PoitalM piviillrni.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem"
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10 —, polletno Din 550, četrtletno Din 3'—; posamezne številke 1 Din.
Cena Inseratom: '/« strani D 4'- vključno davek.
Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. . » Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	—	■
Št. 10.
V Ljubljani, 25. oktobra 1923.
Leto X.
Nove mere.
Minister za trgovino in industrijo je izdal dne 7. avgusta 1923* št. 3521/III., na-redbo, s katero se predpisujejo stopnje velikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezane pregledu in žigosanju. Razglašena v Službenih Novi-nah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, št. 189, izdanih dne 21. avgusta 1923.
Mi priobčujemo to v izvlečku, ker na^ stane s to naredbo sprememba, na katero se je treba pripraviti. Naredba se glasi:
Na podstavi zakona o merah odrejam to-le:
Clen 1.
Sprejemati se smejo v pregled in žigosati samo mere in priprave za merjenje, izdelane v velikosti, ki so za vsako posamezno vrsto meril določene s temi členomi.
Dopuščene velikosti so te-le:
1. Dolžinske mere.
1.) Lesene in kovinaste palice, izdelane iz enega ali več kosov, v dolžini- 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
2.) Vrvičaste mere v dolžini 20* 10, 5, 2 metrov in 1 metra.
3.) Precizne (natančne) mere v dolžini 5, 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
4.) Dolžinske mere’ za specialne namene:
ai) vojaške mere za rekrutiranje v dolžini 2 metrov in 10 centimetrov;
b)	konjske mere v dolžini 2 metrov.
2. Debelinske mere.
Lesne in kovinske miere v dolžini 2 metrov in 1 metra, 5 in 2 decimetrov.
3.	Votle mere.
1.) Kovinaste mere v velikosti 50, 20,
5. 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra.
2.) Steklene mere v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra.
3.) Lesene mere v velikosti 100, 50, 20, 10 in 5 litrov.
4.) Mere za tekočine za specialne namene:
a) Stekleni baloni za kupovanje in prodajanje rafiniranega špirita in ostalih tekočin večje vrednosti se izdelujejo v velikosti, ki se sme izbrati po volji.
b) Konve za mleko v velikosti 1 litra do 5 litrov se izdelujejo v stopnjah po pol litra, preko 10 litrov pa v stopnjah po 5 litrov.
c) Steklenice in čaše za točenje alkoi-holnih pijač: krčmarske steklenice v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra;
čaše za pijače v velikosti 2 litrov in 1 litra, 5, 3, 2 decilitrov in 1 decilitra«, 5, 3, 2 centilitrov in 1 centilitra;
steklenice za mleko v velikosti 5, 3, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 decilitra.
Glede velikosti priprav za merjenje tekočin ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, veljavni v posameznih pokrajinah.
č) Votle mere za merjenje suhih tvarin:
1. Kovinaste mere v velikosti 50, 20, 10, 5, 2 litrov in 1 litra, 5, 2 decilitrov in 1 decilitra, 5, 2 centilitrov in 1 centilitra.
2.) Lesene miere v velikosti 50, 20, 10 in 5 litrov.
3.) Votle mere za specialne namene :
a)	Za merjenje gomoljastih rastlin in
sadja se izdelujejo mere v obliki valja v velikosti 1 hektolitra.
b)	Za merjenje premoga, apna in ostalih gručastih tvarin se izdelujejo mere v obliki zaiboja v velikosti 1 in 2 hektolitrov.
Glede velikosti okvirov za merjenje drv ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
5.	Tehtnice.
Glede stopenj nosilnosti, v katerih se ,smejo izdelovati tehtnice, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah.
Clen 2.
Glede oblike in sestave mer in priprav za merjenje, naštetih v sprednjem členu 1., ostanejo .še nadalje v veljavi predpisi, ki veljajo za posamezne pokrajine.
Clen 3.
Za označevanje velikosti mere se smejo uporabljati napisi in oznake, ki so ali celotno izpisani ali pa izraženi s temi kraticami (votle mere): hektoliter = hi, liter = 1, deciliter = dl, centiliter = cl.
Merila, katerih velikost bi bila izražena v desetinskem ulomku stopenj mer, naštetih v sprednjem odstavku člena 3., se ne sprejemajo v pregled in žigosanje.
Izjema so samo merila, ki se smejo izdelovati po členu l. v velikostih, izraženih v desetinskem ulomku.
Clen 4.
Novo izdelane mere in priprave za merjenje, katerih velikost se ne ujema s ■stopnjami, določenimi v sprednjem členu 1., se ne sprejemajo več v pregled in se tudi ne žigosajo.
Mere in priprave za mierjenje, ki se zalotijo v javnem prometu, ko stopi ta na<-redba v veljalvo, a se ne bi ujemale s pred-
pisi člena 1., se sprejemajo še nadalje v pregled in žigosanje.
Steklenice in čaše za točenje alkoholnih pijač in mleka, katerih velikost se ne ujema z zgoraj določenimi stopnjami, se smeffo, ko stopi ta naredba v veljavo', uporabljati še leto dni v javnem prometu.
Člen 5.
S to naredbo se nadomeščajo vsi predpisi v vsem obmiočju kraljevine1, ki so se do sedaj nanašali na dopuščene velikosti mer m priprav za merjenje; ko stopi v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki bi bili ali kolikor bi bili v nasprotstvu z njenimi odredbami.
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«, izvršno moč pa dobi, ko poteče mesec dni od dne razglasitve.
VBeogradu, dne 7. avgusta 1923;' št. 3521/III.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Drag. S. Kojič s. r.
Ta naredba jte postala torej 21. septembra 1923 veljavna1. Sprememba se izvrši le na malih posodah, t. j. 1/16 1, 1/8 1 in 1/4 1, drugo ostane, namesto malih namreč stopijo 1 deciliter, 2 decilitra in 3 decilitri v veljavo. Uporabljati pa se sme še 1 leto dni, t. j. do 21. septembra 1924 stare posodice (frakeljčki1 in firkeljčki). Naj ima tedaj vsakteri napomen, da bo do tistega časa treba upeljati novi sistem, ki je sedaj itak že v vseh drugih delih naše Kraljevine, razen v Sloveniji, bil veljaven.
Sicer pa se nobena juha ne posreblje ■tako vroča kakor se skuha, in bo gotovo tudi v tem slučaju še moglo se podaljšati termini, dokler stare posode ne izginejo iz prometa. Saj tudi kile funtov niso v enem letu izpodrinile in poleg metra se dandanes še klaftra šopiri.
Kongres na Sušaku.
Gostilničarstvo Slovenije in Hrvatske je v dnevih 15., 16. in 17. oktobra 1923 veličastno manifestiralo za svoje pravice in v navzočnosti vladnih zastopnikov vseh resortov razložilo pritožbe proti krivicam, ki se hočejo nad gostilničarsko obrtjo zavesiti.
Kljub veliki oddaljenosti in težavam ter velikanskim troškom potovanja se je zbralo na Sušaku veliko čez sto delegatov gostilničarskih organizacij iz Hrvatske in Slovenije. Največji kontigent so poslala obmorska mesta notri od Dubrovnika do Reke same, ki je poslala tudi dva delegata. Ker bomo podrobneje poročilo o tem velepomembnem kongresu priobčili v prihodnji številki obširneje, navajamo danes le, da je bilo na tem; kongresu zastopanih okrog 80 zadrug z najmanj 10.000 člani. Od strani vlade so bili zastopani ministrstvo trgovine in industrije, ministrstvo financ, ministrstvo za notranje zadeve, tudi zastopnika slavne armade smo imeli čast pozdraviti ob predsedniški mizi ta mnogo drugih krajevnih oblastvenih funk •
cijonarjev. Kongresnim: razpravami je predsedoval predsednik Saveza za Hrvat-sko in Slavonijo v Zagrebu g. Pavle-k o v i č ,. ki je tudi nastopil ko*t glavni iz-vestitelj. Referentje so bili v posameznih točkah gg. načelnik Božič in tajniki Štern in Pintar ter razni načelniki in delegati posameznih zadrug.
Razpravljalo se je o reformi gostilni čarstva na podlagi preurejenega jedinstvc-nega obrtnega zakona, o predlogih za ustanovitev samostojnih gostilničarskih zbornic, sklepalo o protestih proti previsokimi taksam na gostilničarstvo, o protestih proti prevelikemu navaljenju občinskih doklad na užitninske davke, razpravljalo
o	strokovnih šolali za gostilničarstvo, zahtevalo po določbah, da pripadaj točenje alkoholnih pijač le koncesijoniranemu go-stilničarstvu, o napredku in zboljšanju tujskega prometa,, o zavarovanju delavstva v hotelsko - gostilničarski obrti, o snovanju centralne Zveze vsega gostilni-čarstva Jugoslavije, o sredstvih, kako odpraviti zakotno točenje po branjevcih in enakih prodajalcih ter o resoluciji, da se ustanovi pri ministrstvu trgovine in industrije zadružni inštruktorat, ki imej nalogo enotno organizirati obrtno zadružništvo, med temi tudi gostilničarstvo v celi Kraljevini, po možnosti na podstavi 7. poglavja v Sloveniji veljavnega bivšega avstrijskega obrtnega reda.
Vse predložene resolucije in spomenice so bile soglasno sprejete in naročeno tiste predložiti na pristojna mesta. Zborovanje je trajalo skoro cele 3 ure. Preči-talo se je tudi mnogo pismenih in brzojavnih pozdravov. Po zborovanju so se kon-gresisti zbrali na skupni obed v hotelu »Continental«, pri katereml se je poleg običajnih zdravic rekla še marsikatra beseda, zadevajoč položaj gostilničarstva. Začetkom zborovanja se je odposlala tudi udanostna brzojavka Njega Veličalnstvu kralju Aleksandru in je med skupnim obedom že dospel zahvalni odgovor, katerega so udeležniki z navdušenjem1 (sprejeli in godba jp zasvirala državno himno, katero je občinstvo stoje poslušalo'. Večina slovenskih delegatov se je odpeljala po tretji uri z motornim čolnom v Kraljevico in Bakar, kjer se nahajajo velike množine dalmatinskega črnega in belega vina ter so se vzele pokušnje in obravnavalo za cene. Nekateri so se povrnili še tisto noč iz Bakra v svoje kraje, drugi pa na Sušak in posetili drugi dan Majko Božjo nat Trsa-tu in si ogledali tamošnje zanimivosti gradu in razvalin Frankopanov ter bili od ta-mOšnjili tovarišev prijateljsko pogoščeni.
Pohvalno moramo omeniti zastopnike Zadrug Ljubljanske, Ljubljanske okolice, ki je bila zastopana po načelniku g. Fran Šušteršiču in enem delegatu, ter zastopnike Zadruge na Vrhniki, delegati gg. Drašler Anton iz Borovnice, Korenčan, Stržinar in Oblak. Številno je bila zastopana tudi Štajerska stran po načelnikih gg. Božič, Menard r, Šlibar in drugih. Vsa slovenska delegacija je štela okrog 20 članov. Čast onim
zavednim gospodom, ki se niso strašili stroška in truda, kadar gre za borbo v interesu njihove obrti in da se žrtvujejo ta-korekoč bolj za svojega bližnjega kakor za samega sebe.
Vprašanje usposobljenosti naših gostilničarskih obrtnikov.
Pod tem naslovom prinaša Trgovski list iz peresa g. dr. J. Pretnerja dobro kritičen opis gostilničarskega položaja. Ker je kritika v vsaki stvari najboljše sredstvo za poboljšanje, priobčujemo ta spis, ker je v vsakem oziru za gostilničarstvo uvaževanja vreden in podkrepljuje naše stremljenje po ustanovitvi gostilničarske šole:
/
Trgovske in obrtniške stanovske organizacije so posvetile v zadnjem času posebno-pozornost odgoji in izobrazbi svojega naraščaja, ker se zavedajo, da leži v tej bistven predpogoj ža stanovski napredek in prospeh. Zato se moramo naravnost čuditi, da gostilničarji, hotelirji in kavarnairji, ki so v Sloveniji vzorno organizirani, ki imajo izredno veliko število dobro situiranih članov v približno 50 gostilničarskih zadrugah in 2 zvezah z lastnim stanovskim glasilom, še danes nimajo nikakih vzgajališč za svoj naraščaj in so celo prenehali s prirejanjem! kratkodobnih kurzov za serviranje.
Slovenija, ki je pasivna pokrajina ter se mora preživljati v glavnem s trgovino, obrtjo in industrijo, bi mogla v poletni sezoni prav dobro zaslužiti s tujskimi prometom, kojega podlaga pa more biti le solidno in usposobljivo gostilničarstvo. Ker pa zasluži od tujskega prometa ne sarmo gostilničar, temveč tudi trgovec in obrtnik, zato našim pridobitnim slojem ni vse eno, kako je poskrbljeno za napredovanje in izobrazbo gostilničarskega stanu.
Mi imamo več slovečih letovišč in zdravilišč, ki jih posečajo gostje iz najoddaljenejših. tudi inozemskih kraijev in imamo prometna in obljudena mesta, kjer se rnude deset in desettisoči tujcev. Na gostilniško, hotelsko in kavarniško postrežbo se zato stavijo izredno visoke zahteve, ki bodo z razvojem našega trgovskega in tujskega prometa še stalno rasle. Z žalostjo pa moramo opažati, da zaostaja naš gostilničarski stan, izvzemši marsikatero častno izljemo še daleč za ono stopnjo usposobljenosti, ki bi jo mioral zavzemati v sedanjih razmerah. Gotovo moramo priznati, da se mnogo dela in žrtvuje od strani nekaterih požrtvovalnih osebnosti in organizacij, da je o nedostatkih in načinu odpomoči mnogo pisal Gostilničarski vestnik in da je vsegal priznanja in pohvale vredno vstrajno in nesebično delovanje organizatorjev in pospeševalcev tujskega prometa, ki so storili vse1, kar se je v danih razmerah sploh moglo storiti. Toda vse to je še nezadostno, ako se ne bo zastavilo dela tam, kjer je temelj napredku, to je pri vzgoji naraščaja in izpopolnjevanju že samostojnih gostilničarskih obrtnikov. Kakor na primer na Če-
Škem, bi se moral uvesti tudi pri nas za večja mesta in znamenitejša zdravilišča in letovišča, ki jih obiskujejo glede postrežbe razvajeni tujci, dokaz usposobljenosti. Kdor bi ne dokazal, da je bil zaposlen kot vajenec in natakar gotovo število let pri večjih gostilniških podjetjih in bi ne dovršil kurzov za serviranje, kuho in kletarstvo, odnosno tozadevne šole, ki bi se morala v ta namen ustanoviti ter ne bi prestal posebne gostilniške preizkušnje, temu bi se za navedene kraje ne smela podeliti gostilniška koncesija. Le na ta način bi mogli preskrbeti naše prometne centre, letovišča in zdravilišča s takimi hotelirji, resitavrateirji in kavarnarji, rki bi mogli nuditi tujcu ono postrežbo in udobnost, katere je navajen iz večjih inozemskih mest in letovišč. Izognili bi se le na ta način uničujočim kritikam, kakor jo je 11. pr. izrekel lani znameniti Francoz o> jugoslovanskih hotelih, in prenehalo bi vedno pritoževanje ne samo tujih, temveč tudi ne-razvajenih domačih gostov, da (se v naših letoviščih, pa tudi mestih, gostje le gulijo1, dočiin se jim pri tem za drag denar nudi le zanikamo postrežbo, slaba hrana in še slabša pijača. Koliko ima Slovenija naravnih krasot! Pomislimo' le na Bled, Bohinj, Kranjsko goro in druge planinske kraje ter na naša slovita zdravilišča. Koliko bi tu lahko zaslužil domačin - gostilničar, trgovec, obrtnik in kmet, če bi imeli solidncftn udobno urejene hotele, restavracije in gostilne, kjer bi tujec za dober denar dobil tudi dobro postrežbo. Število gostov bi vsako leto le rastlo in z njim rasli dohodki. Dandanes pa je dostikrat ravno narobe. Gost pride, dobi o kraju najlepše in najvabljivejše utise, razočara in vznevolji pa ga zanemarjenost gostilniških in hotelskih prostorov in slaba postrežba. Plačati mora drago, končno pa prenašati marsikje še nerazumljivo nevljudnost gospodarja in služinčadi, ki se ponekod obnaša napram gostu, kakor da bi mu dajali ivbogajme. Seveda tega gosta ne bo nikdar več in z njim vsakega ne, kdor se bo pri njem informiral. Britka je ta obtožba — od katere je treba izvzeti marsikatero častno izjemo — a resnična. Namen pa ji je najboljši: opozoriti, kako naj se ne dela ter da je skrajni čas, da se tem nedostatkom odpomore. Gostilničarski obrtnik je prav tako naš človek, kakor pripadnik drugih obrtniških panog. On pa mora prispevati k razvoju in na|-predku našega gospodarstva prav tako, kakor trgovec ali rokodelec. V ta namen mu je seveda potrebna izobrazba v njegovi stroki in mora- gledati, da koraka s časom naprej in da stremi za izpopolnitvijo, ki so jo že dosegle druge naprednejše dežele. Z dosedanjim primitivnim životarjenjem; ne bo šlo več dalje. Zahtevam časa se mora prilagoditi tudi naš gostilničarski obrtnik, če ne, bo njegovo mesto prevzel sposobnejši tujec. Da'nimamo na Bledu par svojih sposobnih hotelirjev, bi bil danes popolnoma kolonija tujcev, kakor je pred prevratom' že bil. A to ne velja le za naša letovišča in zdravilišča, temveč tudi za naša večja prometnejša me-
sta. Usoda trgovca, rokodelca in gostilničarja je medsebojno tako tesno spojena, da mora biti prospeh in napredek onega tudi skrb in želja druzega in se moramo v svojih stremljenjih medsebojno podpirati. Gostilničarske organizacije se že dolgo vrsto let — žal izolirano — pečajoi z vprašanjem povzdige usposobljenosti gostilničarskih obrtnikov, posebno pa poskušajo izbojevati primerna vzgojevali-šča za svoj naraščaj. Veliko je že v tem pogledu pisal Gostilničar in tudi Zveza za pospeševanje tujskega prometa je vedno neumorno podpirala gostilničarje v njihovih tozadevnih stremljenjih. Dasi se mora priznati, da so se dosegli v mnogih ozirih v interesu gostilničarskega stanu lepi uspehi, vendar stojimo danes pred dejstvom, da nimamo niti več svoječasnih tečajev za serviranje, o gostilničarski šoli pa niti govora ni. Dokler pa se ne doseže tega, ni upati, da se bo položaj gostilničarskega obrta bistven« izboljšal.
Neobhodno je torej potrebno, da i gostilničarske organizacije i drugi poklicani faktorji nemudoma ukrenejo vse potrebne korake za udejstvitev stremljenja po vzgajahščih tudi za gostilničarski naraščaj in da se za dosego koncesije v večjih mestih, letoviščih in zdraviliščih zahteva dokaz usposobljenosti. To ni le v interesu gostilničarjev, temveč tudi toli donosnega tujskega prometa, pa prav tako važnega trgovstva in obrti, končno pa tudi države samie, ki bo imiela največje koristi, ako bodo tuji gosti širili o n alfi h krajih le dober glas.
Merjenje hramnih založnih sodov.
Na Z vez in cm občnem zboru dne 5. septembra 1923 se je v zadevi najnovejše odredbe finančno kontrolnih oblasti, da mora do 1. decembra biti vsa hramna in kletna založna posoda cimentirana vsestransko z dokazi pobijalo, da je izvršitev te namere v navedenem roku neizvedljiva in se je sklenilo podati finančni oblasti tozadevno predstavitev z opozoriiflvijo na to nemožnost.
Zastopniki gostilničarskih organizacij Slov. Bistrice in Loža so povdarjali, da je ta zahteva za njihova okoliša sploh iluzorna, ker niti nimajo merosodnih uradov, dasi so se za te že toplo potegovali.
Delegati, ki so z merosodstvenimi organi tozadevno že konferirali, so izjavili, da je po mnenju veščakov posode1 do 15 lil še možno natančno cimentirati, večjih pa ne, ter predlagali, naj se priporoča finančnim oblastvom, da se ideja, cimentirati velikane čez 15 hi, ki služijo le za Shrambo v kleteh, sploh opusti.
Dognano je tudi, da bi vsak drugi način merjenja, ki se ne more vršiti z aparatom, ne dosegel absolutne natančnosti.
Kontrole so itak vsestransko tako intenzivne, da ne dopuste niti misliti, da bi bilo možno s tem, ako niso hramini sodi cimentirani, vršiti kake nepravilnosti z ozirom na trošarinski davek.
V	zaprtih mestih, n. pr. kot je Ljubljana, se že pri uvozu v mesto do kapljice konštatira vsebina transportne posode. Je tedaj po našem mnenju prava nesmisel zahtevati še po vrhu, da bodi tudi posoda, v katero se te natančno konštati-rane množine izlijejo, da se uleže in d!o-zorujejo, tudi še cimentirana.
Iz tega razloga je podala Osrednja Zveza v Ljubljani delegaciji ministrstva financ predlog in prošnjo, naj ista ukrene, da se ta težavni in nobenih notoričnih uspehov obetajoči posel cimientiranja hramnih in velikih kletskih založnih sodov ukine.
Iz poročila o delovanju Zveze leta 1922123.
Slede sklepom lanskega občnega zbora je podala zveza Ministrstvu za soci-jalno oskrbo spomenico proti neprimerno visokem zaračunavanju prispevkov za bolniško blagajno, vsled česar se brez poti ebe zbirajo milijoni, redi nebroj parasi-tov skrbstvo za bolne in podpore potrebnim pa je pod vso kritiko, ter se je povdar-jalo, da tako pretirano odiranje strašno obremenjuje obrtnika, dela zvišanje cen izdelkov in s tem slabi obrat radi rastoče draginje. V zadevi policijske ure je zveza s pismenimi in z osebnimi Intervencijami vrtala in pritiskala pri pokrajinskem namestništvu, da se je končno to odločilo k naredbi, kakršna obstoja sedaj za policijsko uro. V zadevi ustanovitve merosodnih uradov je Zveza podala k tozadevnimi ulogami Zadrug v Ložu in Slovenski Bistrici obširne komentarje in prošnje temeljijo podpirala. Proti podelitvam pravic prodajanja vina in piva po trgovinah se je podala pokrajinski upravi dobro utemeljena spomenica z zahtevo, da naj oblastva vendar že enkrat uvidijo, kje se goji najhujše pijanstvo brez kontrole in kako se zlorabljajo obrtne pravice trgovcev. Ker prav ni j eden ne trguje tako, kakor velijo predpisi za prodajo v zaprtih steklenicah. Enaka naloga se je podala tudi obrtni zbornici s prošnjo, naj deluje na to, da se uvedejo v tem pogledu prohibitivne na-redbe in gostilničarska obrt zaščiti pred takim protizakonitim delovanjem trgovstva. Zadnji čas je poslalo tudi udruženje gostilničarskih obrti v Novem Sadu prepis spomenice na finančno ministrstvo v popolnoma enaki zadevi. Ker se tudi v tistih krajih godijo ravno take nepravilnosti, je stavila tudi v to svoje predloge.
Na pritožbe nekaterih zadrug proti odredbam občin, ki začno takoj s pobiranjem občinskih doklad od dneva njih sklepov, a vedno za nazaj šele takrat, ko dobe vladno odobrenje, je podala Zveza v več slučajih proteste na pokrajinsko upravo, kar je imelo v gotovih slučajih popo-len uspeh. Zahtevalo se je tudi, naj vlada tako nepredvideno ravnanje onemogočuje že s tem, da pristavi dotičnemu sklepu pripombo, da se pobiranje doklade prične z dnevom razglasitve dotičnega odobrenja.
ker mora gostilničar vendar to vedeti in dati v kalkulacijo cene. Da konsumi, ki nimajo koncesije, niso upravičeni samo na njih pravila točiti v odprtih posodah pijač, pa magari samo za njih člane, se je obrtno oblast opozorilo in je ta v nekaterih slučajih temu pritrdila in konsume na to opozorila.
Za dopisovanje 3 % na goščo in osu-šitev se je podala finančni delegaciji utemeljena spomenica z zahtevo, da naj ostanejo določbe § 8 pravilnika o trošarini v veljavi. Izdan je bil negativen odgovor, v katerem se je na občnem zboru razpravljalo. Proti uvedbi 8-urnega delavnika je podala Zveza ugovore na ministrstvo za socijalno skrbstvo. Proti nameri min. za narodno zdravje, da bi se v Sloveniji pregledavalo žensko uslužbenstvo liki tolerančnim hišam, je zveza podala temeljite ugovore že iz ozira žaljivega značaja te zamišljenosti, ker bi se s tem postavila gostilničarska obrt v naših krajih na niveau madžarskih tolerančnih hiš. Na inicijativo Zveze v Zagrebu je naša Zveza apelirala na svoje članice za prispevke k darilu za kraljevo poroko. Odziv je bil podan le od zadruge v Kranju in Starem trgu, ker je bilo to preveč minimalno za odposlatev, se dotični zneski niso oddali in so darovalcem na razpolago, oziroma jim se zaračunajo pri članarini. Ob pril'ki obtožb po-samnih članov zadrug v zadevi previsokih cen vinu ali pivu, je podala zveza mnogim pojasnila in kalkile, kako se morajo zagovarjati pred sodiščem, sploh je bilo podanih zelo mnogo raznih pravnih pismenih nasvetov posamnim zadrugarjem. Mnogo aktualnih zadev pa se je razjasnjevalo v »Gostilničarju«. Zvezi je bila tudi poverjena naloga nabrati postrežno osobje pri kraljevi poroki iz samih slovenskih natakarjev. To dejstvo je organizacijo v njenem stremljenju po ustanovitvi natarske šole v Sloveniji še bolj podkrepilo in je tudi v tem pogledu zveza nadaljevala svoje delo in so se vršile tozadevno tri odbo-rove seje. Fond bo v kratkem naraste! na D 200.000, na kar se bo fenomenalni dogodek otvoritve te prepotrebne kulturne institucije, kakor izgleda, že letos praznoval.
Zveza je v stalnem stiku z drugimi gostilničarskimi organizacijami naše kraljevine in se medsebojno podpiranje tovariško vrši. Pred kratkim je bila konferenca z zagrebškim Savezom z načrtom, prirediti kongres vsega gostilničarstva Jugoslavije še v letošnjem letu na Sušaku, In kakor ste obveščeni, se je to tudi izvršilo. Vseh uradnih spisov in pismenih del se je v preteklem letu izvršilo 642 brez onih, nad poldrugi tisoč razposlanih opominov in tirjanj, za katerih same se je porabilo za približno K 6.000.— poštnih znamk. Sklepam z iskreno željo, da bi se zamoglo v prihodnjem/ letu konstatirati še več zavednosti v organizaciji In da bi ob-lastva uvidela kako je gostilničarska obrt vredna in potrebna zaščite, da morajo odpasti že enkrat predsodki in nakane zati-
ranja in preziranja te vzvišene obrti, ter da bi se skušalo tudi od strani oblastev utrditi jo v njenih pravilnih prizadevanjih.
Zadružne zadeve.
Redni občni zbor Zadruge gostilničarjev v Vel. Laščah se je vršil dne 28. sept. 1923 v prostorih tovariša Štef. Ivančiča v Vel. Laščah.
Radi nezadostnega števila udeležencev se jie z zborovanjem eno uro čakalo.
Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri.
Preglednika računov tov. Ivan Koprivc in Jože Marolt sta pregledala račune ter poročala, da sta ga našla v najlepšem redu ter izrekla absolutorij.
Zadružna blagajna ima v preteklem letu 61 K primanjkljaja, katere je založil naič. Štefan Ivančič in se mu imajo povrniti.	•
Sklene se povišati letno članarino na 12 Din.
Po dosedanjih razmerah in denarni valuti se naloži in sklene naložiti vsemi ne navzočim'članom današnjega občnegai zbora 20 Din globe, za kar naj se vloži prošnja na Okrajno glavarstvo za odobrenje pravil.
Pri volitvi načelstva je bilo oddanih 20 glasov in sicer so dobili: Hočevar Lojze 17 glasov. Ivan Koprivec 2 glasova ter Jože Marolt 1 vi as, torej je izvoljen načelnik g. Lojze Hočevar. Za namestnika je izvoljen g. Marolt Jože s 13 glasovi, tovariš Koprivc je dobil 6 glasov, Zbašnik 1 glas.
Pri volitvi v odbor so enoglasno izvoljeni:
Podlogar Franc, Vel. Lašče, Franc Ivanc, Dvorska vas, Jaklič, Kolpa1, Perko., Zdenska vas, Štefan Ivančič, Vel. Lašče^ Žužek, Rašica, Andrej Kraševec, Podstr-mec, Bregar, Roh, ter za namestnike:
Zernc, Zdenska vas, Franc Mramor, Male Lašče, Žitnik, J unče, Mustar, Kompolje.
Pri slučajnostih se določi načelniku honorar oziroma povračilo za zamudo časa pota in stroškov za 1. 19.23 znesek 125 dinarjev.
Ob 12. uri je bilo zborovanje zaključeno.
Zadruga v Mariboru je imela po smrti bivšega načelnika g. Franc Rožanca izpopolniti načelstvo in je bil na izvanred-nem občnem zboru dne 27. avgusta 1923 izvoljen načelnikom! g. Aleksander K 1 e -s i č, lastnik »Velike kavarne« v Mariboru. — Zadružna pisarna se nahajai tudi nadalje: Rotovški trg št. 2.
Kniževnost
Josip Zupanc: Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo.« Ptuj, 1923, 94 str. — Cena knjigi po pošti 16 Din. Gosp. vinarski ravnatelj Puklavec piše o knjigi takole:
Ravnokar je izšla pod gorenjim1 naslovom v četrti izdaji brošurica, ki ne bi
smela manjkati v nobenem gospodinjstvu.
V	tej podaja priznani strokovnjak kratka in jedrnata navodila, kako preskrbeti na najenostavnješi način vsako hišo z raznimi jpovrtninaml tudi za izitnsko dobo, ozir. kako založiti jedilno shrambo1 za vsaki čas z raznovrstnejšimi izdelki in špeci-jalitetami iz vsalkojakega sadja, kakor z raznim vkuhanim sadjem, sadnimi kompoti, želeji, marmeladami, siri, soki, likerji itd. Govoril sem. pred nedavnim z neko gospodinjo na deželi, ki ima cele kope kon-serv v zalogi in ki je pripovedovala, da je začela vkuhavati povrtnine in sadje po Zupančevih navodilih hitro, ko je ikzšla prva izdaja njegove brošure in preskusila do danes malodane že vse njegove recepte, ne da bi se ji kaka stvar ponesrečila. Med drugim1 sem imel priliko poskusiti pri kosilu tudi svežo svinjsko pečenko, ki je bila že nad leto dni v steklenici in vendar nad vse slastna in delikatna. G. Z. podaja namreč v svoji brošuri tudi' navodilo o konzerviranju raznih mesnih jedil v času izobilja ali nizkih cen, ki se je naravnost sijajno obneslo.. Bolje, kakor navedena ocena pridne gospodinje pač nič ne more priporočati vrednosti in uporabnosti Zupančeve brošure. Knjiga se dobiva pri založniku in v knjigarnah.
»Jugoslavenskl Vinogradar I Vodar«.
Primili smd 16. broj ove dobro uredjivane stručne smotre sa slijedečim sadržajem: Poziv svim jugoslavenskim vinogradari-ma. — Što je eponit? — Kopanje vinograda plugom. — Vino ima metalni tek, pa se osječa galica. — O berbi. — Tko najviše škodi vinogradu i vočaru kao producentu naravnih napitaka. — Naša šljivai. — Uvoz
i	izvoz. — Na dalje donosi razne vijesti sa domačeg i stranog tržišta. — Iz književnosti itd.
Pretplata iznosi na godinu Din 50.—, na krače vrijeme razmjerno, a šalje se na: Uprava »Jugoslav. Vinogradar i Vočar«, Zagreb, Petrinjska ul. 28.
i
Raznoterosti.
Banatsko vino. I. fruškogorsko vrše-cko 1. 1922 že uležano čisto okusa, enako bizeljskemu se dobavlja po zelo primernih cenah. Pojasnila daje Zvezina pisarna v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16.
Gostilničarji, ki potrebujejo gumijevih cevi za pretakanje, dobite iste v najboljši kvaliteti pri tvrdki »Svetla« v Ljubljani, Hilšerjeva ulica.
BBSSSBBSBBBBBBBS.
Tovariši
podpirajte turdhe, ki inserlraio o našem listu!
BBBBBBBBBBBSSSBB
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
. O
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO!
□□□□□□tjnnanc □□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr«,□
f§--------------
(r Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode ln ipacerljska veletrgovina.
R
i r-
ŠT
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
Poceni In velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroil in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD IR IIN I" tovarna dvokoles ln I |||D| |IHj|
.,111 IDUllA otroških vozičkov, LJUdLJAiiA
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
ll^RHHFTFTFiRHFTFIFIPIFTFlFl
s—- Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najbolj* ših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
—dalmatinca=
črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nizkih conah. 11
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ni. 3 »Zlatorog1*. Zaloga Spodnja Slika Kavškova ni. 2SS.
I000EJE1I
a lj j j a j j j 3"j
I Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje S in najsolidneje tvrdka I T. MENCINGER, Ljubljena, vogal Sv. Petra ceste te Resljeve ceste. 1	
Vrtne zložljive stole po 50 Din stolarna „Kob	kakor tudi hišne, gostilniške in vsakovrstne stole iz upognjenega pohištva, pisarniške fotelje po zmernih cenah dobavlja franko postaja Borovnica i“, Breg - Borovnica.
|Sen zacija in najnovejši izum je
a
TOPLODAR
brez peči, ki ogreva prostor brez kuriva.
15O°|0 prihranka na kurivu!
Uspeh velikanski.
Nabavna cena Din 780'— malenkostna.
Kovinostiskarska industrija.
R. NIPIČ IN DRUG
Izdelovalnih galanterijskih predmetov In
[aparatov iz kovine
^MARIBOR, Slovenska ul. 20. Jflk
Jernej Stele
••
••
LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših V91	•
po zmernih cenah.
J3* poziv
1 na upis 11. emisije akcija GastioničarsHe banke u Beogradu
S Gostioniiarska banka u Beogradu povečava svojo glavnico od 5.000,000 na
I DIN 10,000.000
z izdavanjem 25.000 komada novih akcija II. kola po D 200.— nominalne vrednosti Upis se vrši do konca oktobra 1923
u Beogradu kod Gostiončarske banke, Nemanje ul. 42. i u u Sar jevu kod filijale Gostioničarske banke, Careva ul. 26.
Isto tako kod poverjeništva ostalih mesta Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca
Stari akcijonarji imadu prvenstvenu pravu upisa po 215 Din po akciji i to na vsaku staru akciju po jednu novu. Za nove akcijonare je cena akciji Din 235. Akcije se imadu vplačati v roku od jedne godine.
Uprava Gostilnočarske banke.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, narairnl malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, Jaboi-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje 1
a
■
a
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičevi kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
Bi
1
BF
| Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, _______=	z	dežele 1 Din.	 --
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z fl MJ š K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne -izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno i pivo v sodčkih in steklenicah.
,	Dobč	se	tudi	tropine	in	sladne	cime,	bi	so	bot	žlvlusba	brma	zelo	priporočljive.
Zaloga Mia, porcelana in sveti
Fr. Koilmann
* v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
* 3»i“
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
sfi v Ljubljani.
**
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
! Haska trgovina In rejtavradja I
Peter Stepic J
S Spodnja Šiška štev. 256
! -priporoča p. n. gostilničarjem svojo J ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih |
I vin iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih ■ in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
H
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
30CQCXX XyyxXXI3ULMJLXjg
m
Si-
ti
ti
jg pekarija, slaščičarna in
ti
ti
ti
ti
ti
m
ti
ti
ti
II
s
m
kavarna Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m
k
p
E«
m
m
6*
m
ODB
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to ■stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC SVNELJU
na BREGU
p. Borovnica
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatsklh In Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
„SUETLH“ D. D. LJUBIJMIH
Priporoča osahe urste polnogumijastili, uinskih in drugih ceui.
CEHTRHLH:	k	PODBUŽmCE:
IHESTfll TRG 25	ZAGREB
BEOGRAD m H R I B O R
RimSKH CESTH 2 H1LSERJEVH ULICH S DUIMJSKH CESTH 20
★
Velika zaloga anto - In elektro materijala.
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno porter
pivo
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
6preme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nankihg za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batistl in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona; batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolemc in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in g:ace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja in zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem1'. — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".