člani ZKS in itd. Tov. Simo- nič je dejal, da je treba dati priznanje veteranom političnega dela v vseh or- ganizacijah, toda treba je imeti v vidu, da je bodočnost na strani tistih, ki se trudijo doseči čim višjo sposobnost za reševanje naših go.spodarskih in druž- benih problemov. Zato bo tudi v bo- doče glavna nalof-^a sindikalnih orga- nizacij, da usmerjajo delovne ljudi k zavestnemu izabri.ževanju, kajti le iz- obražen delavec lahko dejansko dvigne storilnost tudi tam, kjer so fizični na- pori že itak maksimalni. V razpt-' 'i so delegati in gostje go- vorili o ilnih drugih problemih, ki bi jih bi!>.. vredno objaviti v našem po- ročilu. To(^a prepričan" smo, da bodo delegati znal; ijogato vsebino tega obč- nega zibora prenesli med sindikalne or- ganizacije. Na občnem ziboru so sprejeli tudi številne sklepe, izvolili nov Okrajni odbor Zveze sindikatov in delegate za republiški občni zbor. Poleaica 1QSG 11. JANUARJA — Stev. 1 STRAN IZGLEDI Z^ MEDNARODNO SODELOVANJE V 1957. LETU Se pod svežimi izkušnjami, skozi ka- tere je šlo človeštvo pred nedavnim, se ljudje danes sprašujejo, ali bodo nji- hova življenja in njihovo delo zopet ogrožena z nevarnostimi novih vojnih groženj, ali pa bodo imeli odgovorni državniki dovolj moči in realizma, da bi našli učinkovitejše poti za medna- rodno sodelovanje in medsebojno spo- štovanje. Dogodki zadnjih mesecev so bili po svojem obsegu in karakterju taki, da je razumljivo tako vznemirjenje. Ne- kaj vodilnih politikov se je povrnilo k argumentom Iz dobe hladne vojne in v njihovi praksi je sila zopet postala naj- prikladnejše sredstvo za reševanje spornih vprašanj. Toda svetovno javno mnenje se je pokazalo tako močno, da je onemogočilo take načrte. Narodom je vlilo občutek zaupanja v bodočnost, dejstvo, da se mimo Združenih narodov ne more iti in ta mednarodna organi- zacija si je danes pridobila večji po- men in avtoriteto kot kdaj koli prej. To je tako važen kapital, da omogoča že v samem začetku 1957. ieta uspešno reševanje mednarodnih vprašanj. SE DOSTI JE NEREŠENIH VPRAŠANJ Agresija na Egipt se praktično še nadaljuje. To najnevarnejše nasledstvo iz preteklega leta bi moralo biti od- stranjeno v duhu popolnega spoštova- nja resolucij Generalne skupščine Zdru- ženih narodov. Rešitev vsega tega pro- blema na Srednjem Vzhodu pa je v mnogočem odvisna od splošne atmos- fere na tem področju in mednarod- nih odnosov sploh. Vprašanje razorožitve bo vsekakor problem tega leta. Doba poslabšanja mednarodne situacije je vrgla nanj po- sebno luč, tako da upravičeno lahko ugotovimo, da brez sporazuma o raz- orožitvi ne moremo pričakovati solid- nejših izgledov za reševanje drugih sporov. Doba, ki je za nami, je posta- vila v drugi plan napore na tem po- dročju, čeprav je to vprašanje najbolj važno. Ze lani je komisija za razoroži- tev pri Združenih narodih dokaj pri- bližala stališča velikih sil. Pred krat- kim pa je bil objavljen novi sovjetski načrt, ki je vreden, da ga pozorno pro- uče ostale velesile. Pri reševanju problema razorožitve bi bilo škodljivo vsako demonstriranje v propagandne namene. Najbolj realen in verjetno najnormalnejši postopek bi bil, če bi šle odgovorne države od spo- razuma do sporazuma, od postopne raz- orožitve v klasičnem in atomskem orožju. Vztrajanje na splošnem spora- zumu, ki bi naekrat zajel vse, bi po- menilo ponovno odlaganje tega pere- čega problema. Na dnevnem redu drugega dela XI. zasedanja Generalne skupščine je tu- di alžirski in ciprski problem. Stališče kolonialnih sil, da se odvzame Združe- nim narodom pravica za reševanje teh problemov, je pretrpelo neuspeh. Na- cionalna borba Alžircev in Ciprčanov je zavzela že takšen obseg, da bi igno- riranje težennj teh narodov kompromi- tiralo osnovne principe, na katerih je zgrajena stavba Združenih narodov. Velika Britanija je te dni skušala re- šiti ciprski problem v okviru Atlantske skupnosti ali s trojnimi britansko- grško-turškimi pregovori. Medtem pa je zadnji britanski načrt ciprske ustave pokazal, da hoče Anglija še naprej bra- niti svoje kolonialne interese. Brita- nija se ponovno sklicuje na strategij- ski moment; kako je bil ta moment izkoriščen pa se je pred kratkim po- kazalo na Srednjem Vzhodu. Pretekli dogodki, ko je Ciper služil Britaniji za odskočno desko pri napadu na Egipt, jasno kažejo na odločnost Anglije, da zadrži ta otok za vsako ceno pod svo- jo kontrolo. To bo vsekakor neugodna okoliščina za perspektivo reševanja te- ga problenia. Podobno je tudi alžirsko vprašanje. Na eni strani narodna vstaja, ki se je močno razplamtela in pripravljenost alžirske Fronte nacionalne osvoboditve na pregovore, na drugi strani repre- salije, angažiranje nekaj stotih tisočev francoskih vojakov in odklanjanje, da bi se s Fronto nacionalne osvoboditve pogajali kot z resničnimi predstavniki alžirskega naroda. Med problemi tega leta bo verjetno tudi nemško vprašanje. Že sedaj pred- videvajo možnost, da bi ta problem po- stavili pred Združene narode, pred kratkim pa je kancler Adenauer pre- senetil javnost z izjavo, v kateri je iz- razil možnost pretresanja tega vpra- šanja tudi izven okvira Atlantskega pakta, ki je vedno predstavljal za za- padnonemško uradno politiko temelj za vsako njeno akcijo. Ne oziraje se na to, katero pot bodo ubrali, je potrebno podčrtati, da se nahaja danes Zapadna Nemčija v drugačnem položaju kot je bila še pred letom. Ona je postala več ali manj ennakopraven partner Angli- je in Francije, s svojo gospodarsko ko- njunkturo pa je pustila ti deželi v mno- gočem, že za seboj. S kakšnim učinkom bodo vsi ti in še mnogi drugi problemi (n. pr. vprašanje članstva Kitajske v OZN) rešeni, bo od- visno od stopnje realizma, dobrohotno- sti in potrpežljivosti, prav tako pa tudi od tega, ali so dovolj izkoriščeni nauki iz nedavne preteklosti, ko so nemili do- godki resno pretili mednarodnemu so- delovanju in miru v svetu. Ljuban Jakše PRERANA SMRT TOVARISA MAVRICIJA BORCA Tik pred Novim letom ^ omah- nil v smrt tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slove- nijo tov. Mavricij Bore. Zaslužni, nepozabni pokojnik je bil sin Gorenjske. Rodil se je 22. oktobra 1910 v Šmarci pri Kam- niku, v 16-članski družini lesnega delavca. Potem ko se je izučil čevljarske obrti, je odšel v tovar- no Pollak v Ljubljani, kasneje pa se je zaposlil v Remčevi tovarni v Duplici. Izkoriščan od deloda- jalcev je že v rani mladosti začel čutiti krivice kapitalistične druž- be. V strokovnih organizacijah je zato začel sodelovati v borbi za delavske pravice. Ob začetku okupoije je pokojni tovariš Bore začel delati v organizacijah De- lavske enotnosti in se pridružil netilcem upora v Kamniškem kotu. Po osvoboditvi je tov. Bore na- daljeval delo v sindikatih. Leta 1953 je bil izvoljen za republiške- ga ljudskega poslanca, Ljudska skupščina LRS pa ga je izvolila za predsednika Zbora proizvajal- cev. Umrl jie, zadet od srčne kapi, ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči, mnogo mnogo prerano. Meso se bo pocenilo v našem mestu — pa tudi v drugih občinah našega okraja — ljudstvo že dolgo upravičeno kritizira previsoke cene mesu, ki nikakor niso v skladu z odkupnimi cenami živine. Tozadevne kritične pripombe smo ob priliki otvo- ritve novega mostu čez Savinjo slišali tudi iz ust zveznega poslanca in člana Izvršnega sveta, tov. Leskoška. Ze pred tem pa so o tem vprašanju v Celju že večkrat razpravljali na pri- stojnih mestih, povabili na posvete za- stopnike mesai-skih podjetij, vendar so bile vse debate neuspešne. Mesarji so pač hoteli imeti svoj prav, češ, da so današnje cene mesu realne in upra- vičljive. Odbor za organizacijo tržišča pri celjski Trgovinski zbornici je zato te dni ponovno sklical sestanek po tem vprašanju. Na seji je bil navzoč tudi direktor podjetja »Mesnine«, tov. Gab- rič, ki je na eni strani zagovarjal sta- lišče mesarskih podjetij y pogledu od- govarjajoče cene mesu in mesnim iz- delkom, na drugi strani pa objasnil objektivne razloge za takšne cene. Celjsko mesarsko podjetje ima dovolj ponudb za tako živino, od katere bi lahko meso prodajali tudi po 160 din za kg. To so nekajkrat že prakticirali, vendar tovrstno meso ni šlo v promet. Zato je tov. Gabrič ponovno predlagal, da bi bilo dobro v mestu samem — in nemara tudi v Gaberju odpreti mesnico, ki bi prodajala izključno samo manj kvalitetno meso. Člani odbora se za ta predlog niso preveč navduševali in so našli ennostavnejšo rešitev. Po zatrjevanju tov. Gabriča prvo- vrstno meso ne bi moglo biti cenejše od 220 din. Meso slabše kvalitete pa bi bilo lahko po 200 odnosno po 180 di- narjev. Ker pa se vse gospodinje tudi ne razumejo na vrste mesa, bi lahko ob različnih cenah mesarji pri pultu spet špekulirali v lastno korist. Zato pa je padel predlog — ki so ga člani odbora soglasno osvojili — da bi vse mesnice predvsem bolj pregledno ure- dile cenike, na katerih bi bile dovolj vidno in jasno označene cene posamez- nim kosom oziroma vrstam mesa. Po- leg tega bo morala biti tudi na steni, kjer visi meso po skupinah, označena cena, da bo tako mesar pred očmi po- trošnika odrezal zahtevani kos po ozna- čeni ceni. Tako nepošten mesar ne bo mogel iz skupine s ceno 180 din pro- dati stranki mesa po 220 din, kot se je to doslej lahko dogajalo. Znižane cene tovrstnemu mesu bodo v Celju uvedli že v nekaj dneh. Osvo- jeni predlog pa bo Trgovinska zbornica poslala tudi drugim prodajalnam mesa v okraju. Z ozirom na smotrnejšo ureditev tr- žišča z mesom bi bile v Celju nujne in ekonomično zelo upraviči j ive nekatere investicije. Resno bo treba razmišljati predvsem o zmrzovalnici ter o ureditvi mesnega tržišča. Ce bi imeli sodobno hladilnico odnosno zmrzovalnico, bi mesarska podjetja lahko že v jeseni, ko so največje in najugodnejše ponud- be, nabavila živino za vso zimo in po- mlad. Prav tako nujna bi bila tudi ureditev mesne tržnice, ki niti ne bi zahtevala previsokih investicij. Nesmiselno je, da celjski mesarski podjetji dajeta letno preko 200.000 din kot najemnino za pro- dajalne mesa. ki so zraven tega skoro vse higiensko pomanjkljive. Z uredit- vijo mesne tržnice bi tudi laže nadzo- rovali poslovanje z mesom. Ne odlašaijinol Ne samo prosvetni delavci, vsi smo nestrpni: mladina, starši in občani. Kaj bi zopet radi imeli? Novo šolsko po- slopje na Sp. Hudinji seveda! Pa še kaj drugega. Ni dolžnost prosvetnega delavca sa- mo, da uči in vzgaja in da sodeluje, kjer je njegova pomoč potrebna, tem- več tudi to, da neprestano opozarja na tisto, kar mnogi ne vidijo. Tudi ni nje- gova krivda, če smo v nekaterih rečeh zaostali, zlasti pa, če število prebival- sitva narašča, če je šoloobvezne mladine vedno več. Nasprotno, njegova dolžnost je, da opozarja na kritične momente, ki jih vidi in neposredno doživlja. Kljub naštetim zgradbam, ki so Ce- lju v čast in ponos, so vse učilnice zo- pet polne in premajhne. Ne bomo več navajali golih statistik, koliko je učil- nic, koliko učencev, marveč dejstvo, da je učencev vedno več. Da ne bi že jutri prišli v zagato in morali reči: »Draga mladina, zate ni več prostora, pojdi domov«, je treba nujno nekaj ukreniti. V novoletni številki našega lista smo objavili, da je v celjski občini 37, v mestu pa 27 tisoč prebivalcev; da se vsako leto rodi 500 novih prebivalcev; da jih 250 umre in da se poroči 30O parov. Kaj sledi iz tega? Gradnja nove šole na Sp. Hudinji je neodložljiva sitvar. Načrti so gotovi. Čeprav bo ta šola za- jela 1000 otrdk, večje si ne moremo misliti —in če bi bila zgrajena že le- tos, bi bila zasedena že ob otvoritvi, kakor tista na Polulah. Vemo pa, da bi gradnja trajala naj- manj 2 leti, če ne 3, zato ne odlašajmo več! Ce tega ne verjamemo, pomnoži- mo število rojstev in poročenih parov z 2 ali 3, pa dobimo perspektivo za prihodnja leta. Toda čemu pisati o stvareh, za ka- tere vemo, da finančnih sredstev nima- mo. Ce se naša skupnost zaveda, da je nekaj tako nujnega in neodložljivega, kakor je šolanje mladine, bo sredstva tudi našla. Pričnimo vsaj v eta)pah. V bolečem stanju je tudi naša pra- stara Grofija, kjer domujeta bogat mu- zej in Studijska knjižnica s čitalnico. Ne eden ne drugi ne more naprej. Tudi ti načrti so prikrojeni tako, da se dajo izvrševati postopoma in še to z raz- meroma malimi stroški. Na pomoč kličejo tudi šole v Kom- polah, v Šmartnem v Rožni dolini in v Štorah. Preveč je vsega tega. Ce pa pomislimo, da gradimo tudi za poznej- še rodove, potem so dolgoročne inve- sticije popolnoma opravičljive. -nik »Kaj gledaš? Saj je itak vseeno. Sta- ne tako in tako toliko ...« Novoteini rekord CELJSKEGA TEDNIKA Verjetno ni bralca, ki bi ne bil pre- senečen, ko je dobil v roke novoletno številko našega lista. Stiriinštirideset strani, polnih bogatega gradiva in ,pe- Takole izgleda kup rokopisov, fotogra- fij in ilustracij za novoletno številko »Celjskega tednika« stro ilustriranih, to je rekord v zgodo- vini celj>skega časnikarstva in se uvr- šča brez dvoma tudi med najbolj ob- sežne številke, kar jih je kdaj izšlo v vrstah naših slovenskih časnikov. Novoletna številka, ki jo je pripra- vil razmeroma majhen redakcijski ko- lektiv »Celjskega tedr ika« z majhnim krogom sodelavcev, je začela nastajati v začetku meseca novembra. Za izpol- nitev tiskane vsebine je bilo treba na- pisati nad 350 tipkanih strani člankov, reportaž, črtic, verzov in podobnega. V tej števlki je bilo nad 120 fotografij in blizu 40 ilustracij. Naši sodelavci in fo- toreporter so objadrali ves celjski okraj in predstavili bralcem nad 50 kolek- tivov. Ce bi primerjali obseg novoletne šte- vilke s knjižno izdajo, bi vsak naročnik dobil v roke knjigo velikosti telefon- skega imenika z več kot 20O stranmi. Tiskarna je za to številko imela tudi ogronmo dela. Za stavljenje, izdelavo klišejev, tiskanje in druga potrebna de- la je porabila 1164 proizvodnih ur. Vsak izvod tehta 216 gramov, za celotno naklado skupaj pa je bilo porabljenega 2280kg papirja. Risto Gajšek Razdelitev dohodka in družbeno upravljanje v trgovini (Nekaj misli k ekonomiki blagovnega prometa) I. DELITEV DOHODKA Razdelitev družbenega dohodka v tr- govini ali bolje rečeno, delitev tistega dela razlike v ceni, ki po plačilu ma- terialnih stroškov ostane, je že dalj časa predmet živahnih razprav med potrošniki, v ljudskih odborih, pred- vsem pa v trgovinskih organizacijah. Za trgovino veljajo v glavnem isti prin- cipi delitve dohodka kot za ostale go- sjpodarske organizacije, toda z razliko, da plačilni sklad odrejajo občinski ljudski odbori v odstotku od prometa, sklad za samostojno razpolaganje pa je limitiran z zveznimi predpisi. Ker trgovina ne plača obveznosti in pre- sežkov plač iz dobička, je tako dobiček za trgovino neinteresanten in ga obi- čajno, če se v obdobjih pokaže, zapravi za znižanje cen. Proračunski dohodki in dohodki skladov pri Oibčinskih in okrajnih ljudskih odborih pokažejo da je to res, saj so le-ti iz dobička tako malenkostni, da ni vredno besed. Se- danji sistem delitve dohodka sam po sebi označuje trgovino kot neakumula- tivno gospodarsko panogo, kar ustreza njenemu posredniškemu oziroma usluž- nostnemu značaju v socialistični druž- beni ureditvi. Čeprav je obstoječi si- stem delitve dohodka z izjemo višine sklada za samostojno razpolaganje zelo ugoden, pa je praksa glede na zahteve tržišča dokazala, da je nujno potrebno misliti na izpremembe, ki pa bi mo- rale biti tako značaj ne, da bi vzpod- budno vplivale na razširitev trgovske- ga omrežja, na večjo prilaganje cen tržnim prilikam, na večjo izbiro blaga in na obširnejše in tesnejše sodelova- nje potrošnikov. II. tRAZŠIRITEV TRGOVSKEGA OMRE2JA Da je trgovinskih poslovalnic za pre- skrbo prebivalstva z živili in industrij- skimi izdelki premalo, dokazujejo šte- vilke, ki povedo, da je bilo v okraju Celje leta 1939 trikrat več trgovin kot danes, čeprav le-te po svogih kapacite- tah in urejenosti niso dosegale seda- njih, toda njih razvrstitev je bila za potrošnika ugodnejša. Leta 1939 je bilo na območju okraja 1705 poslovnih enot, danes pa jih je 478. Na poslovno enoto je leta 1939 odpadlo okoli 1050 prebi- valcev, danes pa jih odpade okoli 4O0O. Relativno visoka marža (razlika v ce- ni) je dovoljevala tudi v hudem kon- kurenčnem boju obstoj tako razdrob- ljenih in medsebojno •neodvisnih trgov- skih enot. Razlika v ceni je znašala od 15—30 % od cene, dočim znaša danes do —11 %. Po odbitku materialnih stro- škov in družbenih dajatev ostaja trgo- vinskemu omrežju dejan^o tako malo sredstev, da si ne moremo zamisliti uspešne razširitve. Vsaka razširitev pa nujno pospešuje konkurenčnost in se- veda povečuje materialne stroške, če se na tržišču istočasno ne povečuje pro- met, sicer pa postavlja na kocko obstoj nekaterih gosteje posejanih prodajaln istovrstne stroke. Odtod si moremo raz- lagati določen odpor itrgovine zoper razširitev, ki je tudi sicer v zelo nor- malnih pogojih tržišča razumljiv, ven- dar za obstoječe stanje pretiran, po- sebno upoštevajoč potrebe prebivalstva. Predpostavljamo, da je razširitev trgo- vinskega omrežja možna le s poveča- nimi investicijami, ki sledijo iz poveča- ne marže. Napak bi bilo, če bi mislili, da morajo zato cene porasti, kajti po- večanje marže je mogoče doseči na račun znižanja nabavnih cen. Regula- tor odnosa med končnimi cenami, mar- žo in nabavnimi cenami je stopnja kon- kurenčnosti posamezne stroke, krediti in povpraševanje. Z drugimi besedami, del razlike v ceni, ki jo ustvarja pro- izvajalec se mora preseliti v trgovino, če hočemo, da bo blago prišlo po naj- krajši in najhitrejši poti do kupca, kar pa je končno tudi proizvajalcu v prid. Objektivne ekonomske težave, ki ne do- voljujejo ustanavljanje novih poslov- nih enot, pa povečujejo v precejšnji, čeprav manjši meri, osebni odnosi ne- katerih trgovinskih kadrov, ki po svoji brezbrižnosti, po ozkem gledanju na probleme socialističnega gospodarstva in tudi po svoji nesposobnosti, posta- nejo ovira napredka. Običajno ti kadri tudi odklanjajo pomoč v obliki sugestij, izogibljejo se kontrole in se kaj radi zapirajo vase, ne da bi dovolili aktiv-, nosti v smeri družbenega upravljanja. Neredko so v podjetjih s takšnimi na- vadami doma špekulacije in ribarjenje v kalnem, kar vse izpostavlja sociali- stično zavest osebja neprestanim vipli- vom nekdanje kapitalistične mentali- tete in njenim učinkom. Konkurenčni boj na tržišču pa je še preslab, da bi obračunal tudi s temi pojavi in jih po- vsem omejil. Na rovaš slabih trgovin leti kamenje in se dviga splošen hrup zoper tisti večji del trgovine, ki v ok- viru objektivnih možnosti pravilno opravlja svoje poslanstvo. Razdrobljenost trgovinskih enot, ki je sama po sebi draga, drobi tudi raz- položljiva sredstva za investicije, ki bi se sicer v sistemu velike, rentabilnejše in organizacijsko sposobnejše trgovine bolj smotrno vlagala. Razdrobljenost sredstev, če ta niso zadostna, ne pred- stavljajo stvarne materialne osnove za povečanje kapacitet in opreme v trgo- vini. Zato je investicijska moč lastna le koncentrirani trgovski mreži, ne ozi- raje se, koliko je poslovnih enot. Po investicijskem planu Okrajne trgovin- ske zbornice v Celju bi potrebovalo tr- govinsko omrežje v 5 letih 2,3 milijarde din za opremo, novogradnje in rekon- strukcije, kar zahteva povprečno 2,3 % sredstev od prometa. Po obstoječih in- strumentih ustvarja trgovina od pro- meta okoli 0,3 %, od teh pa odvaja v sklade pri ljudskih odborih točno po- lovico. III. PRILAGAJANJE CEN TRŽNIM PRILIKAM Normalno in koristno je, da trgovina zniža cene za določen odstotek takoj, ko cene zniža proizvajalec. Normalno in koristno je tudi, da trgovina ob za- ključku sezone zniža preostali del za- log in jih ponudi kupcu po ugodnejših cenah. Zahteva po gibljivejših cenah je značajno izstopila prav letos, ko so se odnosi ponudbe in povpraševanja ne- koliko spremenili v prid trgovini, na katero vedno bolj pritiska proizvajalec s svojimi zalogami. To pa je znak sta- bilizacije našega gospodarstva, ki naj- de svoj odraz na tržišču za široko po- trošnjo. Naloga trgovine glede na po- litiko cen pa bi morala biti mnogo značaj nejša, s čimer pa zaenkrat še ne moremo biti zadovoljni. Trgovina je namreč v zvezi z zniževanjem cen v industriji postavljena vedno bolj pogo- sto pred problem, odkod dobiti sredstva za vzporedno zniževanje, ki mora sle- diti. Trgovina na drobno ima marža 6—11 %, ki se porazdeli tako, da so rezerve malenkostne. Znano je, da so mnoge industrijske panoge prodajale in še prodajajo blago po cenah, v ka- terih je tudi 20 ali več odstotkov »var- nostnega« dobička. Ker pa so rezervni skladi trgovine zelo skromni, ni pogo- jev za uspešno zniževanje cen. Nasprot- no. Zniževanje cen v industriji potiska v izgube in ogroža obstoj predvsem ekonomsko šibkejše poslovne enote, ki vedno pogosteje zahtevajo od indu- strije regrese. Gospodarske posledice regresiranja cen bi bile nevzdržne in bi nas dejansko vračale na preživele oblike. Zato so ekonomsko upravičeni tisti predlogi, po katerih naj bi trgo- vina ustvarjala iz lastnih virov dovolj velike rezervne sklade, namenjene za znižanje cen. Pravilna uporaba takšnih skladov bi uravnovešala blagovno de- narne odnose in bi bistveno prispevala k stabilizaciji tržišča. Trgovini pa bi dala širše možnosti razvoja spričo manjše poslovne nevarnosti. (Nadaljevanje prihodnjič) ^. 5 PLESI PO 1 u s o 5 L U I 1 1 Y CELJU BO GOSTOVALA AKADEMSKA FOLKLORNO-PLESNA SKUPINA »FR ANCE MAROLT« Celjani smo že nekajkrat videli na- stop priznane folklomo-plesne skupine, ki je nastopila pri nas prejšnja leta, pa tudi letos se lahko veselimo prire- ditve študentskih folklornih plesalcev, ki prihajajo k nam sedaj, ko so pred meseci uspešno zaključili turnejo po Italiji, Franciji in Nemčiji. Leta 1934 je prevzel France Marolt vodstvo Folklornega inštituta in med ostalim delom je pričel skrbeti tudi za verno ohranitev slovenskih narodnih plesov. Pričeli so prirejati nastope ples- nih skupin iz raznih slovenskih pokra- jin in ti nastopi so pričeli zbliževati posamezne obrobne slovenske plesne skupine in jih družiti v skupni narod- nosti zavesti. Tudi po drugi svetovni vojni delo ni zamrlo. Prvi trije plesni pari, ki so doživeli svoj ognjeni krst že leta 1945, so kmalu pritegnili vrsto mladih ple- salcev, dokler ni skupina narasla do dans^nif^e« stavila, ko nastopa nad šti- rideset ljucfi v treh skupinah in pred- vaja vrsto jugoslovanskih narodnih plesov. V dvanajstih letih je akademska fol- klorno-plesna skupina »France Marolt« izvedla že nad 150 nastopov. Gostovala je po vsej Jugoslaviji in na številnih mednarodnih študentskih srečanjih po svetu. Povsod je navdušila gledalce in morala je vedno znova ponavljati po- samezne plese. Marsikje so jih navdu- šeni plesalci hoteli enostavno zadržati, a skupini se je mudilo dalje. Vedno dalje, po domovini in po svetu, da bi povsod ohranila slovenski in jugoslo- vanski 'narodni folklor, da bi ohranila in obudila v ljudeh živo podobo sloven- ske narodne biti. Celjani se lahko veselimo sobotnega večera v Celjskem gledališču, kjer bo nastopila Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt« in Celjski akademski klub, ki prireditev organi- zira, je lahko zadovoljen, da mu je uspelo pripraviti nastop. SHaRESFEaROV ..MilCBETH" Pred premiere v CG 17. 1. 1957 Celjsko gledališče se približuje višku sezone: v četrtek, 17. januarja, bo pre- miera letošnje najpomembnejše upri- zoritve — Shakespearove tragične ba- lade Macbeth v prevodu Otona Zu- pančiča, a v priredbi in režiji Andreja Hienga. S stališča kulturne zgodovine sloven- skega igralstva je ta uprizoritev ne- dvomno izredna, zanimiva in pretreslji- va: saj je med vsemi Shakespearovimi tragedijami ravno Macbeth tista, ki smo jo najmanj igrali: nemara zaradi prirode Zupančičevega prevoda, lahko da tudi zato, ker ji čas dolga leta ni bil naklonjen. Mitična balada o samo- zvancu-nasilniku in njegovi pošastni si- loviti ženi je bila tuja mirnemu času. Zdaj pa, ko smo doživeli gonobno živ- ljenje in zakotno smrt dveh velikih despotov dvajsetega stoletja, zdaj, ko ves svet doživlja v svojih najboljših glavah in srcih občutje neizmerne sa- mote (nasilništvo in samota sta te- meljni poetični sestavini te velike ba- lade) — zdaj nam mora biti igra o škotskem zločincu razumljiva in zgo- vorna. Dogajanje se razvija v sivem, megle- nem ozračju gigantskih goličav pred- zgodovinske dobe severnjaških krajev: samo v takem ozračju silovitih ljudi in nepretrganega kuhanja nerazumjivosti je mogoče doživljati to grozno igro. Tudi čarovnice in poosebljene silni- ce usode so tu razumljive. Razumljiva je tudi ognjevita strast Lady Macbethove, strast, ki ni več zgolj slavohlepje, temveč že nekaj večjega, meje človečnosti presegajoče. In samo tu je dojemljiva silovita moč in silna slabost osamljenega Macbetha, samota, ki tudi zločinca poveliča, ga povzdigne v sfere edinstvenega, dragocenega živ- ljenja. Zakaj ob kraju, ko je zmožen izgovarjati take besede: Moja pot zašla je med suhljad, med žolto listje itd. in zopet one stihe o življenju: Življenje je potujoča senca, beden glumec, ki se razpreza svojo urico na odru in potem izgine, je pravljica, ki bedak jo pravi, vsa zvočna in vsa burna, brez . pomena ... Ko je zmožen izgovarjati te besede, ni več klavrn zlikovec, ni več — kot po- prej — slaboten suženj svoje žene, tem- več simbol človeške samote. Priredba Andreja Hienga je razsež- no tragedijo zgostila v strnjeno, zgo- ščeno balado krajših izmer, a večje go- stote. Z enim samim premorom — p« preizkušenem pripomočku shakespear- skega odra arh. Jovanoviča — se mora vsa celota zvaliti na gledalce kot en sam mogočen monolit, kot keltski men- hir... Obe poglavitni vlogi bo videlo celjsk« občinstvo v dvojni, alternativni zased- bi: kot Macbeth nastopata izmenoma Pavle Jeršin in Albin Penko, kot (Lady Macbeth pa Mara Cernetova in Angleca Hlebcetova. Ker more vsak igralec ne le celoti, temveč zlasti tudi najbližjemu partnerju dodajati po- vsem svoje izrazne prvine, bomo torej videli interpretacijo Shakespearove pe- sniško najboljše tragedije v štirih ina- čicah — vsekakor poseben mik in za- nimivost. V ostalih vlogah nastopajo: Janez Eržen (Macduff), Slavko Strnad (Banquo), Sandi Krošl (Malcolm), Vla- do Novak (Danalbain), Slavko Belak (Lenox), Janez Škof (Seyton), Marijan Dolinar (Zdravnik), Nada Božičera (prva dvornica), — in ves razširjeni igralski zbor Celjskega gledališča. Pod zelo težkimi pogof f se v Lučah razvija živahno kulturno življenje Menim, da lahko Luče služijo kot svetel primer, koliko lahko požrtvoval- ni učitelj napravi za kulturni razvoj svoje vasi. Na vaseh, pa tudi v mestu, so še vedno pogosti primeri, da uči- teljistvo mimo svojega šolskega dela ne napravi ničesar za napredek svoje vasi. Izgovori so prav različni — utemeljeni in največkrat tudi neutemeljeni: skrb za lastno družino, težki materialni po- goji in nezainteresiranost kmečkega prebivalstva. Lučko učitelj stvo, s tova- rišema Marijo in Ludvikom Mašat na čelu pa je take ovire korajžno presto- pilo in napravilo preizkus. Kmečki fantje 'in dekleta radi igrajo, poj o in čitajo. To sta Mašata vedela, pa sta jih zasnubila. Prav nobenih izgovorov ni bilo, da so poti predolge, da so mišice preutrujene od težkega poljskega dela. Prišli so z veseljem, obsedeli v šolski sobi in pri brleči petrolejki vadili igre pozno v noč. Prej so igrali večidel veseloigre, lansko leto pa so se lotili težke drame »Via Mala«. Odlično je uspela in so z njo tudi gostovali. Da, gostujejo sploh radi, da gredo malo »v svet«. Žal ;po- znamo pri nas mnoge primere, ko ig^-alci izkupiček po končani igri radi »zalijejo« in se pošteno vinjeni vračajo domov. Luoke skromne igralce pa vidiš po končani igri pri nad vse skromni zakuski — 1 žemljica, kos sira in ko- zarček vina — za trud tolikih ur, ki so jih žrtvovali vajam! Še malo zapojo in zaplešejo, potem pa se veseli in zado- voljni vračajo na svoje domove. Slednji dinar, ki ga zaslužijo pri igrah, gre za nakup novih knjig in tako se iz leta v letO kopiči lučka knjižnica z novimi knjigami. Sami igralci pravijo, da je njihovo poslanstvo v tem, da vsestransko širijo kulturo med ljudstvom. Ljudski oder v Lučah pripravlja le- tos za spremembo spet komedijo. Igra- li bodo »Poljsko mazurko«, za katero si bodo nabavili kostume iz Ljubljane. Še besedo o odru. Ko je v Lučah tako veliko zanimanje za kulturno pro- svetno življenje, bodo gotovo v bližnji bodočnosti, ko bodo stroški za elektriko in vodovod že za njimi, začeli misliti tudi na gradnjo kulturnega doma, saj mladina — od pevcev do igralcev — vedno bolj kriči po tem zdravem izživ- ljanju. Danes pa nastopajo v prav s_kromni dvorani Gasilskega doma, brez vseh kulis in potrebnega inventarja. Prefinjeni okus iznajdljive režiserke Mašatove pa zna tudi ta nedostatek omiliti in dati sceni primemo okolje. Dobra fotografij'a je vredna tisoč besed OB IV. RAZSTAVI UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE FOTOKLUBA »EMAJL« Dobra fotografija je vredna tisoč be- sed, — tako pravijo danes v svetu. Brez dvoma to tudi drži. Fotografija je nenadomestljiv dokument, kajti fo-. tografski aparat v rokah dobrega foto- grafa zabeleži z največjo natančnostjo vse. Pomislimo samo, koliko so danes vredne fotografije tistih redkih parti- zanskih reporterjev, ki so ohranili bo- dočim rodovom v svojih posnetkih dra- gocene spomine na težke čase osvobo- dilnega boja. Poglejmo tudi kakšne ob- tožnice proti samim sebi so zapustili okupatorji, ki so svoja zverinska de- janja posneli na celuloidni trak? Da, fotografija je nenadomestljiva. Tako v kulturnem, političnem, gospodarskem in kdo ve kakšnem področju življenja še. Od takrat, ko so iznašli fotografski aiparat, pa do današnjih dni je foto- grafija močno napredovala. Sem mo- ramo prišteti tudi film. Pa ne samo, da se je fotografija tehnično izboljšala, tudi barvna fotografija ni več nič no- vega; fotografija je šla v širino. Ogrom- no število ljudi danes fotografira. Na tisoče amateiTjev je pri nas združenih v fotokluibih, ki poleg tega, da strežejo svojemu »konjičku« opravljajo koristno delo za vso našo skupnost. To so naj- bolj prepričljivi dokumentarci časa, do- fotograf vešč, vedeti mora kasj hoče. Fotografija dokumentira, vsebuje vzduš- je, daje polet, predvsem pa prepričuje. V Celju je med najbolj prizadevnimi foto-klubi Fotokluib Tovarne emajlira- ne posode »Emajl«. Te dni je v pro- storih Društva inženirjev in tehnikov na Titovem trgu v Celju priredil že četrto razstavo umetniške fotografije, na kateri sodelujejo tudi drugi klutn. iz Celja, Slovenije in cele naše države. Na razstavi je 153 del, med temi čmo- bele, ter barvne fotografije in barvni diapozitivi. Poleg Fotokluba »Emajl« sodelujejo še Fotoklub Celje, Fotokluib Prve girrmazije, Fotoklub »Prebold«, Fotoklub »Tine Rožanc« iz Ljubljane^ Fotokluibi iz Zagreba, Kranja, Radov- ljice, Maribora, Sarajeva, Beograda, Je- senic in Djakova. Pred otvoritvijo razstave je posebna žirija ocenila razstavljene slike in iz- brala med njimi tri najboljše črno b^e fotografije: Prvo nagrado je za fotografijo »Tu- lipani« dobil Dolžan Drago (Emajl), drugo Zdravko Vidmar »Vrbe« (Foto- klub Celje) in tretjo Slavko Smolej ie Jesenic z sliko »Železna pajčevina«, V skupini barvnih fotografij je prva nagrada pripadla Peršak Francu »Ce- Umrl \e nestor jagoslovimske] arhitehture^ Vsako jutro, skozi dolgo vrst let, ved- no isti prizor v risalnici arhitekta prof. Plečnika. Mirne in burne strokovne de- bate in druge razgovore je prekinil od- mev drobnih, drsaj očih korakov s hod- nika, ki so bili znak za začetek dela v novem dnevu. Od ust do ust se je širil šepet »Ata prihaja«! Da, prišel je ata Plečnik! Študentje v svojih pogovorih o tem velikem možu niso poznali ble- stečih nazivov. Navzlic temu pa smo ga neizmerno spoštovali in ljubili. Bil je skromen po svoji zunanjosti, kakor tudi v besedah. Njegov dobrodušni po- gled nas je bodril pri delu. Z dušo in srcem je živel z nami, nas seznanjal s svojimi izkušnjami in nesebično pre- sajal sadike lepote in estetike s svojega razkošnega vrta v naša srca. Tak ni bil samo do nas, ki nas je vzgajal in smo mu bili blizu. S svojimi številnimi deli ni obogatil samo kultu- re jugoslovanskih, ampak tudi drugih evropskih narodov, med katere je po- sojal svoje arhitektonske bisere. Zdaj nas arhitekt Plečnik po dolgem, 85-letnem trudapolnem in z velikimi deli bogatem življenju zapušča. Mi, nje- govi učenci, kakor tudi vsa kulturna javnost se s spoštovanjem in z bolestjo v srcu poslavljamo od njega z njego- vimi mislimi: »Kdor množi umetnost, razmnožuje bolečino. Nemara bi brez bolečine, brez trpljenja ne bilo niti po- trebe po iskanju lepote ...« K. B. PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE V CELJU Letošnjo novoletno jelko smo v Celju prav lepo proslavili. Posebno lepo so prihod Dedka Mraza proslavili vrtci, osnovne šole in gimnazije. Pa tudi po- samezni tereni so svojim najmlajšim pripravili prijetno praznovanje. Prosla- ve so bile tudi po delovnih kolektivih. Izredno lepo so novoletno jelko praz- novali v II. četrti, kjer so po prisrčnem programu Lutkovnega odra pionirčkom razdelili tudi lepa darila. Sploh pa so bili skoro pri vseh proslavah malčki tudi obdarovani. Med zelo uspele prireditve novoletne jelke spada tudi teren Jožefov hrib, ki je Dedka Mraza pričakoval v Domu JLA, kjer je lepemu programu in po- gostitvi prisostvovalo preko 300 po- vabljenih. Na obeh gimnazijah je bilo spričo velikega števila dijakov nemogoče or- ganizirati novoletno jelko v eni izmeni, zato je praznovalo po več razredov sku- paj. Z nastopi, ki so si jih posamezni razredi pripravili je prišla do izraza aktivnost pionirjev in mladincev, pa tudi velika prizadevnost prosvetnega kadra. V družbi svojih profesorjev je mladina po končanih programih in po- gostitvi tudi veselo zarajala. V ZABUKOVCI Otroci iz vrtca in pionirčki so pri- pravili nekaj recitacij in igrico »Veliki paket«, potem pa je prišel Dedek Mraz v spremstvu medveda Godmjavoka in Snežink ter obdaril 220 otrok. Za uspe- lo prireditev se imamo zahvaliti pred- vsem sindikatu in upravi rudnika Za- bukovca za vsestransko pomoč in razu- mevanje. DEDEK MRAZ v KOMPOLAH Pri organizaciji novoletne jelke v Kompvolah so sodelovale vse družbene organizacije in so pod vods.lvom Dru- štva prijateljev mladine izvedle zelo uspešno proslavo svojim malokom. Ob- darovanih je bilo 190 otrok. Dedek Mraz se je izkazal tudi s kolektivnimi darili in je prinesel 10 sank, 5 šahov in nekaj knjig. Za tako uspelo izvedbo novoletne jel- ke se imamo zahvaliti DPM Celje, Že- lezarni Štore, KZ Slore, SZDL Kom- pole, ki so z denarnimi in drugimi da- rili priskočili na pomoč. Tudi starši otrok so s prostovoljnimi prispevki po- magali. DEDEK MRAZ v PREBOLDU je kar lepo obdaril otroke. Najprej je bila velika zadrega, od kod dobiti de- narna sredstva. Potem pa je priskočila na pomo-č Tekstilna tovarna Prebold, In vsi cbda-ovani pionirji se ljudem, ki so se izkazali kot veliki prijatelji mla- dine, iskreno zahvaljujejo. Tudi KZ Pret>old in drugim prav lepa hvala! NOVOLETNA JELKA v LASKEM Tudi letos je pripravilo Društvo pri- jateljev mladine za novoletino jelko vr- si'io prireditev: lutkovne in kino pred- stave, obhod Dedika Mraza po mestu in gostovanje C3lj'slkega gledališča z Goli- jevo mladinsko igro: »Uboga Ančka«. Občinski ljudski odbor, pojdetja, ustanove, organizacije, društva in po- samezniki so letos toliko prispevali, da je lahko DPM obdarilo preko 200 so- cialno šibkih ot^ok na ix>dročju občine s praktičnimi darili, DEDEK MRAZ v LJUBECNI Naša mladina je imela letos spet prav lepo praznovanje novoletne jelke. Naj- prej jo je z zabavnimi risanimi filmi razveselil Prosvetni odsek Cinkarne, na Silvestrovo pa je bil še pisan spored s tamburaškim orkestrom, z nastopom Dedka Mraza, rajanjem palčkov in pet- jem. Posebna prireditev je bila tudi za predšolske otroke, Trnoveljska Svo- boda pa jim je priredila še posebej dve smešni igrici. »sneguljCica« v Zalcu V oVvTu novoletne jelke je nižja gimnazija v Zalcu uprizorila Goljevo »Sneguljčico«. Igro, ki je nadvse lepo uspela, so si ogledali šolski otroci iz Žalca in okoliških šol, nato pa še od- rasli. Prireditelji so želi na vseh pri- reditvah zasluženo priznanje. Smolej Slavko, ŽELEZNA PAJCEVI NA Fotoklub Jesenice gajanj in življenja. S pisano besedo lahko, da se pridržim pregovora, opi- šete kak dogodek, kako stvar s tisoč besedami in bralec bo kljub temu lah- ko podvomil, če pa bo videl sliko, bo vsak dvom odveč. Fotografija danes dosega vrsto učinkov. Seveda mora biti Ije ponoči«, druga Vidmar Zravku »Ti- hožitje« in tretja Smolej Slavku iz Jesenic za sliko »V železarni Store«. Razstava spada med zelo uspele kul- turne prireditve te vrste pri nas. Pre- pričani pa smo. da nas bodo prihodnja leto spet prijetno presenetili. ^^^^NUARJA^^Ste^^ | STRAN Borba okrog lučko elektrifikacije V*s Luče v Gornji Savinjski dolini ujporablja lokalno elektriko, ki pa ji povzroča več jeze kot zadovoljstva. Po- •Inevi sploh nimajo toka, avečer pa brlijo električne luči nekako do 9. ure in. šele, ko se ljudje spravljajo spat, je tok za kako uro nekoliko močnejši, po- tem pa ga spet pripro. Okoliški kmetje pa sploh nimajo elektrike in ipravijo, da bi prav tako kot meščani tudi oni radi poslušali ra- bilo. Zato so pa že pred več leti napo- vedali borbo petrolejkam. Višinski kmetje so prispevali lep delež v lesu, najibolj izdatno pa je elektrifikacijo podprla zadruga. Nad vse delaven in požrtvovalen elektrifikacijski odbor se ni ustrašil nobenih ovir, nobenih poti in moledovanj za potrebni material, prav tako pa je znal pridobiti vaščane tudi za prostovoljno delo. Zbrali so 15 milijonov (k temu zneslku je bivši šo- štanjski okraj pripomogel samo s 100 tisoč dinarji, mozirska občina s poldru- gim milijonom, vse drugo pa so zbrali kmetje sami in zadruga). S tako dobro voljo in s tako mate- rialno osnovo so v lanskem letu začeli z rso vnemo elektrifidrati svojo vasu Do sedaj so stebri za daljnovod v dol- žini 15 km že postavljeni, prav tako sta kompletna že 2 transformatorja in_se- daj čakajo samo še žice, da napeljejo eleiktriko. Vse kaže, da bodo to zimo svojo borbo za elektriko vendarle iz- bojevali. Medtem, ko elektrifikacija Luč tako zgledno napreduje, pa so se iz vrst starega elektrifikacijskega odbora po- javili možje, ki odločno nasprotujejo novi elektriki, hodijo od kmeta do kme- ta in jih odvračajo od vsakršne pomo- či za elektrifikacijo. Izgleda, da to ni starokopitnost spričo »hudičeve iznajd- be« (kot se izražajo), češ, če je moje- mu dedu svetila petrolejka, naj i)a še sveti mojemu sinu. Verjetneje je pač, da so ti možje užaljeni, ker so bili kolt neaktivni člani odbora zamenjani, do- mačmi pa dajejo vidno priznanje ener- gičnim ukrepom novega odbora. Agi- tacija teh starih odbornikov je šla ce- lo tako daleč, da so že primeri, ko več- ji kmet ponuja darilo 10 kubikov lesa, samo da ga pustijo v miru in da mu v hišo ne naipeljejo elektrike. ZA ELEKTRIKO JE NA VRSTI VODOVOD Vas Luče je bila včasih zelo priljulb- Ijeno letovišče, saj se je v poletnih me- secih tod zadržovalo kar po 150 tujcev in več. Danes pa turizem v tej vasi izumira. Poleg elektrike v Lučah vipije po obnovi odnosno graditvi tudi vodo- vod. Sanitarne inšpekcije, ki bi zašle v to vas, bi imele mnogo dela in bi ma- lodane pri vsaki drugi hiši našle kri- čeče primere nehigiene. iHiše so tesno druga ob drugi. Tik za hišo ob nezava- rovanih gnojiščih so vodnjaki. Ljudje pijejo podtalno vodo, ki je ob nalivih vsa rjava. Poleg tega imajo sredi vasi pokopališče. iMoremo se le čuditi, da v tej vasi ne izibruhnejo epidemične bo- lezni ... Tudi boiiba za vodovod v Lučah je dokaj stara. 2e leta 1933 so začeli raz- mišljati o vodovodu, vendar je ostalo le pri predlogih. Lansko leto pa so istočasno z elektrifikacijo začeli tudi bor*bo za vodovod, ki bo po načrtih, ki so že ododlbreni, stal približno 4 milijone idin. Tudi za to pridobitev se domačini zelo zavzemajo in so priprav- ljeni ipomagati z denarjem kot s pro- stovoljnim delom. Z gradnjo vodovoda bodo začeli takoj, čim bodo končana dela na elektrifikaciji. KOMAJ VSAK DRUGI DAN HODIJO V ŠOLO V stari Jugoslaviji se v lučki okolici niti polovica otrok ni šolalo, ker so bili preoddaljeni od šole. Sele leta 1939 je bila v Podvolovleku, ki spada pod Luče, odprta enorazrednica. Takoj po osvoboditvi pa so tudi v Konjskem vrhu odprli enorazrednico. Tako se da- nes tudi v najoddaljenejših zaselkih Luč šolajo vsi otroci. Kljulb temu pa je še vedno precej otrok,, ki zaradi oddaljenosti (2 uri težke hoje v hrib) prihajajo v lučko šolo komaj vsak drugi dan. V Podvolovleku pa stopajo otroci v šolo komaj vsako drugo leto, ker je število novih učencev premajhno in morajo tako starejši otroci počakati na mlajše. Zakaj taka razlika? Preteklo soboto je bilo v Mozirju po- svetovanje poslovodij in knjigovodij tr- govin zadružnega in državnega sektorja mozirske občine. Na posvetovanju so razpravljali o kvalifikaciji kadrov v trgovini, ki jo določa nova uredba. Opaziti je bilo, da je na terenu precej nejasnosti. Govorili so tudi o smerni- cah družbenega plana za prihodnje le- to ter o povečanju plač. Menili so, da se z zvišanjem plač ne bi smele povi- šati cene. Poslovodje trgovin in kmetij- skih zadrug so kritizirali, da ne pridejo njihovi uslužbenci do primernih plač, ker imajo trgovine prevelike upravne stroške za upravo KZ. Zato so predla- gali, naj bi bile trgovine pri KZ sa- mostojni obrati s samostojnim obraču- navanjem. Precej časa so se ustavili tudi pri obravnavanju higienskih razmer v tr- govinah. Opaža se, da nekatere trgovine temu vprašanju ne polagajo dovolj pozornosti. Predstavniki zaevale kme- tijske zadruge ob podpori Hmezad Ža- lec. Prav tako pa se za g^adn/^o sušil- nice zanimajo tudi sami hmeljarji, ki bodo krili del gradbenih stroškov. V MOZIRJU BODO GRADILI MLEKARNO Na zadnji seji upravnega odbora Goedarslko-kmetiiske proizvajalne zve- ze Mozirje so sklenili poleg drugega, da bodo v letošniem letu zgrad li novo mlekarno in bodo v ta namen takoj pris'opili k izdelavi elaborata. Z zgra- ditivi':"o novega mlekan-kp^a obrita bo- do zajeli precejšne količine mleka, ki ga sedaj ne odkupijo. Odpadel pa bo tudi drag prevoz mLska v Celje, saj sitne za liter kar 19 dinarjev. PO 10. T-FTTH RI BTL 9.E CAS RAZMEJITI PAŠNIKE Pri Gozdarsko kmetijski proizvajalni zvezi Mozirje so nedavno ustanovili aktiv absolventov kmetijskih šol in na- prednih kmetovalcev mozirske občine. Na prvem sestanku so že obravnavali vprašanje uvajanja rodovniške pasme v živinoreji. Prišli so do zaključka, da ima sivorjava pasma najboljše pogoje za nadaljnji razvoj v teh predelih. Na seji so tudi sklenili, da bo treba za uspešen razvoj živinoreje predvsem uredili razmejitev pašnikov od goz- dov, saj se to vprašanje vleče že 10 let. Da boste denar bolje obrnili OB IZIDU GOSPODINJSKEGA KOLEDARJA 1957 Resda ni nobena umetnost potrošiti redne mesečne prejemke: kupiš to in ono, pa si »suh«. Drži pa tudi, da marsikdaj potrošimo denar za manj važne stvari, za nujno potrebne pa ga zmanjka. Zato vsi, ki proučujejo gospodinj- stvo, toliko poudarjajo, naj bi v sle- herni družini vpeilijali gosipodinjsko knjigovodstvo, se pravi, predvideli pre- jemke in izdatke, sproti zapisovali po- rabljene zneske in ob koncu vsakega meseca kontrolirali, aU so denar res smoitmo izkoristili ali ne. Marsikatera umna gospodinja bi že ravnala tako, pa se v knjigovodstvu ni znašla, morda se ji je zdelo tudi pre- učeno, čeprav se da zelo poeno5i'aviti. O tem se lahko prepričate v Gospo- dinjskem koledarju 1957, ki ga je izidal Centralni zavod za napredek gospo- d njstva. V njem najdete obrazce za letni in mesečne proračune, v katerih so predvideni vsi izdatki, ki pridejo v poštev za družino. Več strani koledarja je odmerjenih .popisu družiruskega inventarja: pohi- štva, perila, posode itd. Mestnim dru- žinam, zlaisti če sta oba starša zaposle- na, bo zelo dobrodošel Seznam perila, oddanega v pranje in krpan'e. Pred- vsem kmečkim družinam pa je name- njen obrazec, ki bo olajšal pregled nad da'uma pri pusta plemenskih živali, ko- ti'Lvei, začetka valjenja in izlege perja- di itd. Za gorodBitavIjena iz volne druge barve. Po- trebuješ 500 gramov rdeče in 100 gra- mov bele, srednje debele volne. Igli št. 2^2. Vzorec je gladek. Za sprednji- del nasnuješ 124 zank in pleteš gladko. Zadnji del delaš kakor prednji (brez izreza). Za rokav nasnuješ 56 zank. Za kapo nasnuješ 22 zank, to je 8 cm, Pleteš 96 vrst, to je 22 cm. Na levem robu 28 krat v vsaki tretji vrsti dodaj eno zanko. Sedaj spleteš nasprotni del, združiš ooa in pie.eš naprej, polem ko si v sredini za vratni izrez (zadaj) 44 zank zraven nasnula. Nato 118 zank, to je 27 cm, ple.eš, pri tem 6-krat vsa- kih 270 vrst na Obeh straneh 1 zanko dodaš (širina 156 zank, to je 56 cm). Ostalih 14 vrst, to je 3 cm na obeh straneh 7-krat 8 zank snameš, drugih 44 zank pa v eni vrsti končaš. Za pod- logo spleteš iz bele volne še en isti del. Oba dela sešiješ skupaj. CELJANI — PREDLAGAJTE, kako naj bi zazidali prostor ob podaljšku Ulice XIV. divizije Betonski cestni most čez regulirani del Savinje je končan. Tudi podaljšek Ulice 14. divizije je v grobem dogra- jen. Gradnja teh dveh objektov pa je odprla popolnoma nov vhod v naše mesto z južne strani, to je del, ki je bil doslej precej skrit očem. Vsakemu je jasno, da bo na prostoru med Sa- vinjskim nabrežjem in ulico Tončke Cečeve prej ali slej zrasla vrsta novih Btavb, ki bo izboljšala sedaj ne preveč mikavno sliko. Oddelek za gradnje pri občinskem ljudskem odboru je te dni v izložbi Ljudskega magazina razsta- vil skico, kako naj bi bil ta del zazi- dan, pri tem pa vabi prebivalce na- šega mesta naj s predlogi sodelujejo pri njegovi ureditvi. Sodelovanje čim večjega števila Ce- ljanov pri ureditvi našega mesta je ze- lo zaželeno in je hkrati v skladu z na- čeli' našega samoupravnega silsitema. Ne samo strokovnjaki in odgovorni či- nitelj i, vsi meščani naj sodelujejo pri težnjah za čim lepši izgled mesta in za čim ismoternejšo izgradnjo. Zato za- vihajmo rokave in na delo. Trije naj- boljši predlogi bodo nagrajeni, in si- cer: z nagrado občinskega ljudskega od- bora S.OOOdin; z nagrado Olepševalne ga. in turističnega društva 3.0OO din in z nagrado Celjskega tednika 2.000 din. Predlogi so lahko obravnavani v ski- cah in pismenih predlogih. Obravnava- jo naj, kake stavbe bi tu stale, čemu bi služile, koliko naj bi jih bilo, koliko nadstropij naj bi imele, kako naj bi bila urejena okolica. Predloge pošljite na ljudski odbor mestne občine, oddelek za gradnje. Vse te predloge bo proučila posebna komi- sija. Najboljši trije, kot je že omenje- no, bodo nagrajeni, kar bomo objavili v Celjskem tedniku. Rok dostavitve predlogov je do konca januarja. Pri tem skromnem natečaju imajo pravico sodelovati vsi prebivalci Celja, izvzemši uslužbence celjske občine, od- bornikov Olepševalnega in turističnega društva ter redakcije Celjskega tedni- ka. Zbori volivcev v Šalešici dolini so nakazali precej problemov, ki jih bo ljudski odbor po svojih svetih mo- ral reševati v letošnjem letu. Vsi pred- logi volivcev so upravičeni in se nana- šajo na razvoj občine v Šaleški dolini. Stanovanjsko vprašanje je eno izmed najbolj perečih. Občina sama ne bo v stanju rešiti tega problema in bo tu po- trebna vsestranska pomoč okraja in re- publike. Ker je območje predvsem delavsko naselje, je tudi dohodek odvisen od do- brega gospodarjenja podjetij in gospo- darskih organizacij, medtem ko so do- hodki od kmetijskih gospodarstev na drugem mestu. Tu so predvsem mala in srednja gospodarstva, ki imajo manj- še družbene obveznosti. Vendar pa tudi te niso vedno točno poravnane, nekaj iz nediscipliranosti samih davkoplače- valcev, nekaj pa tudi zaradi gospodar- skih težkoč, ko kmetovalci ne morejo lesa in živine prodati po primerni ceni. Z omejitvijo sečnje lesa so predvsem prizadeti hriboviti predeli. Vsekakor bo potrebno rešiti vpraša- nja odkupa živine, ki je organiziran sa- mo po KZ, izven njenega območja pa se ne more prodati nobeno živinče. Ta- ko ostane v mnogih predelih precej le- pe živine neprodane. Važna komunalna dejavnost za Šale- ško dolino je regulacija reke Pake, ki se bo verjetno začela v letošnjem letu. Potrebna investicijska sredstva bodo dala večja podjetja, občina in OLO Ce- lje. Predvideva se tudi asfaltiranje ce- Ija. Uredili bodo še vodovodno omrežje ter vrsto manjših komunalnih del. Na skoro vseh zborih volivcev je bilo iznešeno pereče vprašanje šolstva. Hi- tri dotok nove delovne sile v rudnik narekuje nuijno dograditev nove šole v Velenju. Prav tako pa bo potrebno pri- stopiti k gradnji novih šol tudi v Paki in Belih vodah ter urediti šolo v Šo- štanju. Na vse te probleme mislita svet za šolstvo in ljudski odbor, vendar ne bosta v stanju sama rešiti tega vpraša- nja brez pomoči višjih proračunskih ustanov. TUDI V JURKLOŠTRU KULTURNO DELO NE SPI Za Novo leto je KPD »Prežihov Vo- ranc« priredilo v Jurkloštru Molierovo komedijo Skapinove zvijače. Komedijo so zelo dobro izvedli na splošno zado- voljstvo vseh gledalcev. Posebno se je izkazal Ferdinand Žagar, ki je glavno vlogo mojstrsko odigral. Tudi ostali so svoje vloge dobro odigrali. Ljudje so zadovoljni odhajali iz dvo- rane z željo, da bi še večkrat videli tako kvalitetna odrska dela. VZAJEMNO DRUŠTVO V STORSKI ŽELEZARNI je prepuščeno samemu sebi. Tako so ugotovili na nedavnem občnem zboru. Čeprav je društvo za sindikalno orga- zacijo velikega pomena, saj je vanj včlanjenih že okoli 800 članov sindika- ta ter je že svojim članom razdelilo za 18 milijonov dinarjev brezobrestnih F>o- sojil, se sindikalna organizacija tega pomena ne zaveda dovolj. Zlasti pre- malo pozornosti posveča sindikalna or- ganizacija vključevanju novih članov v Vzajemno društvo. GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA VELENJSKE SVOBODE V Bočni in Mozirju je nedavno go- stoval pevski zbor Velenjske Svobode z izbranim programom umetnih, parti- zanskih in domačih narodnih pesmi. Obisk koncertov ni bil zadovoljiv, kar pa je vzrok predvsem neprimeren čas nastopa, saj je bil koncert v Bočni že dopoldne v Mozirju pa ob treh popol- dne. KAKO REŠEVATI NEKATERE NALOGE? Pred nedavnim je bil v Šentjurju pri Celju sestanek predsednikov krajevnih odborov občine, na katerem so razprav- ljali o njihovem delu. Krajevni odbori so poskrbeli za popravilo občinskih in gozdnih cest ter mostov in za ureditev naselij. Pozanimali so se tudi za delo šolskih odborov. Najuspešnejše je bilo delo Prevorjanov. Nekateri krajevni odbori še vedno ne rešujejo raznih problemov in nalog za- dovoljivo. Takšen je odbor v Dramljah, ki se ni potrudil, da bi bili vsi kraji na tem i>odročju elektrificirani. na zboru volivcev v mozirjit so nedavno volivci razpravljali o delu občinskega in krajevnega odbora Mo- zirje. Po poročilu je bila zelo živahna, razprava o delu obratov široke potroš- nje. Na zboru so zamsiijali tudi neka- tere nedelavne člane potrošniškega sve- ta pri trgovini »Prodaja«. Najbolj ži- vahna pa je bila razprava o cenah me- su. Volivci so zahtevali, da se v me- sariji v bodoče kategorizira meso v dve kategoriji. Prav tako pa so bili tudi mnenja, da je potrebno v mesnicah-, ustanoviti potrošniški svet in so ga na zboru tudi izvolili. Svetu so naročili, da skuša z realno kalkulacijo doseči,- da se cene mesu čimprej znižajo. iz vojnika Društvo učiteljev in profesorjev v vojniški občini je v kratkem obdobju uspelo ■drgainizacijsko učvrstiti svoge članstvo. Uspehi se kažejo zlasti v družbeno političnem udejstvovanju. Na zadnji sindikalni seji so sprejeli pro- gram dela in napravili podroben me- sečni načrt študijskih sestankov na po- sameznih šolah. iz ponikve pri grobelnem Preteklo nedeljo je bila tu letna mla- dinska konferenca, na kateri so mla- dinci razpravljali o delu v preteklem^ letu, ki je bilo v glavnem uspešno. Naj- slabši je bil pododbor v Dolgi gori. Raz- pravljali so tudi o načrtih za bodoče- delo in sklenili, da bodo organizirali 4 predavanja o kmetijstvu ter da bodO' obiskali kakšno vzorno državno kmetij- sko posestvo. Ustanovili so tudi folklor- no skupino, ki bo delala v okviru kul-^ turno prosvetnega društva. pred nedavnim so v šentjurju ... v šoli odprli šolsko kuhinjo, ki je namenjena predvsem revnim učencem ter tistim, ki se vozijo vsak dan v šolo. Teh pa ni ravno malo, saj jih je iz Po- nikve, Grobelnega in še nekaterih dru- gih krajev samo štirideset. * ... obnovili poslopje občine, ki je vsa leta po svoboditvi kazalo sledove bojev med NOV. V njem bodo namestili vse' odseke občine, pošta pa bo dobila nove prostore. ... organizirali zanimivo predavanje o- vzponih alpinistov v Alpah, spremljano- s skioptičnimi slikami. Predaval je naš- znani alpinist Ciril Debel j ak iz Celja na povabilo šentjurskega Planinskega društva. iz rimskih toplic Pred dnevi je bil v Rimskih Toplicah, občni zbor aktiva LMS, katerega so se- med drugimi udeležili tudi predstavni- ki organizacije SZDL ter občinskega ko- miteja LMS. Na občnem zboru so razpravljali o< uspešnem delu aktiva v preteklem letu,, obenem pa so ugotovili, da se od 53 mla- dincev nekateri še ne zanimajo dovolj za delo v mladinski organizaciji. Skle- nili so, da bodo te mladince pritegnili medse, ustanovili pa bodo tudi mla- dinski pevski zbor. iz gornjega grada Na občnem zboru organizacije ZB- NOB V Gornjem gradu so razpravljali tudi o postavitvi spomenika padlim, žrtvam v NOB. Spomenik bo eden naj- lepših v mozirski občini in ga bodo od- krili prihodnje leto. Sredstva za spo- menik imajo v glavnem že zbrana. Sp>o- menik bo predstavljal stoječi kip mo- škega, ki kliče ljudstvo k uporu. Skle- nili so tudi, da bodo uredili ostale gro- bove p>adlih borcev in na njih postavili primerne spominske .iplošče. grd zlocin na limovcih V noči od 4. na 5. januar je 35-letnl posestniški sin Ferme Viktor iz Li- movc štev. 3, obč. Vransko, poklal s sekiro vso živino svojemu 80 let sta- remu očetu Gotardu. Ko je kot po na- vadi Ferme Marija, sestra navedenega prišla zjutraj v hlev, se ji je nudil gro- zen prizor. Vsa živina, t. j. 2 junca, kra- va s teletom in konj, so imeli s sekiro odsekane glave. Enaka usoda je dole- tela tudi prašiča. Ko se je vrnila v sobo, je našla tam zamišljenega brata Viktorja in ker je dejanja takoj osumi- la njega, ga je vprašala, zakaj ne gre krmit živine, kar je bil sicer njegov posel. O dogodku je obvestila očeta, ki je še spal. Viktor se je med tem časom skril v lesen zaboj, kjer so ga po dalj- šem iskanju našli. Omenjeni Ferme Viktor je nekoliko omejen, in mu zato oče ne izroči posestva. To je tudi ver- jetno vzrok tej tragediji. O dogodku je bila obveščena postaja LM na Vran- skem, ki je o tem obvestila tudi TNZ Celje, ki žalostni primer raziskuje. Navedeni je namreč že pred več me- seci oslepil skoraj vso živino svojemu očetu in bil zato nekaj dni na pre- iskavi v Celju, kjer so ga spoznali za nenormalnega. Pred enim letom so po- goreli hlevi in gospodarsko poslopje pri sosedu navedenega Mihaelu Fermetu na Limovcih, kjer je bila povzročena milijonska škoda. Ljudski glas trdi, da je tudi ta zločin napravil Viktor. NOVOLETNA JELKA NA JOŽEFOVEM HRIBU Pri nas so cicibani in pionirji lepo proslavili praznik novoletne jelke. Zbrali so se v dvorani Doma JLA. Malčki so izvedli lep program. Na spo- redu so bile recitacije, pevske točke in priložnostna igrica, ki jo je pripravil z malčki tov. Jože Zagoričnik. Po igri je nastopil Dedek Mraz. S pecivom, slaščicami in sadjem je bilo obdaro- vanih okoli 300 otrok. M. C. NA JOŽEFOVEM HRIBU BODO POŽIVILI DELO V ORGANIZACIJI ZVEZE BORCEV Organizacija ZB na Jožefovem hribu ge na občnem zboru pregledala svoje delo v minulem letu. Ugotovljeno je bilo med drugim, da se članstvo pre- malo zanima za svojo organizacijo in ee v njej premalo udejstvuje. Novi od- bor bo članstvo zaiktiviziral, da bo delo v organizaciji postalo živahnejše. M. C. POLULE—ZAGRAD—PECOVNIK Ta nedavno še zelo zapuščeni celjski obrobni okoliš je postal v zadnjem ča- su zanimiv po uspešnem kulturnem de- lovanju množičnih organizacij. Doma- ča »Svoboda« že gostuje okrog z do- bro naštudirano »Via Mala«. Terenske organizacije SZDL so zelo delavne in se zavedajo svoje naloge. Prebivalci tega predela so ponosni na novo šolo na Polulah in s spoštova- njem govore o učitelj stvu, ki vzorno vrši svoje poslanstvo. Zato pa se tem bolj čudijo, da stanovanjska uprava še danes ni rešila kočljivega stanovanj- skega problema in kljuib intervencijam množičnih organizacij ne dodeli stano- vanja uoiteljistvu. Na šoli so imeli nedavno odlično uspel roditeljski sestanek, kjer je šol- ski inšipektor tov. Strehovec govoril o godobni domači vzgoji. Upravitelj tov. Cuik Fran jo pa je govoril o zapaženih učno vzgojnih napakah učencev. Star- Si so bili obema govornikoma za iz- vajanje zelo hvaležni. Tudi z novoletno jelko se je letos iz- kazal ta predel. S sodelovanjem šol- skega odbora, starešinskega pionirske- ga sveta in množičnih organizacij, po- sebno pa še z denarnim prispevkom rudnika Pečovnik in Apnenika, j.e or- ganiziral uspelo prireditev, na kateri BO bili obdarovani vsi učenci. Terenske organizacije, ki so tu zelo delavne, se poslužujejo šolskih prosto- rov. V lepi telovadnici gostuje že novo telovadno društvo »Partizan«, ki se do- bro razvija. Želeti je le, da dobi dovolj filposobnih vaditeljev za uspešno delo. IZ Stor Pred nedavnim je bil tu ustanovni občni zbor »Društva žena«, katerega so se udeležile tudi zastopnice Okrajnega odbora ženskih društev celjskega okraja. Na sestanku so žene sprejele društve- na pravila in sklenile, da prično takoj s pripravami za zimsko delo. V krat- kem nameravajo urediti vprašanje preskrbe šole in otroškega vrtca z mle- kom in moko za malice. S pomočjo ko- misije za ženska vprašanja bodo v zim- skih mesecih organizirale kuharski te- čaj. V ŽELEZARNI STORE BODO NAGRADILI MARLJIVE DELAVCE Mladinska organizacija v železarni je dosegla pri svojem delu že lepe uspe- he. Skoraj vsi mladi ljudje se udej- stvuje j o v kulturno prosvetnem delu, v delavskem samoupravljanju pa se je povečalo število mladih delavcev. Da bi izpopolnili svoje strokovno znanje, obiskujejo mnogi mladinci dvoletno šo- lo za visoko kvalificirane delavce, šolo za odrasle ter razna predavanja. Na mladinski konferenci, ki bo te dni, bodo za vestno in požrtvovalno delo nagradili U mladincev in mladink s knjižnimi nagradami. V Vfbnem pri Šentjurju sta trčila dva osebna avtomobila, ker sta vozni- ka vozila prehitro in po sredini ceste, ki je bila polzka. Poškodlb ni bilo, le nekaj škode. V Gotovlijah je trčil voznik osebnega avtomobila v konjsko vprego po kriv- di voznika konjske vprege, ki se ni prepričal, da je cesita I. reda prosta. Na Ljubljanski cesti se je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil na prekratki razdalji, zaletel v tovorni avto, ki je obstal, V Medlogu se je zaletel v železniške zapornice voznik tovornega avtomobila iz Domžal, ker je prepozno opazil za- prto zapornico. Voznik tovornega avtomobila Kme- tijske zadruge v Vitanju je povzročil dve prometni nesreči in obakrat po- begnil. Vozniku ho odvzeto vozniško dovoljenje. Voznik tovornega avtomobila iz Ma- ribora je za vozil iz ceste po nasipu v potok Ložnica. Do nesreče je prišlo na ostrem zavoju, kjer je voznik iaguibU oblast nad vozilom. Avtomobil je letel po zraku 6 metrov. Pri vozniku so ugo- tovili prekomerno količino alkohola, kar je pri vožnji negativno vplivalo, posledice pa niso izostale. Voznik je lažje poškodovan, škoda pa znaša lOO.OOO din. To je bilanca zadnjega tedna v lan- skem letu. Vozniki se sicer izgovarjajo na vremenske neprilike, vendar ta iz- govor je jalov. Potrebno je pač prila- goditi hitros^ vožnje stanju ceste, pro- meta, izkušenosti voznika, pa bo var- nost prometa zajamčena in ne bo pri- šlo do takih nesreč. Na poledici je padla Terezija Cečko iz Višnje vasi. Zlomila si je desno stran reber. Katarina Belej iz Šmarja je padla z višine štirih metrov. Utrpela jie notra- nje poškodbe in zlom reber. Pri delu v Cinkarni si je poškodoval hrbtenico delavec Anton Romih. Pri padcu si je zlomil nogo upoko- jenec Kari Mulej iz Šentjurja. Pri smučanju si je zlomil nogo 10-let- ni Matija Turnšek iz Založ pri Polzeli. Pri padcu si je zlomila nogo Ivanka Iskra iz Liboj. Z lestve je padla in si poškodovala glavo Marica Kramer iz Prebolda. Z nabojem si je presitrelil čeljust Franc Kroflič iz Cmove pri Velenju. Zdravi se v bolnišnici v Ljubljani. V Primožu pri Šentjurju je padel in si zlomil nogo Ivan Urlob iz Maribora. Pri sankanju si je zlomil nogo Ivan Zimšek iz Brega, Pri telovadbi je padel in utrpel pre- tres možganov Roman Vrbovšek iz Celja. Nezavestnega s poškodbo na glaAri so našli na Mariborski cesti Jožeta Pre- vomika iz Bukovžlaka, Pri padcu je utrpela notranje po- škodbe triletna Berta Koštomaj iz Lev- ca. Štiriletni Ivan Markovinovič iz Ro- gaške Slatinde je padel in si zlomil nogo. TUDI TRNOVLJE JE OBISKAL DEDEK MRAZ in napravU malčkom veliko veselje, tako z uprizoritvijo igrice »Meh za smeh«, še bolj pa z darili. Po končanem programu so si nasmejani otroci raz- kazovali »čudežna darila« in spraševa- li, če bo spet kmalu prišel ipreljubi De- dek Mraz. DEDEK MRAZ V METALURŠKO INDUSTRIJSKI SOLI V STORAH Tudi letos je uprava te šole priredila novoletno prireditev. Direktor šole tov. Anton Klinar je najprej analiziral učne uspehe ter govoril o problemih šole, zlbrane mladince pa je nato pozdravil direktor Železarne tov. Andrej Svetek. Dedek Mraz pa je nagradil vsakega učenca z novo delovno obleko, poda- ril je 20 parov smuči, 40 parov gojza- ric in 20 smučarskih jopičev. DEDEK MRAZ TUDI V LETUSU Učence v Letušu je obiskal Dedek Mraz s tako številnimi darili kot še nobeno leto doslej. Dva zvrhana koša in še en zaboj daril je prinesel in z njimi obdaril šolske in predšolske otro- ke. Otroci pa so mu postregli z zani- mivimi prizorčki, telovadbo in dekla- macijami. Vsem, ki so prispevali za to bogato obdaritev, se otroci in vodstvo šole najtopleje zahvaljujejo. ŽALOSTNA BILANCA LANI JE BILO V CELJSKEM OKRAJU OKOLI 200 PROMETNIH NESREČ V prvem polletju lanskega leta je bilo v celjskem okraju 40 prometnih ne- sreč. V drugi polovici leta je to število naraslo na 191. Poglejmo še bilanco zadnjih dni v lanskem letu. Na Mariborski cesti se je zaletel v tovorni avtomobil kolesar F. B., ker je vozil po levi strani ceste. Pri tem je kolesar dobil težje poškodbe. V Smarjeti se je prevrnil tovorni avto iz Tržiča, ker je voznik izgubil v gosti megli cesto pred seboj. Poškodb ni bilo, le nekaj materialne škode. V Petrovčah sta trčila voznik tovor- njaka in voznik konjske vprege zaradi neprevidnosti pri srečanju. Voznik je poškodovan. Do težjega trčenja je prišlo v Šem- petru v Savinjski dolini, ko je voznik osebnega avtomobila iz Pirana zavozil med konjsko vprego in avtobusom. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje na spolzki cesti. Voznik konjske vpre- ge je laže poškodovan, škoda pa je ocenjena na 600.000 din. Med Storami in Šentjurjem je padel s kolesa kolesar D. K. na zamrznjeno cestišče. Pri padcu je dobil, težje po- škodbe. V zadnji del konjske vprege se je v Šempetru zaletel motorist P. K, iz Ce- lja. Do nesreče je prišlo zaradi nepra- vilnega prehitevanja in zaradi nenadne spremembe vidljivosti. Med prehiteva- njem se je nenadoma prižgala cestna razsvetljava, ki je motorista zmedla. Motorist je teže poškodovan. V Petrovčah se je na križišču zale- tela z državnim avtomobilom voznica brez izpita in na privatnem potovanju. Avto je zadel v kip ob cesti in se pre- vrnil. Na vozilu je ocenjena škoda na 120.000 din. Kdo bo plačal? Žrebanie novoletne in mladinsice Icrižanke Pri naši letošnji novoletni križanki je spet sodelovalo lepo število naših križankarjev. Uredništvo je sprejelo nad 200 rešitev. Kljub temu, da je bila križanka razmeroma lahka, topot tudi izkušeni reševalci nekaterih besed niso pravilno rešili, nekateri pa so pustili več kvadratov kar praznih. Zreb je določil kot prvega izžrebanca Vrečer Antona, Cesta na Dobravo (nagrada 3000 din). Nadalje so bili izžrebani: Hrašovec Majda, Celje Zidanškova ulica (nagrada 2O0O din). Topolovec Mara, Soštamj (nagrada 2000 din). Krušič Alelcsandra Celje, Stanetova (nagrada lOOOdin). Batič Boris, L j ubijanja 12 (nagrada 1000 din). Veber Viktar, Zavodna 4 (nagrada 1000 din). Nagrade po 50Odin bodo prejeli: Protituberkulozni dispanzer Celje, Mavric Franja, učiteljica v Rečici ob Savinji, Javomik Pavel, Celje, Jernej Bentoncelj, Celje, Erjavec Anton, Celje, Bevc Andrej, Zgornja Hudinja, Rautcr Janez, Šentjur pri Celju, Podgomik Rafael, Celje, Tuimšek Franc, Celje, in Godler Martin Celje. Pri mladinski novoletni nagradi je žreb določil I. nagrado Korošec Metki, Ojstriška vas. Tabor, II. nagrado Go&tečnik Alojzu Nazarje. III. nagrado Zagoričnik Ivanu, učencu osnovne šole Šempeter, IV. nagrado Planinšek Marici, dijakinji preboldske nižje gimnazije, V. nagrado pa Ulaga Aniici, djjakinji II. ginmazije iz Celja. Mladinsko križanko so skoro vsi re- ševalci rešili pravilno. Denarne in knjižne nagrade naj iz- žrei>^ci dvignejo na upravi lista. „ ZADNJI DAN V LANSKEM LETU ENA SMRTNA ZRTEV Na Silvestrovo zvečer je bil pred naseljem Leveč žrtev prometne nesre- če 26-letni kolesar Ivan Veber, ki se je vračal proti domu. Zadel ga je voz- nik poltovornega avtomobila Adolf Strmšekj zaposlen pri podjetju Mleko v Celju. Kolesar je v bolnišnici podle- gel poškodbam. Zapustil je ženo z dve- ma otrokoma. Povzročitelj nesreče je po dejanju zbežal. Eno uro pozneje istega dne pa je bil žrtev prometne nesreče v Medlogu dru- gi kolesar Stanko Goršek iz Ložnice pri Celju. Vozil je proti Celju v vinjenem stanju in brez luči ter trčil v osebni avto, ki ga je vozil Gregor Ročnik, za- poslen pri okrajni gozdni upravi v Ce- lju. Voznik avtomobila, ki je bil tudi vinjen, je po dejanju pobegnil, da bi zabrisal sled za seboj. Kolesar je do- bil k sreči le lažje poškodbe. Uslužbenci prometne milice in pro- metne varnostne službe so vse po- begle povročitelje prometnih nesreč kmalu izsledili._________________________ O0lašu| v cetfsem iednihu 11. JANUARJA — Stev. 1 Bff| STRAN NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI CELJSKEGA OKRAJA STANKO L0R6ER - najboljši s\ownsk\ Športnik Običaj je, da ob vstopu v novo leto izbirajo po vsem svetu, v vseh državah, pri nas pa še po federalnih republikah, najuspešnejšega športnika zadnjega leta. Lorger Stanko je po velikem uspehu na XVI. olimpijskih igrah bil pred kratkim izbran že četrtič od slovenskih športnih novinarjev za najboljšega slovenskega športnika v letu 1956. Anketo o najboljših športnikih v celjskem okraju je v preteklem letu izvedel tudi naš tednik. Ob vstopu v novo leto je bila anke- tirana celjska srednješolska mladina, da iz- tcre 5 najboljših športnikov v našem okraju. V anketi je sodelovalo j?? mladine, točkova- nje po ključu 5, 4, 5, 2, 1 pa je dalo naslednji izid: 1. Stanko Lorger 1.646 (od l.?85 možnih točk) 2. Andrej Vipotnik 1.003 3. Roman Lešek 749 4. Ančka Slamnik 521 5. Amalija Belaj 356 Izbira najboljšega športnika okraja ni bila težka. Stanko Lorger je v zadnjem letu dose- ,gel več lepih zmag, s katerimi je ponovno, prispeval ugledu jugoslovanskega športa v* mednarodnem merilu. Že četrtič zapovrstjo je osvojil naslov balkanskega prvaka na visokih ovirah, dosegel je dve zmagi v meddržavnem dvoboju .s l'oljsko, največji uspeh pa je vse- To je bil vrstni red najboljših športnikov v celjskem okraju. Brez dvoma je vrstni red re- alen in kaže, da mladina dobro ocenjuje šport- ne uspehe v svoji neposredni okolici. Na sred- njih šolah pa dobro poznajo tudi druge šport- nike, za katere je mladina glasovala. Kar po- glejmo si vrstni red še tistih, ki niso prišli med izbrano petorico: 6. Šikovec Olga, 7. Važič Simo, 8. IJršič Dominko, 9. Kopitar Jože, 10. Zupančič Igor in Belcer Vili. Tudi ta imena dobro poznamo — Sikovčeva je državna prva- kinja na 100 m, 200 m in v štafeti Kladivarja 4 X 100 m, od 60 m do 200 m je imela najboljše rezultate v letu 1956 v FLRJ; Važič Simo je atlet, ki prihaja na površje na srednjih in dol- gih progah — je slovenski rekorder na 5.000 m, odlične rezultate pa ima na 800 m. 1000 m in 1500 m, je zmagovalec Teka republike v Ljub- ljani, drugi na teku Osvoboditve v Beogradu, močan steber članske ekipe ADK; Uršič Do- minko je v zadnji sezoni presenetil s svojimi uspthi na državnem smučarskem prvenstvu, spada še vedno v vrsto najboljših celjskih ro- kometašev, nadvse uspešen pa je tudi v hokeju na ledu! Kopitar Jože je zopet pomaknil mejo slovenskega rekorda v metu kopja proti 70 m — le slabe 3 metre mu še manjka do tega re- zultata — izkazal pa se je tudi v deseterobojn, saj je kot vsestranski športnik v tej najbolj naporni disciplini na 2. mestu v LRS. Kopitar Jože pa spada tudi med najboljše celjske smu- čarje in je stalni član celjske smučarske repre- zentance v alpskih disciplinah. Zupančič Igor je še vedno atlet velikega formata, uporaben za društveno ekipo v različnih disciplinah. Na 400 m z ovirami je v zadnjem letu postavil celo slovenski rekord, vsega le za desetinko slabše od državnega rekorda, na 400 m pa je dosegel čistih 50.0 sekund. Zvezni kapetan še vedno računa na njegovo ime pri sestavi državne re- prezentance. Belcer Vili Je med izbran,i;mi športniki kot edini predstavnik nogometne igre. v zadnjem letu je zopet nastopal za Kladivarja in je s svojimi duhovitimi akcijami in pote- zami navdušil celjske ljubitelje nogometa. Predstavili smo vam najboljše športnike celj- skega okraja kakor jih smatra celjska srednje- šolska mladina. Svojo visoko kvaliteto so si pridobili z večletnim marljivim treniranjem, kjer so prebili ufe in ure na igriščih, tekali- ščih in snežiščih. Marsičemu so se odpovedali. Športno življenje je trdo in zahteva celega človeka. Tu ni prostora za omahljivce! Športni dogodki zadnjih dni Nagajiva zima ne daje možnosti razmahu smučarjem. Lepi načrti so ne uresničujejo. SD Celje je pripravilo terene in strokovno vod- stvo za stalne smučarske šole, ki bodo trikrat tedensko po bližnjih 'celjskih smučiščih — vendar južne sape so domala že odpihale vso snežno odejo, ki je bila že tako skromna. V višjih legah je Bila toplota še večja, zato najdemo sneg le še v dolinah na severnih po- bočjih, kamor ne sežejo sončni žarki. . . Na zadnjih tekmovanjih so nastopili tudi celjski predstavniki oziroma samo dva, ka- terih rezultata sta pomembna registracije. Na Pokljuki je Belajeva doživela od svoje stalne konkurentkinje Rekarjeve občuten poraz v sjmučarskem teku. Kar za dve minuti je Re- ' karjeva odločila prvo njuno srečanje v tej sezoni. Mnogo bolj smo lahko veseli uspeha maldega tekača Verka. ki se je v težki kon- kurenci 25 najboljših jugoslovanskih mladincev uvrstil na častno 7. mesto. Le še za stopnico više mora zlesti — pa se bo uvrstil med re- prezentante! Celjski hokejisti kljub večjemu številu drsal- nih dni niso uspeli na domačih tleh pokazati svoje znanje. Zato smo pa hvaležni HDK Celje Za organizacijo kvalitetne drsalne revije, v kateri so nasto])ali budimpeštnnski drsalci Fe- rencvaroša. Samo 1.500 je bilo gledalcev na dveh revijah, za Celje odločno premalo! Ti- stim, ki so prišli na drsališče, ni bilo žal. Vi- deli so pravo mojstre na ledu — madžarske državne prvake v parih, mladinsko državno prvakinjo in celo študentska svetovna prvaka v dvojicah. Kdo bi po tolikih dneh komentiral njihov dvourni program, ki je obsegal 16 raz- ličnih sestav. Za naše mesto je bilo to res iz- reden športni dogodek, le žal- da ne vemo. v koliko bode naša društva Celjanom še servi- rala podtiline prireditve, ki so zaradi slabega oiiiskn diffcitne . . . Lorger Stanko je v zadnjih dneh imel že več predavanj o vtisih s XVI. olimpijskih iger. Šmarski radio je zadnji dve nedelji objavil vrsto njegovih bogatih spominov iz Avstralije, pa tudi mladina učiteljišča in II. gimnazije je pozorno spremljala njegova izvajanja. V zudnjih dneh prejšnjega leta je bila v Celju ustanovna skupščina Celjske atletske podzveze. Tovariš Jug je v kratkih obrisih po- dal pregled atletske aktivnosti v zadnjih letih v celjskem okraju, o možnosti ustanavljanja osnovnih atletskih organizacij v celjskem in trboveljskem okraju. Tovariš Jeram, delegat AZS pa je poudaril potrebo po formiranju stro- kovna podzveze. ki bi skrbela nadaljnji uspešni razvoj atletike v tem območju. Po raz- pravi delegatov iz Slov. Konjic, Celja, Žalca in Laškega, je bil izvoljen 10 članski odbor atletske "odzveze. ki bo brez dvoma poskrbel zi uresničenje postavljenih nalog. Kot vidimo niso bili zadnji dnevi bogati na športnih prireditvah. Nastopil je čas, ko dru- štvene uprave zbirajo podatke, delajo analize in se pripravljajo na letne skupščine. Naj- iiiarljivejši so že stopili s svojim obračunom pred članstvo in javnost. To so bili učitelji in profesorji telesne vzgoje ter celjski plavalci Neptnna. O njihovem delu. uspehih in proble- mih pa borimo v drugi sestavkih. 1'UVO TEKMOVANJE V SMUSKIH TEKIH NA POKLJUKI N'a tekmovanju v smuških tekih na Pokljuki v nedeljo 6. 1. 1957, katerega namen je bil izbruti najboljše tekače za tekmovanja v tu- jini, sta sodelovala tudi, mladinca celjskega -iiiiiič. društva Verk Emil in Šumer Adolf. Oba Državni reprezentant Stanko Lorger si ogleduje pokal »Celjskega tednika«. Verjetno ga skrbi, kot nam je sam povedal, kam ga bo postavil, kaj*li do- ma ima že ogromno takih »piškrov«. kakor 5. mesto na olimpijskih igrah v Mel- bournu. Izenačil je 2 državna rekorda - na 100 m in 110 m z ovirami in s tem ponovno dokazal, da je trenutno najhitrejši atlet v dr- žavi. Andrej Vipotnik je v letu 1956 postal bal- kanski prvak v teku na 800,ni, v teku na SOO metrov se nahaja na vrhu lestvice jugoslovan- skih tekačev, postavil je nov državni rekord na 1.000 m (2:24.1) in dva slovenska rekorda - na 800 m 1:50.0 in na 1.500 m 5:48.4f Vipot- nik je stalni član naše državne reprezentance na srednjih progah, obenem pa steber AD Kla- divar, kateremu je v zadnjem letu prinašal dragocene točke na zveznih tekmovanjih. Roman Lešek je še mladinec in je v letu 1956 preseneiil z odličnimi rezultati v skoku ob palici. Večkrat je izboljšal slovenski rekord v tej disciplini, na državnem prvenstvu je bil drugi, mladinski in seniorski ekipi Kladivarja je prinašal vse leto dragocene točke na tek- movanjih, bil je član državne reprezentance in je z rezultatom 4.20 m najboljši mladinec v tej disciplini v FLRJ. Lešek pa ima izvrstn«- rezultate tudi v daljino 6.52 m in 100 m 11.1! Brez dvoma lahko Leska štejemo tudi za naj- boljšega igralca košarke v celjskem okraju, le žal se tej igri ne more posvetiti, ker atleti- ka zahteva pač celega človeka . . . Ančka Slamnik je še vedno najhitrejša v državi na 800 m. V preteklem letu je dvakrat izboljšala državni rekovd na tej progi. Največ- ji uspehi v preteklem letu: osvojitev državne- ga prvenstva na 800 m. na 400 m in štafeti Kladivarja 4 x 100 m, zmaga v meddržavnem dvoboju s Švedsko, zmaga na mednarodnem atletskem mitingu v Sofiji. Amalija Belaj spada med najhitrejše ženske v smučarskem teku v FLRJ. Osvojila je držav- no prvenstvo in je kot članica jugoslovanske olimpijske ekipe sodelovala na zimskih olim- pijskih igrah v Cortini d'Amj)ezzo. 1'oleg smu^ čanja se udejstvuje tudi v atletiki, kjer tek- muje v teku na 800 m in je v tej disciplini stalna članica Kladivarjeve ekipe. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1956 IN PAVŠALNO ODMERO DOHOD- NINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA L. 1957. ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV JE OD 1. JANUARJA DO VKLJUČNO 31 JANUARJA 1957 1. DOHODNINA Davčni zavezanci zasebnega sektorja in za- sebne pravne osebe, ki so v letu 1956 opravlja- li kakršno koli pridobitno delo ali izvrševali samostojne poklice z namenom pridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od zgradb in od drugih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgo- raj določenem roku. Davčne prijave je treba vložiti pri pristojni občini, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno bivališče odnosno oseba svoj sedež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb mo- rajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti-že vna- prej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gospodarstva, ki Imajo zgradbe v mestnih okoliših ali kopališčih, klimatskih in turističnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci oseb- no ali 1)0 pošti. Dohodki iz uslužbenskega lazmerja ne spa- dajo v davčno osnovo in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 'S^e od predpisanega davka, če pa prijave ne vloži niti na pismeni poziv pa 6% predpisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan s kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega poziva niso dolžni vložili davčne prijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva; 2. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upoko- jenci glede dohodkov iz službenega razmerja; 3. Postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo drugih dohodkov, za katere je predpisana vlo- žitev davčne prijave; 4. Osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke jn druge vrednostne papirje, od do- bitkov stav v gotovini na dirkah ter na šport- nih in drugih prireditvah. II. PROMETNI DAVEK Hkrati in v Jstem roku za davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obraz- cu letno prijavo za prometni davek tisti davč- ni zavezanci, ki opravljajo promet, podvržen plačilu prometnega davka. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijave ne bo podaljšan. IH. PAVŠALNA ODMERA Po 3T. člen>i uredbe o dohodnini se odmerja dohodnina pavšalno za davčno leto vnaprej načeloma tistim obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile, vendar se razširja pavšalna odmera dohodnine na uslužnostne obrtnike, če- tudi zaposlujejo tujo delovno silo. Vajenci se ne štejejo za tujo delovno silo. Pozivamo vse prizadete davčne zavezance, da v času od 1. do 31. januarja 1037 vložijo davč- ne prijave, v katerih je treba navesti kosmati dohodek, ki ga bodo predvidoma dosegli v letu 193? ter proizvodne režijske stroške, ki bodo potrebni za dosego teh dohodkov. Hkrati z davčno prijavo za pavšalno odmero dohodnine jc treba napovedati tudi promet, ki ho predvidoma dosežen v letu 1957. Za pavšalno odmero je treba napraviti po- vsein ločeno davčno prijavo. Tiskovine za vložitev davčnih iiapovedi se dobijo: n) pri vratarju Občinskega Ijiid-^kega odbora v Celju, Gregorčičeva ulica 5; b) na vseh krajevnih uradih. _OPDELEK ZA FINANCE ObLO CELJE POZIV ZA VLOŽITEV PRIJAV ZA ODMERO IN PLAČILO TAKS ZA LETO 1957 Po Uredbi o spremembah in dopolnitvah taks- no tarife Zakona o taksah (Uradni list FLRJ štev. 6/56) se morajo i)!ačevati takse za: 1. CESTN.A MOTORN.4 VOZILA 2. VSA VPREZXA VOZILA 3. DELOVNO ŽIVINO 4. PSE 5. ZGANJAUSKE KOTLE. MLATILNICE, PO.TOCNE MLINE IN MLINE NA STROJNI POGON 6. HIBRIDNO TRTO I. v Takse za cestna motorna vozila morajo plača- ti tako gospodarske organizacije kot drugi po- sestniki teh vozil, razen tistih, ki so po Ured- bi oproščeni plačila. Zaradi plačila taks za cestna motorna vozila iii treba vlngati posebnih prijav, marveč mo- rajo plačati to takse: A. Gospodarsko organizacije najpozneje do 15. januarja 1957 za prvo polletje 195? in naj- pozneje do 15. julija 195? za drugo polletje 1957 pri finančnem organu pristojnega občin- skega ljudskega odbora. B. Drugi po^^estniki cestnih motornih vozil pa ob registraciji vozila. H, Zaradi odmore taks na v[)režna vozila, delov- no živino, pse, žganjarske kotle, mlatilnice, potočnf* mlfiie in mline na strojni pogon ter hibridno trto. morajo vložiti pismeno prijavo: 1. ZA VPREZNA VOZU,A: vsi lastniki oziro- ma posestniki: 2. ZA DELOVNO ŽIVINO: samo zasebni Ust- niki: 3. 7A PSE: vs! lastniki oziroma posestniki: 4. ZA ZGANFARSKE KOTLE. MLATILNICE, POTOČNE MLINE IN MLINE NA STROJNI PO- GON: samo zasebni lastniki: 5. ZA HIBRIDNO TRTO: vsi posestniki vino- gradov, ne glede na to. ali so vinogradi zaseb- na ali družbena last. Prijavo jo treba vložiti najpozneje do 31. ja- nuarja 1957 in odmerjeno takso plačati pri Upravi za dohodke tisto občino, v kateri ima podjetje ali obrt svoj sedež oziroma v kateri ima lastnik oziroma posestnik živine ali pre- moženja svoje stalno prebivališče. Za hibridno vinograde je treba vložitj prijave pri finančnem organu tiste občine, v kateri je zemljišče. Takso je treba plačati v tistem roku, ki ga določi finančni organ. HI. Taksni zavezanec, ki ne bo |>rijnvil vprežnih vo/i). delovno živine in priprav za proizvodnjo, ali ne bo plačal takso v določenem rokn. bo moral razen redne takse plačnii še kazen, ki znaša 50% redne takse. Prijavo dobite pri vratarju Občinskega ljud- skega odbora v Celju. Gregorčičeva ulica 5 in na vseh krajevnih nrndili. Izpolnjeno p ri jn ve oddajte osebno na Občin- skem ljudskem odboru v Celju, oddelku za fi- nance, soba štev. 78. ODDELEK ZA FINANCE ObLO CELJE Za uspešno operacijo in zdravljenje, kakor tudi za skrbno in sočutno nego. se najtopleje zahvaljujem primariju dr. Pehaniju in zdrav- nikom dr. Kokolu, dr. Mikušu in dr. Dolinarja ter vsemu strežnemu osebju. Pavla Golež. Laško Ob nčvem letu želim skrbnim »n pribljublje- nim zdravnikom specialistom internega oddelka Celjske bolnišnice, prim. dr. Flajsu, dr. Roj- niku in dr. Zaveršnikn, še mnogo uspehov pri nadaljnjem zdravljenju. G. M. Celje POZIV VSEM ZAVEZANCEM PRISPEVKA ZA KADRE Na podlagi Odloka o stopnjah prispevka za kadre za leto 1956 (Uradni list LRS štev. 25 56) plačujejo vse zasebne obrtne delavnice, četudi nimajo vajencev, prispevek za kadre po_ stop- nji 1.5 % od iste osnove, po kateri plačujejo dohodnino. Pozivamo vse, ki prispevka za leto 1955 in akontacije za leto 1956 še niso poravnali, da to takoj store, ker bodo sicer dolžni zne- ski po 15. I. 1957 prisilno izterjani! Oddelek za finance ObLO Celje RAZGLAS: Dne 21., 22. in 23. 1. 1937 bo obvezno ceplje- nje psov proti pasji steklini. Cepljeni bodo psi, starejši od 6 mesecev. Lastniki iz področja Občine Celje naj pripeljejo svoje živali v Veterinarski zavod, Celje Lava 26 v navedenih dneh, od 13. ure dalje. Načelnik Oddelka za gospodarstvo Polajnar Stane OBJAVA Bolniški zavarovalni zavod Slovenije v Ma- riboru, Slomškov trg 6 — sedaj Bolniški sklad za vzajemno pomoč sklicuje I. občni zbor svo- jih članov dne 20. 1. 1957 v Mariboru ob 8. uri v dvorani na Slomškovem trgu 6 z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev delovnega predsedstva, 2. Volitev komisij, 5. Poročilo o delu. 4. Razprava o delu sklada, 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. Raznp. Uprava sklada TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE RAZPISUJE mesto strokovnega referenta za blagovni promet. Pogoji: Ekonomska fakulteta ali ekonom- ska srednja šola z 8-letno prakso ali trgovska šola in njej enaka šola z 12-letno prakso iz področja blagovnega prometa. Prošnje z življenjepisom je dostaviti na Tr- govinsko zbornico za okraj Celje, Miklošičeva ulica 3. MESTNI ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPISUJE 1 mesto medicinske sestre za Skofjo vas, 1 mesto medicinske sestre za Šmartno v Rožni dolini, 1 mesto babice za Šmartno v Rožni dolini, 1 mesto šoferja — avtomehanika za Zdrav- stveni dom Celje. Nastop službe takoj. Stanovanja za medicin- ske sestre in babico so na razpolago. Kolkovano prošnjo z življenepisom pošljite na upravo Mestnega zdravstvenega doma — Celje, Vodnikova 1. POJASNILO Dne 29. 12. 1956 je bila sodna deložacija po- slovnih prostorov na Teharski cesti 12, Celje, ki jih je zasedel B. Deložacijo je opravljal sod- ni odposlanec v opoldanskem času v prisotno- sti zahtevajoče stranke K. D., zavezana stranka B. in delavci. Ker se B. ni strinjal z deloža- cijo poslovnih prostorov, ki jih je zasedal in ker je smatral, da je dejanje nezakonito, se je odstranil in dogodek prijavil PLM ter prosil za zaščito. Organi LM so na njegovo navedbo odšli na kraj dogodka, kjer so preprečili iz- vršitev deložacije. Organi LM so bili nepra- vilno informirani in tudi sami površno ravnali, ker niso ugotovili in preverili upravičenosti ravnanja sodnega odposlanca. Na ta način je prišlo do nepotrebne in neupravičene pre- kinitve dela, ki se je nadaljevalo in končalo 31. 12. 1956, potem, ko se jo potrdila pravil- nost poslovanja. Iz pisarne TNZ OBJAVA Dne 14. januarja 1957 ob 8. uri bo pred Okrajnim sodiščem v Celju sobi štev. 51 II dražba polovice posestva vi. št. 202 k. o. Loka. Najmanjši ponudek znaša 162.500 din, varščina pa 25.00Qdin. Istega dne bo pri istem sodišču ob 10. nri dražba polovice posestva vi. št. 244 k. o. Trat- na. Najmanjši ponudek znaša 152.500 din, var- ščina znaša 23.000 din. Dražbeni pogoji so razvidni pri Okrajnem sodišču v Celju. UPOKOJENCE, člane DU podružnice Celje I vabimo, da na- ročijo legitimacije K 15 za znižano vožnjo. Prijave sprejemamo pod istimi pogoji kot lansko leto vsak torek, sredo, četrtek in petek od 15. do 1". ure v društveni pisarni v Zi- danškovi ulici 22 od 15. januarja do 30, aprila 1957. »AVTOBUSNI PROMET* CELJE obvešča potnike, da hrani izgubljene predmete, ki so bili najdeni v avtobusih, do 51. I. 1957, v Celju, Fitov trg 3, do 31. januarja 1937. Prizadeti naj jih dvignejo na upravi podjetja do tega časa. PUTNIK-SLOVENIJA, CELJE obvešča vse cenjene stranke, da smo pričeli s sprejemanjem prijav za dvodnevni izlet z av- tobusom v Trst in Benetke. Nadalje obveščamo, da so izšli programi iz- letov za prvo polletje 1957 za tu in inozem- stvo. V marcu bo tridnevni avtobusni izlet na dn- najski vclesejem, prijavite se pravočasno, ker je število mest omejeno. Zanimajte se takoj za vsa potovanja, ki jih prirejamo, spoznali boste lepote naše dežele in inozemstva. Obenem Vas opozarjamo, da je prednost na- šega poslovanja v tem, da si vozne karte za tu in ino2;emstvo lahko nabavite v predprodaji že več dni pred potovanjem. Nadalje posredu- jemo izdajo potnih listov in nabavo tujih vi- zumov. Poslužujte se naših uslug, ker boste hitra in solidno postreženi. ZAHVALA ' Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našega ačeta in moža LEDNIK MARTINA, se najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem, pevskemu zboru, predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva v Lokrovcu, tov. Stermeckiju za ganljiv govor in duhovščini. Ker smo sprejeli mnogo sožalj, nam je ne- mogoče vsakemu se posamezno zahvaliti. Žalujoča žena Ivanka in sin Martin ZAHVALA Ob boleči izgubi našega edinega sinčka GORANA LUPI, se toplo zahvaljujemo za požrtvovalen trud dr. Laknerju, dr. Pozniku in ostalemu osebju otroške bolnišnice v Celju. Družina Lupi ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo znancem in prijate- ljem, ki so naši nepozabni teti in sorodnici MLAKAR JULIJANI podarili vence in cvetje in jo spremili na njfr- govi zadnji poti. Žalujoča nečakinja Seničar Elza in ostalo sorodstvo Kmetijska zadruga Rečica pri Laškem sprejme kmetijskega strokovnjaka za pospeševalne službo v kmetijstvu. Pogoj srednja kmetijska šola ali nižja kmetijska šola z daljšo praksa. Plača po dogovoru. Nastop službe čimprej. »ZLATARNA«, CELJE razpisuje službeno mesto mezdnega knjigovodje-kinjo. Plača po tar. pravilniku. Nastop 1. februarja. Ponudbe poslati na upravo podjetja. Zahvaljujem se dr. Petroviču za uspešno zdravljenje in za njegov trud ob času moje bolezni ter želim zadovoljno in uspehov polno leto 1957 Antonija Gajšek STALNEGA računovodje sprejme trgovina pri Cinkarni. Nastop službe takoj. SPREJMEM starejšo snažno osebo k dvema otrokoma v dopoldanskih urah. Naslov upra- vi lista. KATERI ZAKONSKI par ali družina bi vzel« na tritedenske zimske počitnice dijaka 4. razreda gimnazije, proti plačilu. Ponudbe na upravo lista. PRODAM rodovniško kravo, 6 mesecev brejo. Stante, Polule. PRODAM 35 arov zemLje ob cesti Braslovče, pripravno za hmeljišče. Vprašati Lokanj, Braslovče 48. OSEBNI AVTO BMW, generalno popravljen {o rezervni stroj za Opel Blitz 3-tonski, ugodno prodamo.— Metalka, Ljubljana. Parmova 33. PRODAM stojalo za obleko, železno posteljo z vložkom, omarico za umivanje posode, sliko >Madona< in »Garvens« črpalko. Petrovče, VUa >Dunav<. PRODAM zelo ugodno radio >Minerva< lO-cer- ni, magično oko, 5 valovnih dolžin, dra zvočnika. Tončič, Celje, Tomšičev trg l-I. PRODAM dober šivalni stroj. Mastnak Bogo- mir, Slance 20, p. Teharje. PRODAM rezan pohorski granit za nagrobni kamen. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo in razno. Ogled med 14 in 16 uro pri Stadler, Celje, Malgajeva ulica 6/1. PRODAM travnik v Medlogu. Vprašati: Ložnica št. 13. PRODAM kanarčka žlahtne vrvivce samce in samice. Dobrave, Celje Tomšičev trg 12. ODDAM opremljeno sobo dvema dijakoma ali solidnima moškima. Elza Šurc. Celje, Polule št. 1 (pri gostilni Belaj). PRAZNO sobico (s stopnišča) pri »Univerzic in prazen kabinet pri »Drami« v Ljubljani zamenjam za kakršenkoli prostor v Celju. Ponudbe na upravo lista. KAKRŠENKOLI lokal (delavnica) v Celju iščem. Lahko tudi slabši prostor, ki ga bom reno- viral ali pa zamenjam za prazno sobo ▼ centru Ljubljane. Ponudbe na upravo Usta pod »Ugodno«. PROSIM najditelja moške zapestne ure, iz- gubljene od Začreta naprej, naj jo vrne pro- ti nagradi na upravo lista. NAJDITELJA črne torCice s ključi opozarjamo, da jo čimprej odda pri »Betonu« Celje. (Tor- l)ica je bila pogrešana na letošnjem silve- strovanju v Narodnem domu). Nedelja, 13. januarja 11,15 Izbrali ste prisluhnite! 11.3D Koncertni valčki 11,45 Plesna glasba, vmes pregled sporeda za prihodnji teden, reklame in objave Ponedeljek, 14. januarja 17,00 Domačo novice, objave in reklame 17,15 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,55 V plesnem ritmu 17,45 Igra Celjski instrumentalni kvintet Torek, 15. januarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17.35 Popevke in ritmi 1T.45 Igra tamburaški orkester »France Prešeren« p. v. Janka Hočevarja Sreda, 16. januarja 17.00 Domačo !io\ice, objave in reklame 17,15 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17.30 Kulturni obzornik 17.55 Glasbena medigra 17.45 Filmske melodije Četrtek, 17. januarja 17,00 Domačo novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,50 5 minut za naše gospodinje 17.35 Casbena medigra 17,45 Plesne melodije izvaja Celjski |il ;sni orkester p. v. Vendija ViJeca Pcf' , 18. januarja 17.00 l)(i.n »^e a;.'ce, c>bjavo in reklame 17,15 Mhm is.a oddaja: Pavel Golia: Jurček - za radio priredil J. Kis- lingcr (AJJadinska pravljična igra) Sobota, 19. januarja 17,00 Domiirc uovice. objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Pisan spored vedre glasbe CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 11. januarja ob 20. uri — N. R. Nash: VREMENAR — Gostovanje v Laškem Sobota, 12. januarja ob 10., 15. in 20. uri: Ake^ demija akademske folklorno-plesne skupine »France Marolt« iz Ljubljane. Nedelja. 13. januarja ob 14. uri — N. R. Nasht VREMENAR - Gostovanje v Topolšici Torek, 15. januarja ob 20. uri — Jerzi Lntovr- ski: DEŽURNA SLUŽBA - Gostovanje v Ve- lenju. Četrtek. 17. januarja ob 20. uri — William Shakespeare: .MACBETH - Premiera, pre- mierski abonma Petek, 18. januarja ob 20. uri — N. R. Nashi VREMENAR - Gostovanje v Radečah Sobota, 19. jan. ob 20. uri — William Shakes- peare: MACBETH - Red sobota Nedelja. 20. januarja ob 15,50: VVilllam Shakes- peare: Macbeth — Red nedelja KINO UNION. CELJE Od 9. do 12. 1. 1957: >CI(;AN BARON«, nemški film Od 13. do 18. I. 1957: >BELI JORGOVAN«. ameriški film Od 19. do 25. L 1957: »KVARTOPIREC MISI- SSIPIJA«, ameriški barvni film KINO METROPOL. CELJE Od 11. do 14. I. 1957: »PREPOVEDANE ZVEZ- DE«, italijanski film Od 15. do 18. L 1957: »PREIZKUŠNJA ZVESTO- BE«, ruski barvni film Od 19. do 22. I. 1957: »DESTRT«. ameriški barvni film Savinjsko trgovska podjetje Polzela sprejme v službo TRGOVSKEGA POSLOVODJO in TRG. POMOCNIKA-CO s potrebno trgovsko izobrazbo. — Plača po tarifnem pravilniku, samsko stanovanje preskrbljeno. — Prošnje s kratkim življe- njepisom pošljite na naslov Upravni odbor Savinjskega trgov- skega podjetja Polzela. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Maslo - Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 - - Tek. rač. 620-3O3-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500. polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek ~ Poštnina plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. sta pokazala izredno borbenost in viden na- predek. Verk je zasedel v ostri konkurenci 7 mesto, Šumer pa samo za 30 sekund slabšim časom 11 mesto. Zelo sta se približala najbolj- šim Gorenjcem in obetata še mnogo več z ozi- rom na to, da sta se komaj v lanskem letu začela resno pripravljati v tej smučarski di- sciplini. Upamo, da bosta oba povabljena na zvezni tečaj, ki bo od 17. do 23. januarja na Pokljuki pred odhodom na mednarodna tek- movanja v tujini. Joco T ene Zagorc: Pue razočarani „cuetki" Oib desnem bregu Save, kjer se ozka dolina nekcdiiko razširi, od koder se še danes vidijo razvaline gradov nekdaj mogočnih Ositrovrharjev, ob izlivu Sa- pote v Savo, nasproti Zeleznika s šta- jerske strani, je v desetletjih iz ma;jh- ne vasice zraslo prijetno podeželsko mestece Radeče. Sam naziv kraja izvira baje iz zgodovinskih dogodkov Posavja, toda to danes za nas ni več toliko važ- no. Kdo bi mislil, da se v takšnem me- stu, ki je tako majhno, da se vsi ljudje poznajo med seboj, ne more zgoditi nič posebnega, kar bi, pa če tudi samo za eno uro, spravilo ljudi v smeh in dobro voljo. Morda res ne. Na trgu, ki še ni- ma svojaga pravega imena, se le ob sejimiskih dneh zbere malo več ljudi, sicer pa teče tu življenje mimo, ne- opaženo. Da, na prvi pogled je to mestece po- dobno vsem drugim podeželskim me- stom, kjer človek v vrsU pred mesnico ali v trgovini lahko zve vsemogoče in nemogoče čenče in neumnosti, kjer sta- ra ženica premišljuje pobožne misli, mlado dekletce pa se s svojo prijatelji- co pogovarja o svojem fantu. Ob toplih pomladnih in poletnih, pa tudi zgod- njih jesenskih večerih človek tu le redko kdaj sreča kakšen parček na pro- menadi. Res, tu ni nič kaj posebnega, a vendar marsikdo na tihem šepeta to- le zgodbico svojemu, prijatelju in se zraven huidomušno smeje. Naše .slovensko filmsko jKKijetje »Tri- glav film« v Ljubljani, je nekega dne razpisalo v dnevnem časopisju konkurs za sprejem statistov ob skoraj name- ravanem snemanju nekega filma. Pra- vijo, tako govorijo ljudje, da so potre- bovali precej žensk pri tem snemanju in seveida je prišla filmska revija tudi Renčargovi Karolinci v roke, ki se ji je v hipu zazdelo, da je lepa in da bo ravno ona tista srečnica, ki bo čez noč postala filmska zvezda. Toda te skriv- nosti ni mogla obdržati zase. Takoj se je oglasila pri svoji sosedi, gospe Prat- karjevi, ki se po malem ukvarja z mo- deliranjem klobukov. Seveda je gospa Pratkarjeva takoj obljubila Karolinci, da se bo tudi ona udeležila velikega konikursa pri filmskem podjetju, kajti zdelo se ji je, da je zelo lepa tudi ona, čeprav malce preobilna in ji že četrti križ leze na ramena. Od tistega dne dalje Karolince starši niso mogli več prenašati doma. Tudi denarja se ji je zdelo, da ji radodarni oče daje vedno premalo. Vsak dan je imela več opravka z oblekami in na njeno posebno željo ji je moral oče kupiti nov temnomoder kostim. Gospa Pratkarjeva pa je začela pridno telova- diti, da bi vsaj pet kilogramov zgubila na teži do tistega usodnega dne, ko bo morala stopiti pred filmsko kamero in pokazati svoje igralske sposobnosti. Za- nemarjati je začela tudi svojega moža in sinčka in res je bila tiste dni čisto dekliško prismojena. Na predvečer tistega velikega dne, ko se je bilo treba odpeljati v Ljublja- no, je pri Pratkarjevi vse delo počiva- lo. Moža in sinčka je poslala k obedu in večerji v menzo, sama pa tistega dne ni zaužila ničesar drugega, kakor čašo limoninega soka. »Kaj misliš Karolinca, ali mi dobro stoji ta klobuček?« je malce ošabno dejala Pratkarica in se na vse načine posmehovala pred ogledalom. »To bo- do zijali Radečani, ko me bodo videli v kakšnem tedniku, ali pa na primer v kakšni resnejši vlogi ^leelovečernega fil- ma. Ha, če mi tokrat uspe, se bom pre- seiMla v Ljubljano. Dedec naj si poišče drugo. Čudno se mi zdi, da se že prej nisem odločila za ta poklic. Sicer je pa še vedno čas«. »Da, čas«, je hudomušno odgovorila Karolinca. »Zame še ni prepozno, ti si pa res že bolj stara. Toda, za kakšno resnejšo vlogo boš dobra. Molči sedaj in mi raje pokaži klobuk, če bo pri- stojal k mojemu kostimu.« Skoraj do dvanajstih zvečer sta si Karolinca in Pratkarica pomerjali oble- ke in klobuke, se obračali pred ogle- dalom, recitirali pesmi, se objemali in nesrečno vzdihovali, poskušali jokati in še sto drugih stvari, ki so potrebne filmski igralka. ^ Naslednjega dne sta bili zelo zgodaj na nogah in brž sta se oblekli kar se je dalo skrbno in odhiteli pred papir- nico, kjer se po pOitrebi ustavlja avto- bus, ki vazi iz Šentjurja do Zidanega mosita. Ko sta Karolinca in Pratkarica tako nališpani vstopili v avto, so se vsi potniki ozrli v njiju. »Kam pa gremo danes, da smo ta- ko lepi?« je radovedno vprašala neka kmečka ženica. »V Ljubljano grem, v Loulbljano«, je odvrnila Pratkarica bahavo. »Službeno grem v Ljubljano in tale tudi«, je po- kazala na Karolinco. »Potem se bomo pa skupaj vozili do Trbovelj«, je rekla kmetica Pratkarici in si popravila velik ceker na kolenih, v katerem je nesla v Trbovlje na trg prodajat jajca. Toda Karolinci se je zdelo za malo, da bi se vozila skupaj s to zgovorno kmetico, pa je hitro povzela: »Ne vem, če se bomo vozile skupaj; midve se bova peljali v drugem raz- redu.« »Potem pa res ne bo nič,« je dejala kmetica in utihnila. V Zidanem mostu sta si Karolinca in Pratkarica v kiosku nakupili vsemo- gočih revij in časopisov. Ko je pripe- ljal vlak na pvostajo, sita dostojanstveno stopili v vagon drugega razreda in se v kupeju takoj obesili skozi okno, da bi ju videlo čim več ljudi. Prijetna je bila vožnja od Zidanega mosta do Ljubljane in v nestrpnem pri- čakovanju sta Karolinca in Pratkarica pozabili na vse drugo. Ko sta v Ljub- ljani izstopili iz vagona, je po nerodno- sti neik moški stopil Pratkarjevi na njen eleganten črn plašč. Veliko sto- palo se je poznalo na njem in takšna je Pratkarica odšla v mesto. »Kje je studio ,Triglav filma'?« je Pratkarica vprašalo Karolinco. »V Trnovem vendar«. »Ze, že, samo ne vem, kje je Trnovo«. »To pač ni težko najti. Ti se kar mene drži, pa bova kmalu tam,« je z nasmeškom dejala Pratkarica. (Se nadaljuje) Pijancev avditorij Nekdo se je napil in prikolo- vratil naravnost pred kino »Uni- on« v Celju. Ljudje, ki so priha- jali z vlakov in avtobusov so ga ogledovali. Kakor da še niso ni- koli videli pijanca, kakor da nihče med njimi še ni bil nikoli tako, ali pa še bolj natreskan... Pijanec pa le ni bil tako pijan, da ne bi videl publike. Postal je važen. On, ki ga treznega nihče posebej ne pogleda, on ima sedaj publiko... No in nesreča pijana sleče plašč in suknjič. Oboje vrže na tla ... Raztrosi zavitek ciga- ret po pločniku ... Ljudje stojijo in zijajo... Vedno več jih je. Pijancev avditorij se širi ... Kaj bo storil? ... Zakaj je tako pi- jan? ... Kaj je pil? ... Uh, tisoč velevažnih vprašanj se je pletlo po treznih glavah zaradi neslu- tenih naklepov pijanca. In kaj je storil? ... Legel je na plašč... Legel normalno kot le- žejo vsi pijanci v posteljo. Obut namreč... Zdaj pa spet: ... Kdaj bo vstal? ... Bo sploh vstal... Mi- nute tečejo, ljudje stojijo, zamu- jajo službe, zamujajo avtobuse ... Toda, kdaj bo vstal? Potem se je pijanec naveličal tistega česar se trezni niso in je vstal. Vstal. Kar tako, brez vzro- ka. Oblekel se je, neka ženska mu je pobrala cigarete in mu jih stlačila v žep. Potem je pijanec na veliko razočaranje vseh na- , okoli razril krog okoli sebe rekoč: »Pustite me skozi. Grem h Ko- pru na en frakcije!« Ljudje so se razšli razočarani, ker ni storil nekaj, o čemer bi bilo vredno ves dan govoriti in skrajšati dolgčas v službi... VELIK POŽAR V AVSTRALIJI V severovzhodni pokrajini Novega Južnega "VVelesa v Avstraliji je začet- kom januarja divjal strašen požar. Ogenj je divjal na približno 60 kilo- metrov širokem področju in je pri tem zgorelo na desetine tisoče v goveje ži- vine, ovac in druge drobnice. Prav ta- ko je zgorelo na tem področju tudi več kmetij. Požar je izbruhnil zaradi veli- ke suše. NAJMLAJŠI »PROFESOR« Dvanajistletni Jerker Olovsson iz Skel- leftea na Švedskem je začel na neki šoli redno predavati o zgodovini jazza in njegovih vrstah. Vodstvo omenjene šole je z »mladim profesorjem« zelo zadovoljno. Jerkerjeva predavanja ni- so le dobro obiskana, marveč je poslu- šalce — mladino — prevzelo pravcato navdušenje. Slava mladega fanta se je kajpak hitro razširila in sedaj so tudi vodstva nekaterih drugih šol povabila mladega predavatelja jazza. Njegovi starši so na to zelo ponosni, pazijo pa, da mu konjiček ne bi škodoval. Jerker je v šoli dober učenec, to pa je za nje- govo starost najvažnejše. VEC TISOC LfeT STARA RIBIŠKA MRE2A Pod vodstvom strokovnjaka za izko- panine dr. Schiwabedissena so v nem- • ški pokrajini Schles^^ig odkrili zani- mivo najdbo — ribiško mrežo, za ka- tero menijo, da je stara približno 5000 let. Sodijo, da je to najstarejša mreža te vrste najdena v Evropi. Pletena je iz rastlinskih vlaken. ZNAČILNO ZA AMERIKANCE Pred nedavnim je direktor nekega ameriškega muzeja objavil odkritje, da so na Aljaski našli predzgodovinsko hi- šo, katere starost cenijo na 3000 do 400O let. Kmalu za tem je direktor prejel že več pisem, v katerih razni ljudje isprašujejo, če bi jo lahko dobili v najem. KIPAR Z ENO ROKO Bavarski kipar Taschner je med zad^ njo vojno izgulbil desno roko. Kljub temu pa danes spet kleše in oblikuje. Zahvaliti se ima seveda svoji ženi Hel- gi, ki mu s kladivcem pomaga, v tem ko on z levico vodi dleto. Njegova žena je postala dobesedno njegova desna roka. NOVOLETNE MISLI... Skrbi lanskoletne smo z vinom spodili. Res srečni ljudje smo Celjani... ker bomo med letom, prav kakor lani vsako nadlogo — kar sproti zalili. »Kladivar« naj bo »stanovanjski^ vzor, kako se streže prostorninski krizi ... Na štiri stole je k vsaki mizi spretno stlačil dvajsetčlanski zbor. Fantiči mali! Hudo čaka vas gorje, ko zrastete v može — sokoli vrli — Z zavistjo boste v nas starine zrli... Zokaj? ... Naj celjski matičar pove. ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ? Povej mi, očka, če je res, da čevlji škripljejo zato, če so na »puf«? Povej če res ne škripljejo, ker novi so? Ce je res, povej zakaj ne škriplje mamicin kožuh in tvoj klobuk, povej zakaj ne škriplje pri sosedi kruh. Povej mi, očka, le zakaj ne škriplje vse, karkoli vzeli ljudje so na obroke kdaj? Ker vsi ljudje bi oglušeli? 1. januar 1957 Dva pa pet je sedem — hk, srečno novo leto ... hk ... Scena iz filma »Teodora Bizantiska« z Jane Marijo Kanale v glavni vl^gi. Kot pri vseh filmih te vršite igrajo telesne fiaai igralke večjo vl|og0 fc«* njen igralski talent. Predvsem pa razkc^je barv, oblek in gradenj. Filmska rehabilitacija LVKRECIJE BORGGIA Tovarna sanj, ali kakor z drugo bese- do imenujejo filmsko industrijo, so že znane po prikrojevanju raznih zgodo- vinskih zgodb, pa tudi tekstov sodob- nih pisateljev. Potem se po navadi zgodi, da gledalci, ki količkaj poznajo zgodovino in literaturo, zapuščajo ki- no dvorane razočarani. Zadovoljni pa so lahko edino le oni, ki v glavnih ju- nakih take osebe prvikrat spoznajo na filmskem platnu. V Celju smo zadnji čas videli dva taka filma. Enega za drugim. Prvi je bil italijansko-francoski »Lucrecija Borg- gia«, drugi pa je »Teodora, carica Bi- zanca« italijanske proizvodnje. Oba fikna nam prinašata spačeno resnico o teh dveh razvpitih ženskah, ki so vsaka po svoje vplivale na zgodovino daljne preteklosti. Pisatelji, ki so ju jemali za junakinje svojih romanov, bi se zelo čudili, če bi videli kaj so iz njih na- pravili filmarji. To še posebno velja za Lucrecijo, medtem ko nam Teodorin značaj ne gre v imenovanem filmu zato v račun, ker jo drugače poznamo iz zgodovinskega romana slovenskega pi- satelja Finžgarja. ■ Čudno je, da so bili Francozi in Ita- lijani na eni strani presneto dosledni romanopiscem kadar je šlo za pikant- ne scene orgij v dvoru Borggijevcer, na drugi strani pa so, oni že vedo za- kaj, popolnoma obšli zgodovinska dej- stva, ki bi bila za cerkveno zgodovin« kag spodrsljiva. Na primer: V filmu o Ducreciji niti najmanjši nagib ne pove, da je bila ta razvpita ženska pa- peževa hči, da je bila blodnica. Poka- žejo samo, da je bila orožje v rokah častihlepnega brata Cezarja — in nič več. Toda če so si privoščili scene v kopalnici, bi si lahko privoščili tudi ti- sto, kako je Lucrecija »pridobila« srt^a- rega kardinala za svojega očeta, ko nosu je manjkal en sam glas za izvolitev za papeža. Vsekakor ne bo nobene pomote, če pripišemo temu filmu, da je že v obliki scenarija šel skozi cenzuro Va- tikana ... Režiserji so Obema junakinjama pu- stili samo eno — zapeljivost telesnih čarov, hkrati pa so jima obesili mno- štvo karaktemih potez, da manjka sa- mo še malenkost, pa bi ju proglasili za svetnici. Res, producenti so ju čudovito rehabilitirali. Vse to pa je treba pripisati le ene- mu dejstvu. Producentom ni bilo 'do tega, da povedo nekaj resnice, temveč le za dobiček, ki so si ga obetali od zvenečih imen teh dveh žensk in zgod- be prikrojili tako, da bi se ne zamerili Vatikanu. Res ni šala igrati se z ljud- mi, ki lahko s papeško bulo prepovedo vernikom gledat filma, ki blati čistost cerkvene zgodovine. To velja predvsem za film o Lucreciji. Razkoš tega barv- nega filma je stal težke milijone... Zato k vragu resnica — važen je sa- mo denar. Mladost, lepota in znanje na gladki ploskvi... V novoletnih prazničnih dneh je v Celju gostovala skupina vrhunskih madžarskih drsalcev z revijo na ledu. Njihov dvakratni nastop je gle- dalo veliko število Celjanov. Posebno nas je navduševalo znanje in temperamentnost teh mladih umetnikov na gladki ploskvi. Večina čla- nov ekipe »Ferenzvaroš« iz Budimpešte je bila iz vrst državnih prvakov Madžarske v umetnem drsanju. Presenečala je tudi njihova mladost spričo znanja, ki so nam ga pokazali. Nekatere točke so Celjane zelo razvnele, tako da se je slišalo ploskanje orokavičenih rok in kar je v Celju redko, tudi glasni vzkliki priznanja. Nekaj je res pripomogla prikupnost madžarskih deklet, toda v glavnem le najosnovnejše — do- raslost gladki ploskvi. KONJ Znamenitemu pisatelju veseloiger Scribeju je pisal neki pariški milijo>- nar: »Spoštovani gospod! Prosim Vas, napišite veseloigro, ki bi ji jaz pripisal samo nekaj vrstic, v naslovu pa bi bil vendar imenovan kot pisec igre. Ne bo Vam žal, ves denarni dohodek bi pre- pustil Vam. Igro bi dal najsijajneje uprizoriti na svoje stroške.« Zelo občutljivi Scribe je odgovoril: »Gospod! Obžalujem, da moram odklo- niti Vašo prikupno ponudbo, ker moje naziranje o spodobnosti pravi, da konj in osel nikoli ne moreta biti skupaj vprežena.« Milijonar mu je na to odgovoril: »Go- spod! Prejel sem Vaše nesramno pismo, v katerem me imenujete konja.« ... IN M02 JE OSTAL SAM... ... oproStitE my slaBo pisaVo& Mo- ja tAjni/Ca my ie praVkarr Od-po(V- Dala,!